Petkov večer
Letos mineva 600 let od smrti junakinje ene najlepših slovenskih zgodovinskih ljubezenskih zgodb Veronike Deseniške. Ob tej priložnosti bo na začetku poletja na celjskem gradu štirikrat izvedena predstava muzikala Veronika Deseniška, ki jo predstavlja izvršni producent Tilen Naraks.
Petkov večer
Letos mineva 600 let od smrti junakinje ene najlepših slovenskih zgodovinskih ljubezenskih zgodb Veronike Deseniške. Ob tej priložnosti bo na začetku poletja na celjskem gradu štirikrat izvedena predstava muzikala Veronika Deseniška, ki jo predstavlja izvršni producent Tilen Naraks.
Kulturni utrinki
V Celju v teh dneh poteka mladinski pevski festival z mednarodnim tekmovanjem in Zborovskim Bum-om- Živahno dogajanje nam je predstavil član komisije in organizacijskega odbora David Preložnik.
Kulturni utrinki
V Celju v teh dneh poteka mladinski pevski festival z mednarodnim tekmovanjem in Zborovskim Bum-om- Živahno dogajanje nam je predstavil član komisije in organizacijskega odbora David Preložnik.
Naš gost
V tokratnem sobotnem popoldnevu je bil naš gost Srečko Maček, bibliotekar iz domoznanskega oddelka Osrednje knjižnice Celje, ki se svojemu delu predaja s strastjo in nalezljivo navdušenostjo. Pri svojem odkrivanju zakladov lokalnega območja v to vpleta najrazličnejše sodelavce. V pogovoru ste spoznali delček njegovega življenja, med drugim spomine na osnovnošolska in študijska leta – študiral je slovenščino in srbohrvaščino, veselje z dramsko umetnostjo, ki se je začelo že v času vajeništva v Pivovarni Laško, zdaj pa se krepi s sodelovanjem v ljubiteljskem gledališču Petra Simonitija Celje, kjer so ustvarili številne dramske projekte in recitale od Alme Karlin, Franceta Balantiča do Gibranovega Preroka; sodeloval pa je tudi v Laškem pasijonu. Izvedeli ste, kako se je spletlo sodelovanje s puljsko knjižnico in kakšna je njegova vloga pri Kamri – domoznanskem spletnem portalu. Zaupal nam je, zakaj je bil pomemben Lovro Stepišnik – prvi potujoči knjižničar in za konec, kaj osmišlja njegovo življenje.
Naš gost
V tokratnem sobotnem popoldnevu je bil naš gost Srečko Maček, bibliotekar iz domoznanskega oddelka Osrednje knjižnice Celje, ki se svojemu delu predaja s strastjo in nalezljivo navdušenostjo. Pri svojem odkrivanju zakladov lokalnega območja v to vpleta najrazličnejše sodelavce. V pogovoru ste spoznali delček njegovega življenja, med drugim spomine na osnovnošolska in študijska leta – študiral je slovenščino in srbohrvaščino, veselje z dramsko umetnostjo, ki se je začelo že v času vajeništva v Pivovarni Laško, zdaj pa se krepi s sodelovanjem v ljubiteljskem gledališču Petra Simonitija Celje, kjer so ustvarili številne dramske projekte in recitale od Alme Karlin, Franceta Balantiča do Gibranovega Preroka; sodeloval pa je tudi v Laškem pasijonu. Izvedeli ste, kako se je spletlo sodelovanje s puljsko knjižnico in kakšna je njegova vloga pri Kamri – domoznanskem spletnem portalu. Zaupal nam je, zakaj je bil pomemben Lovro Stepišnik – prvi potujoči knjižničar in za konec, kaj osmišlja njegovo življenje.
Informativni prispevki
Minulo soboto je bil v katedrali svetega Bonaventure v Banja Luki posvečen novi banjaluški škof Željko Majić. Slovesnosti so udeležili kar štirje škofje iz Slovenije in sicer mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl, murskosoboški škof Peter Štumpf, koprski škof Jurij Bizjak in celjski škof Maksimilijan Matjaž. Slednji je za naš radio povedal, da je ta škofija močno povezana s Slovenijo, saj so katoličani med vojno in tudi po njej iz te škofije skoraj v celoti odšli zaradi težkih razmer. »Zato smo se odločili, da pokažemo solidarnost s škofi in verniki te škofije,« je povedal.
»Na področju Bosne in Hercegovine ter sosednjih držav ocenjujem sodelovanje Škofovske konference kot pozitivno,« je dejal. Ob tretji obletnici imenovanja za novega celjskega škofa pa je škof Matjaž poudaril povezovanje in združevanje za krepitev občestva ter skrb za duhovnike. V celjski škofiji so, kot je dejal že v prvem letu uspeli povezati manjše župnije, kar je prineslo izboljšanje sodelovanja in pomoči med duhovniki.
»V zadnjih treh letih svoje službe sem v Celju opazil lepoto in kvaliteto Božjega ljudstva ter se osredotočil na nove načine oznanjevanja in kateheze,« je povedal. Vizija za naslednjih deset let vključuje formacijo duhovnikov, povezovanje manjših dekanij ter spodbujanje življenjskih sodelavcev. Sinodalna prenova je pomembna za prepoznavanje kot del Kristusovega telesa, je dejal.
Glede razprave o evtanaziji v državnem zboru meni, da se moramo soočiti s težavami in odnosi do življenja v družbi. Pozornost je treba nameniti dostojanstvu vsakega človeka in zaščiti življenje, saj je dar življenja največji dar, ki ga moramo ceniti in spoštovati.
Informativni prispevki
Minulo soboto je bil v katedrali svetega Bonaventure v Banja Luki posvečen novi banjaluški škof Željko Majić. Slovesnosti so udeležili kar štirje škofje iz Slovenije in sicer mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl, murskosoboški škof Peter Štumpf, koprski škof Jurij Bizjak in celjski škof Maksimilijan Matjaž. Slednji je za naš radio povedal, da je ta škofija močno povezana s Slovenijo, saj so katoličani med vojno in tudi po njej iz te škofije skoraj v celoti odšli zaradi težkih razmer. »Zato smo se odločili, da pokažemo solidarnost s škofi in verniki te škofije,« je povedal.
»Na področju Bosne in Hercegovine ter sosednjih držav ocenjujem sodelovanje Škofovske konference kot pozitivno,« je dejal. Ob tretji obletnici imenovanja za novega celjskega škofa pa je škof Matjaž poudaril povezovanje in združevanje za krepitev občestva ter skrb za duhovnike. V celjski škofiji so, kot je dejal že v prvem letu uspeli povezati manjše župnije, kar je prineslo izboljšanje sodelovanja in pomoči med duhovniki.
»V zadnjih treh letih svoje službe sem v Celju opazil lepoto in kvaliteto Božjega ljudstva ter se osredotočil na nove načine oznanjevanja in kateheze,« je povedal. Vizija za naslednjih deset let vključuje formacijo duhovnikov, povezovanje manjših dekanij ter spodbujanje življenjskih sodelavcev. Sinodalna prenova je pomembna za prepoznavanje kot del Kristusovega telesa, je dejal.
Glede razprave o evtanaziji v državnem zboru meni, da se moramo soočiti s težavami in odnosi do življenja v družbi. Pozornost je treba nameniti dostojanstvu vsakega človeka in zaščiti življenje, saj je dar življenja največji dar, ki ga moramo ceniti in spoštovati.
Informativni prispevki
Nedavno neurje je zelo prizadelo tudi kraje, ki sodijo v škofijo Celje. Ob hudih neurjih, ki so še posebej zadela prebivalce te škofije je ordinarij Maksimilijan Matjaž takoj ob začetku izrazil bližino vsem, ki so v stiski. Zahvalil se je tistim, ki nesebično pomagajo in ob katastrofi, ki je prizadela Slovenijo povabil k molitvi. V celjski stolnici so v ta namen v minulih dneh pri večerni sveti maši molili pred Najsvetejšim. Škof Matjaž si je v tem tednu tudi ogledal prizadeta območja.
Informativni prispevki
Nedavno neurje je zelo prizadelo tudi kraje, ki sodijo v škofijo Celje. Ob hudih neurjih, ki so še posebej zadela prebivalce te škofije je ordinarij Maksimilijan Matjaž takoj ob začetku izrazil bližino vsem, ki so v stiski. Zahvalil se je tistim, ki nesebično pomagajo in ob katastrofi, ki je prizadela Slovenijo povabil k molitvi. V celjski stolnici so v ta namen v minulih dneh pri večerni sveti maši molili pred Najsvetejšim. Škof Matjaž si je v tem tednu tudi ogledal prizadeta območja.
Kulturni utrinki
Kulturni utrinki
Kulturni utrinki
Pripravili člani ljubiteljskega gledališča Petra Simonitija Celje
Kulturni utrinki
Pripravili člani ljubiteljskega gledališča Petra Simonitija Celje
Sobotna iskrica
Naša otroška oddaja se je tokrat predstavila z novim glasbenim uvodom. Ja, po dolgih letih je Iskrica dobila nov avizo. V njem med drugim pravi: Sobotna iskrica, do sreče bližnjica ... Gledala je proti počitnicam, se ustavila pri minulem prazniku in vsebini Mavrice. Med drugim nas je nagovorila z mislijo: Vse, kar si in kar imaš, vse, kar sanjaš, vse, kar znaš, vse je dar in vse zastonj, vse ti je podaril On, ki te je prvi vzljubil ... Povabila je tudi k sodelovanju v dobrodelni akciji S srcem za morje otrok.
Sobotna iskrica
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba smo nadaljevali z objavo referatov, ki so bili predstavljeni na znanstveni konferenci z naslovom Med tradicijo in moderno: slovenski katoliški intelektualci in narodnostno vprašanje. Tokrat lahko prisluhnete dr. Tamari Griesser Pečar, ki je spregovorila o Lambertu Erlichu in pa dr. Simonu Malmenvallu, ki je predstavil Franca Grivca.
Za življenje
Vprašali smo se, ali je življenje nekaj, kar imamo, ali nekaj, kar smo? O vlogi hvaležnosti, sprejemanja in duhovne drže v življenju smo govorili na godovni dan zavetnika stvarstva Sv. Frančiška Asiškega. Z nami je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik. Svoje vprašanje zanj lahko pošljete za.zivljenje@ognjisce.si!
Duhovna misel
Fadis je bil eden največjih kiparjev stare Grčije. Pripovedujejo, da je bil izredno pazljiv in je z izredno skrbjo oblikoval zadnje udarce, s katerimi je oblikoval ...
Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Globine
Pred mikrofoni sta se spet srečala oba gosta letošnjega cikla Dialog z ateizmom: jezuit p. Damjan Ristić in ateist Simon Rígač. Pogovarjali smo se o mističnih doživetjih in o božjem klicu. Kako bi se odzval ateist, če bi začutil, da ga Bog vabi v dialog? Pogovor si lahko ogledate tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče.
Kmetijska oddaja
Najprej ste lahko slišali pregled najbolj aktulanih novic kmetijskega področja, v osrednjem delu pa smo govorili kako se spopasti z aktualnimi izzivi reje drobnice in goveda, v času po epidemiji modrikastega jezika, predvsem pa, kako črede živali, ki bodo ostale, v kratkem času spraviti v čim boljšo kondicijo pred začetkom spomladanskega cepljenja.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Kako pripraviti kremno špinačo ali blitvo, je vprašala poslušalka. Lahko jo pripravimo za omako ali prilogo, pravi sestra Nikolina. Špinačo očistimo in jo manjšo količino blanširamo - damo v vrelo vodo za 2-3 minute in vmes obrnemo. Poberemo na cedilo in splaknemo z mrzlo vodo, nato lahko blanširamo še drugo polovico špinače, če ni šla vsa v lonec. Vedno blanširamo manjšo količino, da bi se čim prej blanširala in s tem čim več ohranila dobrih snovi. Nato jo zrežemo ali zmiksamo. Če bomo delali omako, tako špinačo damo na prepraženo čebulo. Ta daje dober okus, dodamo tudi malo česna. Solimo in popramo, dodamo še mleko in kislo smetano. Med špinačo in blitvo pri pripravi ni velike razlike, pove sestra Nikolina, ima pa vsaka svoj okus in aromo.
Radijski roman
Anin mož dokončno spozna, da se je žena odločila dokončno prekiniti stike z njim.
Ana S. T., založba Ognjišče
Ob radijskem ognjišču
V oddaji z zimzeleno glasbo, ki jo vrtimo tudi z vinilnih plošč, smo odšli v šestdeseta, sedemdeseta in osemdeseta leta minulega stoletja … Povabili smo vas k sodelovanju z glasbenimi spomini in k reševanju uganke:
0:03:59_IVICA ŠERFEZI - ZBOGOM MARIJA
0:06:55_BETI JURKOVIČ - PRODAJALKA CVETJA
0:09:27_SMOKIE - LAY BACK IN THE ARMS OF SOMEONE
0:13:01_EDVIN FLISER - STARI ZVONIK
0:16:17_Fausto Leali - A Chi
0:20:25_Nicole - Ein Bißchen Frieden
0:24:37_Irena Tratnik - Malo Miru
0:28:18_CLIFF RICHARD - CONGRATULATIONS
0:42:13_ČUDEŽNA POLJA - CVETJE V JESENI
0:45:30_Celine Dion - Damour Ou Damitie
0:50:42_Beatles - Please Mr. Postman
0:53:28_FARAONI - MI LJUDJE SMO KOT MORJE
0:58:17_PRO ARTE - LOLA
1:01:33_PETER KENT - ITS A REAL GOOD FEELING
1:05:50_PEPEL IN KRI - KOT NEKDO KI IMEL ME BO RAD
1:10:17_Andrea Bocelli - Because We Believe
1:16:34_TEREZA KESOVIJA - NONO MOJ DOBRI NONO
1:20:10_ROD STEWART - HAVE YOU EVER SEEN THE RAIN
1:23:02_PRETENDERS - HYMN TO HER
1:28:09_ALENKA PINTERIČ - POVABI SREČO
Via positiva
Lea Cok je igralka, ki se je z več odmevnimi vlogami in nastopi uveljavila v gledališču, na televiziji in filmu. Je tudi plesalka in interpretka, s pevskim talentom, skratka vsestranska ustvarjalka, ki svoja zanimanja širi na različna področja umetnosti. Izdala je tudi knjigo s premisleki, svoj prvenec z naslovom Teme o svetlem in svetloba v temi. Občasno sodeluje z Društvom za kulturo inkluzije, v pomoč otrokom s posebnimi potrebami, za njihovo večjo vključenost v družbo ter tudi pri projektu v pomoč ženskam za več samozavesti. Trenutno pa najbolj odmeva glavna vloga, ko je kot Bronja nastopila v filmu, posnetem po romanu Belo se pere na devetdeset.