Evropska komisija je včeraj za prihodnje finančno obdobje od leta 2028 do 2034 predlagala proračun v višini 2000 milijard evrov, kar je kar za 800 milijard več, kot znaša trenutni EU proračun. Kljub takemu povečanju pa je za kmetijstvo nominalno namenjenih 23 % manj sredstev kot v trenutni finančni perspektivi. V Copa-Cogeca krovni organizaciji, ki zastopa evropske kmete in kmetijske zadruge so na nogah in opozarjajo, da se je včeraj zgodila »črna sreda« za evropsko kmetijstvo.

Evropska komisija v okviru paketa poenostavitev skupne kmetijske politike predlaga zvišanje neposredne pomoči t.i. malim kmetijam. »Zavedamo se velikega pomena kmetijstva in širšega kmetijskega sektorja za evropsko gospodarstvo, avtonomijo in varnost. To še posebej velja v času vse večje negotovosti v svetu. Zato moramo zagotoviti, da bodo pravila za evropske kmete enostavnejša, bolj sorazmerna in bolj prilagojena njihovim potrebam, je v sredo povedal evropski komisar, pristojen za poenostavitev zakonodaje, Valdis Dombrovskis. Komisar za kmetijstvo Hansen pa je pojasnil, da med drugim predlagajo zvišanje neposredne finančne podpore malim kmetijam s 1250 na 2500 evrov. In dodal, da jim pri tem ne bo treba izpolnjevati podrobnih obrazcev …

Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije in Zadružna zveza Slovenije pozivata Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da prestavi datum, do katerega morajo biti njive pokrite s prezimno zeleno odejo. Letošnje težavne vremenske razmere z obilico padavin in izjemno namočenostjo tal kmetom namreč onemogočajo izpolnitev zahtev po pokritosti tal, še posebej če upoštevajo zahteve dobre kmetijske prakse in varovanja tal.

Višji deleži odobrenih predplačil, ki jih države članice lahko kmetom začnejo izplačevati že sredi oktobra, naj bi pomagali reševati likvidnost. Kmetje bodo tako lahko s t.i. začasnimi odločbami prejeli skupno do 70 odstotkov neposrednih predplačil, medtem ko je do zdaj veljalo, da lahko na tak način vnaprej prejmejo do 50 odstotkov sredstev, razliko pa kasneje, ko so jim izdane končne odločbe. A v Slovenji bodo s preplačili začeli šele januarja 2025 …

Do petka je v teku spletno glasovanje za naj evropski projekt po izboru ljudstva na na natečaju “ARIA 2023”. Namen tega natečaja je spodbuditi izmenjavo navdihujočih primerov dobrih praks, ki se odvijajo na evropskem podeželju in so sofinancirane iz sredstev skupne kmetijske politike. Tudi letos so v okviru natečaja izbrali 24 projektov iz celotne EU, v Sloveniji pa smo lahko ponosni, saj nas letos zastopata kar dva. Tokrat več o projektu Mreža vodnih poti v Kamniško-Savinjskih Alpah, ki ozavešča o pomenu čiste pitne vode in premišljenem vključevanju le-te v turistično ponudbo.

Tokrat bi vas rad opozoril na projekt Izročilo Brkinov in Krasa, ki z uporabo 3D tehnologije in obogatene resničnosti prikazuje lokalno tradicionalno domačo obrt in običaje Brkinov in Krasa in sodi med 24 najboljših skupnostnih projektov, ki so sofinancirani iz sredstev Evropske skupne kmetijske politike in jih je izbrala mednarodna žirija strokovnjakov ter vse prebivalce EU pozvala, da z glasovanjem določijo zmagovalne projekte. Svoj glas lahko oddate na tej povezavi.

Kruh je več kot hrana. Letos je v ospredju, v sklopu projekta Teden slovenske hrane in ob petkovem tradicionalnem slovenskem zajtrku. Dr. Janez Bogataj je avtor monografije o kruhu, o kulturni dediščini kruha na Slovenskem. V njej so izbrane rezine zgodovine, lokalni in regionalni hlebci in njihovi krajci, zapečene ljudske modrosti, drobtine življenja, kruh v šegah in kot dar, poklici, povezani s kruhom, krušni slovar Slovenije ter nekaj vrhunskih umetnin z upodobitvijo kruha. Beseda kruh je pojem, sinonim za hrano na sploh. Kruh je oznaka za vse, kar potrebujemo za življenje. Komur primanjkuje
kruha, mu primanjkuje vsega. Količina in vrsta kruha sta bili včasih merili življenjske ravni, sredstvi za označevanje družbene pripadnosti (Pri njih je bil beli kruh vsak dan na mizi!). Kruh je ljudem pomenil preživetje in je bil prispodoba za napredek v življenju. Zagotoviti si poklic in službo pomeni priti do kruha. Slogan letošnjega Tradicionalnega slovenskega zajtrka je »Kruh za zajtrk – super dan!«

Zgodba odpira več zanimivih vidikov. Kot prvo seveda razkriva, česa vse je sposoben zagnan in sposoben podjetnik. A o tem kasneje. Moja prva reakcija na eskpresno postavitev mostu, priznam, je bila: Pa je to varno? Ena od lekcij povodnji je namreč ravno ta, da imamo na področju regulacije vodotokov in umeščanja objektov v prostor kaos (pa čeprav poln birokracije). Na udaru kritik pa so bili tudi neprimerno koncipirani mostovi.