Naš gost

VEČ ...|1. 2. 2025
Gabrijela Koncilija letos obhaja 90. življenjski jubilej, redovnica pa je že 70 let

Pred svečnico in dnevom posvečenega življenja smo k pogovoru povabili šolsko sestro svetega Frančiška Kristusa kralja Gabrijelo Koncilija. Rodila se je leta 1935 v Mekinjah pri Kamniku, s sestrami se je seznanila v Št. Petru na Koroškem, od tam so jo poslali na učiteljišče v Trst. Noviciat je opravljala v Rimu, potem pa se je vrnila v Trst, kjer je učila verouk v šolah in otroke pripravljala na zakramente. Po upokojitvi je šest let delovala v skupnosti v Aleksandriji v Egiptu, se znova vrnila v Trst, zdaj pa je v Gorici. Seveda to ni edina letošnja jubilantka med slovenskimi redovnicami, še najmanj pri šolskih sestrah, slednje bodo vse jubileje praznovale meseca avgusta v Repnjah pri Vodicah. 

Gabrijela Koncilija letos obhaja 90. življenjski jubilej, redovnica pa je že 70 let

Pred svečnico in dnevom posvečenega življenja smo k pogovoru povabili šolsko sestro svetega Frančiška Kristusa kralja Gabrijelo Koncilija. Rodila se je leta 1935 v Mekinjah pri Kamniku, s sestrami se je seznanila v Št. Petru na Koroškem, od tam so jo poslali na učiteljišče v Trst. Noviciat je opravljala v Rimu, potem pa se je vrnila v Trst, kjer je učila verouk v šolah in otroke pripravljala na zakramente. Po upokojitvi je šest let delovala v skupnosti v Aleksandriji v Egiptu, se znova vrnila v Trst, zdaj pa je v Gorici. Seveda to ni edina letošnja jubilantka med slovenskimi redovnicami, še najmanj pri šolskih sestrah, slednje bodo vse jubileje praznovale meseca avgusta v Repnjah pri Vodicah. 

spominživljenjeredovništvotrstaleksandrijagoricakoroška

Naš gost

Gabrijela Koncilija letos obhaja 90. življenjski jubilej, redovnica pa je že 70 let

Pred svečnico in dnevom posvečenega življenja smo k pogovoru povabili šolsko sestro svetega Frančiška Kristusa kralja Gabrijelo Koncilija. Rodila se je leta 1935 v Mekinjah pri Kamniku, s sestrami se je seznanila v Št. Petru na Koroškem, od tam so jo poslali na učiteljišče v Trst. Noviciat je opravljala v Rimu, potem pa se je vrnila v Trst, kjer je učila verouk v šolah in otroke pripravljala na zakramente. Po upokojitvi je šest let delovala v skupnosti v Aleksandriji v Egiptu, se znova vrnila v Trst, zdaj pa je v Gorici. Seveda to ni edina letošnja jubilantka med slovenskimi redovnicami, še najmanj pri šolskih sestrah, slednje bodo vse jubileje praznovale meseca avgusta v Repnjah pri Vodicah. 

VEČ ...|1. 2. 2025
Gabrijela Koncilija letos obhaja 90. življenjski jubilej, redovnica pa je že 70 let

Pred svečnico in dnevom posvečenega življenja smo k pogovoru povabili šolsko sestro svetega Frančiška Kristusa kralja Gabrijelo Koncilija. Rodila se je leta 1935 v Mekinjah pri Kamniku, s sestrami se je seznanila v Št. Petru na Koroškem, od tam so jo poslali na učiteljišče v Trst. Noviciat je opravljala v Rimu, potem pa se je vrnila v Trst, kjer je učila verouk v šolah in otroke pripravljala na zakramente. Po upokojitvi je šest let delovala v skupnosti v Aleksandriji v Egiptu, se znova vrnila v Trst, zdaj pa je v Gorici. Seveda to ni edina letošnja jubilantka med slovenskimi redovnicami, še najmanj pri šolskih sestrah, slednje bodo vse jubileje praznovale meseca avgusta v Repnjah pri Vodicah. 

Matjaž Merljak

spominživljenjeredovništvotrstaleksandrijagoricakoroška

Svetovalnica

VEČ ...|25. 9. 2024
Kako mladim danes približati Jezusa?

Naš gost je bil duhovnik Marko Čižman, eden od kaplanov, ki delujejo v Zavodu sv. Stanislava. Sam skrbi za osnovnošolce, pripravlja verouk zanje, hkrati pa jim katoliško vero in tudi druga verstva približa pri predmetu Vera in kultura. Kako so danes otroci in mladi odprti za te teme, na katero uho slišijo, kako sprejemajo vrednote in kje naš sogovornik vidi prihodnost kateheze?

Kako mladim danes približati Jezusa?

Naš gost je bil duhovnik Marko Čižman, eden od kaplanov, ki delujejo v Zavodu sv. Stanislava. Sam skrbi za osnovnošolce, pripravlja verouk zanje, hkrati pa jim katoliško vero in tudi druga verstva približa pri predmetu Vera in kultura. Kako so danes otroci in mladi odprti za te teme, na katero uho slišijo, kako sprejemajo vrednote in kje naš sogovornik vidi prihodnost kateheze?

svetovanjeotrocimladiduhovnostvzgojaizobraževanje

Svetovalnica

Kako mladim danes približati Jezusa?

Naš gost je bil duhovnik Marko Čižman, eden od kaplanov, ki delujejo v Zavodu sv. Stanislava. Sam skrbi za osnovnošolce, pripravlja verouk zanje, hkrati pa jim katoliško vero in tudi druga verstva približa pri predmetu Vera in kultura. Kako so danes otroci in mladi odprti za te teme, na katero uho slišijo, kako sprejemajo vrednote in kje naš sogovornik vidi prihodnost kateheze?

VEČ ...|25. 9. 2024
Kako mladim danes približati Jezusa?

Naš gost je bil duhovnik Marko Čižman, eden od kaplanov, ki delujejo v Zavodu sv. Stanislava. Sam skrbi za osnovnošolce, pripravlja verouk zanje, hkrati pa jim katoliško vero in tudi druga verstva približa pri predmetu Vera in kultura. Kako so danes otroci in mladi odprti za te teme, na katero uho slišijo, kako sprejemajo vrednote in kje naš sogovornik vidi prihodnost kateheze?

Jože Bartolj

svetovanjeotrocimladiduhovnostvzgojaizobraževanje

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|3. 6. 2024
V Špetru prvo sveto obhajilo v slovenščini

V župnijski cerkvi v Špetru v Beneški Sloveniji je bilo v soboto zvečer lepo in slovesno, saj je šest otrok, ki so tri leta hodili k dvojezičnemu verouku, imelo prvo sveto obhajilo v slovenščini. To so bili: Aron Passoni, Daniel Petricig, Mattia di Monte, Lucilla Vogrig, Ginevra Mauro in Giacomo Martinig. Z msgr. Marinom Qualizzo, ki redno daruje sobotne slovenske maše v slovenskem jeziku, je somaševal tarčmunski župnik Božo Zuanella, pod katerega okriljem poteka dvojezični verouk. Prvo spoved so imeli že 18. maja. Kot še navaja petnajstdnevnik Dom je ob orgelski spremljavi Davida Codiga pel zbor vernikov, ki vsako soboto oblikuje svete maše, za berila, prošnje in uvode pa so poskrbeli otroci in njihovi starši. Na prvo sveto obhajilo v slovenščini je otroke pripravila katehetinja Anita Bergnach s pomočjo Vesne Jagodic. 

V Špetru prvo sveto obhajilo v slovenščini

V župnijski cerkvi v Špetru v Beneški Sloveniji je bilo v soboto zvečer lepo in slovesno, saj je šest otrok, ki so tri leta hodili k dvojezičnemu verouku, imelo prvo sveto obhajilo v slovenščini. To so bili: Aron Passoni, Daniel Petricig, Mattia di Monte, Lucilla Vogrig, Ginevra Mauro in Giacomo Martinig. Z msgr. Marinom Qualizzo, ki redno daruje sobotne slovenske maše v slovenskem jeziku, je somaševal tarčmunski župnik Božo Zuanella, pod katerega okriljem poteka dvojezični verouk. Prvo spoved so imeli že 18. maja. Kot še navaja petnajstdnevnik Dom je ob orgelski spremljavi Davida Codiga pel zbor vernikov, ki vsako soboto oblikuje svete maše, za berila, prošnje in uvode pa so poskrbeli otroci in njihovi starši. Na prvo sveto obhajilo v slovenščini je otroke pripravila katehetinja Anita Bergnach s pomočjo Vesne Jagodic. 

družbarojakicerkev

Slovencem po svetu in domovini

V Špetru prvo sveto obhajilo v slovenščini

V župnijski cerkvi v Špetru v Beneški Sloveniji je bilo v soboto zvečer lepo in slovesno, saj je šest otrok, ki so tri leta hodili k dvojezičnemu verouku, imelo prvo sveto obhajilo v slovenščini. To so bili: Aron Passoni, Daniel Petricig, Mattia di Monte, Lucilla Vogrig, Ginevra Mauro in Giacomo Martinig. Z msgr. Marinom Qualizzo, ki redno daruje sobotne slovenske maše v slovenskem jeziku, je somaševal tarčmunski župnik Božo Zuanella, pod katerega okriljem poteka dvojezični verouk. Prvo spoved so imeli že 18. maja. Kot še navaja petnajstdnevnik Dom je ob orgelski spremljavi Davida Codiga pel zbor vernikov, ki vsako soboto oblikuje svete maše, za berila, prošnje in uvode pa so poskrbeli otroci in njihovi starši. Na prvo sveto obhajilo v slovenščini je otroke pripravila katehetinja Anita Bergnach s pomočjo Vesne Jagodic. 

VEČ ...|3. 6. 2024
V Špetru prvo sveto obhajilo v slovenščini

V župnijski cerkvi v Špetru v Beneški Sloveniji je bilo v soboto zvečer lepo in slovesno, saj je šest otrok, ki so tri leta hodili k dvojezičnemu verouku, imelo prvo sveto obhajilo v slovenščini. To so bili: Aron Passoni, Daniel Petricig, Mattia di Monte, Lucilla Vogrig, Ginevra Mauro in Giacomo Martinig. Z msgr. Marinom Qualizzo, ki redno daruje sobotne slovenske maše v slovenskem jeziku, je somaševal tarčmunski župnik Božo Zuanella, pod katerega okriljem poteka dvojezični verouk. Prvo spoved so imeli že 18. maja. Kot še navaja petnajstdnevnik Dom je ob orgelski spremljavi Davida Codiga pel zbor vernikov, ki vsako soboto oblikuje svete maše, za berila, prošnje in uvode pa so poskrbeli otroci in njihovi starši. Na prvo sveto obhajilo v slovenščini je otroke pripravila katehetinja Anita Bergnach s pomočjo Vesne Jagodic. 

Matjaž Merljak

družbarojakicerkev

Družinska kateheza

VEČ ...|7. 5. 2024
Družinski verouk v Domažalah

Ste že slišali za družinski verouk, ki se ga hkrati udeleži celotna družina? Prvič so ga izvedli v domžalah in sicer leta 2012/13. Danes družinsko katehezo izvajajo v več župnijah po vsej Sloveniji. Z nami so bili ena od ustanoviteljic in dva predstavnika družinske kateheze v Domžalah. Povedali so nam, kako se je vse skupaj začelo, kako zgledajo takšna srečanja, kaj družinam pomenijo in kako se lahko podobne programe izvede tudi po drugih župnijah.

Družinski verouk v Domažalah

Ste že slišali za družinski verouk, ki se ga hkrati udeleži celotna družina? Prvič so ga izvedli v domžalah in sicer leta 2012/13. Danes družinsko katehezo izvajajo v več župnijah po vsej Sloveniji. Z nami so bili ena od ustanoviteljic in dva predstavnika družinske kateheze v Domžalah. Povedali so nam, kako se je vse skupaj začelo, kako zgledajo takšna srečanja, kaj družinam pomenijo in kako se lahko podobne programe izvede tudi po drugih župnijah.

odnosidružinaduhovnost

Družinska kateheza

Družinski verouk v Domažalah

Ste že slišali za družinski verouk, ki se ga hkrati udeleži celotna družina? Prvič so ga izvedli v domžalah in sicer leta 2012/13. Danes družinsko katehezo izvajajo v več župnijah po vsej Sloveniji. Z nami so bili ena od ustanoviteljic in dva predstavnika družinske kateheze v Domžalah. Povedali so nam, kako se je vse skupaj začelo, kako zgledajo takšna srečanja, kaj družinam pomenijo in kako se lahko podobne programe izvede tudi po drugih župnijah.

VEČ ...|7. 5. 2024
Družinski verouk v Domažalah

Ste že slišali za družinski verouk, ki se ga hkrati udeleži celotna družina? Prvič so ga izvedli v domžalah in sicer leta 2012/13. Danes družinsko katehezo izvajajo v več župnijah po vsej Sloveniji. Z nami so bili ena od ustanoviteljic in dva predstavnika družinske kateheze v Domžalah. Povedali so nam, kako se je vse skupaj začelo, kako zgledajo takšna srečanja, kaj družinam pomenijo in kako se lahko podobne programe izvede tudi po drugih župnijah.

Marjana Debevec

odnosidružinaduhovnost

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|12. 4. 2024
Velikonočno praznovanje v Ažli

V Ažli nedaleč od Špetra v Beneški Sloveniji so obnovili tradicijo velikonočne vigilije. Mašo je daroval Čedermac, monsinjor Marino Qualizza. Po poročanju petnajstdnevnika Dom, ki ima mimogrede prenovljeno spletno stran, je bil del vigilije tudi blagoslov velikonočnih jedi. Cerkev je bila polna vernikov, ki sicer hodijo k sobotni večerni slovenski maši v Špeter. Otroci, ki hodijo k dvojezičnemu verouku, so brali prošnje, ljudsko petje pa je spremljal David Clodig. Msgr. Qualizza je v pridigi izrazil veselje nad udeležbo in naglasil, da je velika noč praznik veselja, ki človeka prerodi za svobodo. Po njegovih besedah je izredno tudi to, da se je vstali Jezus najprej prikazal ženam, »ki so bile v judovski družbi manj vredne in njihovo pričevanje ni nič veljalo. Kristus je tako odpravil krivico in vsem ženam vrnil dostojanstvo, ki jim je bilo odvzeto.«

Velikonočno praznovanje v Ažli

V Ažli nedaleč od Špetra v Beneški Sloveniji so obnovili tradicijo velikonočne vigilije. Mašo je daroval Čedermac, monsinjor Marino Qualizza. Po poročanju petnajstdnevnika Dom, ki ima mimogrede prenovljeno spletno stran, je bil del vigilije tudi blagoslov velikonočnih jedi. Cerkev je bila polna vernikov, ki sicer hodijo k sobotni večerni slovenski maši v Špeter. Otroci, ki hodijo k dvojezičnemu verouku, so brali prošnje, ljudsko petje pa je spremljal David Clodig. Msgr. Qualizza je v pridigi izrazil veselje nad udeležbo in naglasil, da je velika noč praznik veselja, ki človeka prerodi za svobodo. Po njegovih besedah je izredno tudi to, da se je vstali Jezus najprej prikazal ženam, »ki so bile v judovski družbi manj vredne in njihovo pričevanje ni nič veljalo. Kristus je tako odpravil krivico in vsem ženam vrnil dostojanstvo, ki jim je bilo odvzeto.«

družbarojakicerkev

Slovencem po svetu in domovini

Velikonočno praznovanje v Ažli

V Ažli nedaleč od Špetra v Beneški Sloveniji so obnovili tradicijo velikonočne vigilije. Mašo je daroval Čedermac, monsinjor Marino Qualizza. Po poročanju petnajstdnevnika Dom, ki ima mimogrede prenovljeno spletno stran, je bil del vigilije tudi blagoslov velikonočnih jedi. Cerkev je bila polna vernikov, ki sicer hodijo k sobotni večerni slovenski maši v Špeter. Otroci, ki hodijo k dvojezičnemu verouku, so brali prošnje, ljudsko petje pa je spremljal David Clodig. Msgr. Qualizza je v pridigi izrazil veselje nad udeležbo in naglasil, da je velika noč praznik veselja, ki človeka prerodi za svobodo. Po njegovih besedah je izredno tudi to, da se je vstali Jezus najprej prikazal ženam, »ki so bile v judovski družbi manj vredne in njihovo pričevanje ni nič veljalo. Kristus je tako odpravil krivico in vsem ženam vrnil dostojanstvo, ki jim je bilo odvzeto.«

VEČ ...|12. 4. 2024
Velikonočno praznovanje v Ažli

V Ažli nedaleč od Špetra v Beneški Sloveniji so obnovili tradicijo velikonočne vigilije. Mašo je daroval Čedermac, monsinjor Marino Qualizza. Po poročanju petnajstdnevnika Dom, ki ima mimogrede prenovljeno spletno stran, je bil del vigilije tudi blagoslov velikonočnih jedi. Cerkev je bila polna vernikov, ki sicer hodijo k sobotni večerni slovenski maši v Špeter. Otroci, ki hodijo k dvojezičnemu verouku, so brali prošnje, ljudsko petje pa je spremljal David Clodig. Msgr. Qualizza je v pridigi izrazil veselje nad udeležbo in naglasil, da je velika noč praznik veselja, ki človeka prerodi za svobodo. Po njegovih besedah je izredno tudi to, da se je vstali Jezus najprej prikazal ženam, »ki so bile v judovski družbi manj vredne in njihovo pričevanje ni nič veljalo. Kristus je tako odpravil krivico in vsem ženam vrnil dostojanstvo, ki jim je bilo odvzeto.«

Matjaž Merljak

družbarojakicerkev

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|1. 3. 2024
Kaj Slovenci pričakujejo od novega škofa?

Kulturno-verski petnajstdnevnik Dom, ki izhaja v Čedadu, v novi številki pozornost posveča novemu videmskemu nadškofu. To bo msgr. Riccardo Lamba. Sedanji pomožni škof v rimski škofiji bo novo službo nastopil po veliki noči. Predhodnik msgr. Andrea Bruno Mazzocato, ki je septembra lani, potem je dopolnil 75 let, odstopil, je nadškofijo vodil 15 let. Slovenci v Benečiji, Reziji in Kanalski dolini od novega nadškofa po poročanju Doma pričakujejo, da jih bo imel za veliko bogastvo lokalne Cerkve ter da bo spoštoval njihovo identiteto, bogato kulturo in slovenski jezik, ki ga uporabljajo v cerkvah in pri verouku. Velika je potreba tudi po slovenskih duhovnikih. Msgr. Marino Qualizza je po poročanju Doma dejal, da je prvi vtis dober, glede na dosedanje delo msgr. Lambe pričakuje, da bo dober in prijazen do Slovencev. Novi nadškof je sicer v prvi izjavi povedal, da ve, da prihaja v deželo, ki je v preteklosti veliko pretrpela in veliko prebivalcev se je moralo izseliti. Msgr. Lamba se je rodil leta 1956 v Venezueli v družini italijanskih priseljencev. Leta 1965 se je preselil v Italijo in se izšolal za zdravnika, nato pa šele vstopil v bogoslovje. V duhovnika je bil posvečen leta 1989, v škofa pa leta 2002.

Kaj Slovenci pričakujejo od novega škofa?

Kulturno-verski petnajstdnevnik Dom, ki izhaja v Čedadu, v novi številki pozornost posveča novemu videmskemu nadškofu. To bo msgr. Riccardo Lamba. Sedanji pomožni škof v rimski škofiji bo novo službo nastopil po veliki noči. Predhodnik msgr. Andrea Bruno Mazzocato, ki je septembra lani, potem je dopolnil 75 let, odstopil, je nadškofijo vodil 15 let. Slovenci v Benečiji, Reziji in Kanalski dolini od novega nadškofa po poročanju Doma pričakujejo, da jih bo imel za veliko bogastvo lokalne Cerkve ter da bo spoštoval njihovo identiteto, bogato kulturo in slovenski jezik, ki ga uporabljajo v cerkvah in pri verouku. Velika je potreba tudi po slovenskih duhovnikih. Msgr. Marino Qualizza je po poročanju Doma dejal, da je prvi vtis dober, glede na dosedanje delo msgr. Lambe pričakuje, da bo dober in prijazen do Slovencev. Novi nadškof je sicer v prvi izjavi povedal, da ve, da prihaja v deželo, ki je v preteklosti veliko pretrpela in veliko prebivalcev se je moralo izseliti. Msgr. Lamba se je rodil leta 1956 v Venezueli v družini italijanskih priseljencev. Leta 1965 se je preselil v Italijo in se izšolal za zdravnika, nato pa šele vstopil v bogoslovje. V duhovnika je bil posvečen leta 1989, v škofa pa leta 2002.

družbarojaki

Slovencem po svetu in domovini

Kaj Slovenci pričakujejo od novega škofa?

Kulturno-verski petnajstdnevnik Dom, ki izhaja v Čedadu, v novi številki pozornost posveča novemu videmskemu nadškofu. To bo msgr. Riccardo Lamba. Sedanji pomožni škof v rimski škofiji bo novo službo nastopil po veliki noči. Predhodnik msgr. Andrea Bruno Mazzocato, ki je septembra lani, potem je dopolnil 75 let, odstopil, je nadškofijo vodil 15 let. Slovenci v Benečiji, Reziji in Kanalski dolini od novega nadškofa po poročanju Doma pričakujejo, da jih bo imel za veliko bogastvo lokalne Cerkve ter da bo spoštoval njihovo identiteto, bogato kulturo in slovenski jezik, ki ga uporabljajo v cerkvah in pri verouku. Velika je potreba tudi po slovenskih duhovnikih. Msgr. Marino Qualizza je po poročanju Doma dejal, da je prvi vtis dober, glede na dosedanje delo msgr. Lambe pričakuje, da bo dober in prijazen do Slovencev. Novi nadškof je sicer v prvi izjavi povedal, da ve, da prihaja v deželo, ki je v preteklosti veliko pretrpela in veliko prebivalcev se je moralo izseliti. Msgr. Lamba se je rodil leta 1956 v Venezueli v družini italijanskih priseljencev. Leta 1965 se je preselil v Italijo in se izšolal za zdravnika, nato pa šele vstopil v bogoslovje. V duhovnika je bil posvečen leta 1989, v škofa pa leta 2002.

VEČ ...|1. 3. 2024
Kaj Slovenci pričakujejo od novega škofa?

Kulturno-verski petnajstdnevnik Dom, ki izhaja v Čedadu, v novi številki pozornost posveča novemu videmskemu nadškofu. To bo msgr. Riccardo Lamba. Sedanji pomožni škof v rimski škofiji bo novo službo nastopil po veliki noči. Predhodnik msgr. Andrea Bruno Mazzocato, ki je septembra lani, potem je dopolnil 75 let, odstopil, je nadškofijo vodil 15 let. Slovenci v Benečiji, Reziji in Kanalski dolini od novega nadškofa po poročanju Doma pričakujejo, da jih bo imel za veliko bogastvo lokalne Cerkve ter da bo spoštoval njihovo identiteto, bogato kulturo in slovenski jezik, ki ga uporabljajo v cerkvah in pri verouku. Velika je potreba tudi po slovenskih duhovnikih. Msgr. Marino Qualizza je po poročanju Doma dejal, da je prvi vtis dober, glede na dosedanje delo msgr. Lambe pričakuje, da bo dober in prijazen do Slovencev. Novi nadškof je sicer v prvi izjavi povedal, da ve, da prihaja v deželo, ki je v preteklosti veliko pretrpela in veliko prebivalcev se je moralo izseliti. Msgr. Lamba se je rodil leta 1956 v Venezueli v družini italijanskih priseljencev. Leta 1965 se je preselil v Italijo in se izšolal za zdravnika, nato pa šele vstopil v bogoslovje. V duhovnika je bil posvečen leta 1989, v škofa pa leta 2002.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Vstani in hodi

VEČ ...|25. 2. 2024
Duhovnost za otroke s posebnimi potrebami

V tokratni oddaji smo spregovorili o duhovnosti otrok s posebnimi potrebami. Naša gosta sta bila s. Marija Irena Stele in br. Miha Sekolovnik, ki že drugo leto vodita verouk za otroke s posebnimi potrebami pri Sv. Duhu in doživljata, kako velik dar so ti otroci za celotno cerkveno občestvo.

Duhovnost za otroke s posebnimi potrebami

V tokratni oddaji smo spregovorili o duhovnosti otrok s posebnimi potrebami. Naša gosta sta bila s. Marija Irena Stele in br. Miha Sekolovnik, ki že drugo leto vodita verouk za otroke s posebnimi potrebami pri Sv. Duhu in doživljata, kako velik dar so ti otroci za celotno cerkveno občestvo.

s. Marija Irena Stelebr. Miha Sekolovnikotroci s posebnimi potrebamiKateheza Dobrega pastirjaMontessori pedagogika

Vstani in hodi

Duhovnost za otroke s posebnimi potrebami

V tokratni oddaji smo spregovorili o duhovnosti otrok s posebnimi potrebami. Naša gosta sta bila s. Marija Irena Stele in br. Miha Sekolovnik, ki že drugo leto vodita verouk za otroke s posebnimi potrebami pri Sv. Duhu in doživljata, kako velik dar so ti otroci za celotno cerkveno občestvo.

VEČ ...|25. 2. 2024
Duhovnost za otroke s posebnimi potrebami

V tokratni oddaji smo spregovorili o duhovnosti otrok s posebnimi potrebami. Naša gosta sta bila s. Marija Irena Stele in br. Miha Sekolovnik, ki že drugo leto vodita verouk za otroke s posebnimi potrebami pri Sv. Duhu in doživljata, kako velik dar so ti otroci za celotno cerkveno občestvo.

Damijana Medved

s. Marija Irena Stelebr. Miha Sekolovnikotroci s posebnimi potrebamiKateheza Dobrega pastirjaMontessori pedagogika

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|29. 1. 2024
V Tinjah že praznovali kulturni praznik

V Katoliškem domu prosvete Sodalitas v Tinjah na avstrijskem Koroškem so po tradiciji prvi pripravili prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku. V včerajšnjem lepem sončnem popoldnevu se je osrednja dvorana doma lepo napolnila, prav tako je bilo lepo polno prizorišče za nastopajoče: vokalni skupini Lipa iz Velikovca in „Akzent“ iz Ledinc, duo Darja Čertov in Verena Smrtnik ter na klavirju Zlatina Riepl. Osrednji govornik je bil profesor fizike in verouka na Slovenski gimnaziji v Celovcu Christian Urak. V nagovoru se je ustavil pri vodilni temi „Narod – zdravo drevo raste iz zdravih korenin“ in je narod primerjal z lipo – od nevidnih korenin pod zemljo, preko debla, do vej, mogočne krošnje in posameznih listov. Osrednja prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku bo na avstrijskem Koroškem v četrtek, 8. februarja, v iKultu v Celovcu ob sodelovanju obeh krovnih kulturnih organizacij.

V Tinjah že praznovali kulturni praznik

V Katoliškem domu prosvete Sodalitas v Tinjah na avstrijskem Koroškem so po tradiciji prvi pripravili prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku. V včerajšnjem lepem sončnem popoldnevu se je osrednja dvorana doma lepo napolnila, prav tako je bilo lepo polno prizorišče za nastopajoče: vokalni skupini Lipa iz Velikovca in „Akzent“ iz Ledinc, duo Darja Čertov in Verena Smrtnik ter na klavirju Zlatina Riepl. Osrednji govornik je bil profesor fizike in verouka na Slovenski gimnaziji v Celovcu Christian Urak. V nagovoru se je ustavil pri vodilni temi „Narod – zdravo drevo raste iz zdravih korenin“ in je narod primerjal z lipo – od nevidnih korenin pod zemljo, preko debla, do vej, mogočne krošnje in posameznih listov. Osrednja prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku bo na avstrijskem Koroškem v četrtek, 8. februarja, v iKultu v Celovcu ob sodelovanju obeh krovnih kulturnih organizacij.

družbarojaki

Slovencem po svetu in domovini

V Tinjah že praznovali kulturni praznik

V Katoliškem domu prosvete Sodalitas v Tinjah na avstrijskem Koroškem so po tradiciji prvi pripravili prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku. V včerajšnjem lepem sončnem popoldnevu se je osrednja dvorana doma lepo napolnila, prav tako je bilo lepo polno prizorišče za nastopajoče: vokalni skupini Lipa iz Velikovca in „Akzent“ iz Ledinc, duo Darja Čertov in Verena Smrtnik ter na klavirju Zlatina Riepl. Osrednji govornik je bil profesor fizike in verouka na Slovenski gimnaziji v Celovcu Christian Urak. V nagovoru se je ustavil pri vodilni temi „Narod – zdravo drevo raste iz zdravih korenin“ in je narod primerjal z lipo – od nevidnih korenin pod zemljo, preko debla, do vej, mogočne krošnje in posameznih listov. Osrednja prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku bo na avstrijskem Koroškem v četrtek, 8. februarja, v iKultu v Celovcu ob sodelovanju obeh krovnih kulturnih organizacij.

VEČ ...|29. 1. 2024
V Tinjah že praznovali kulturni praznik

V Katoliškem domu prosvete Sodalitas v Tinjah na avstrijskem Koroškem so po tradiciji prvi pripravili prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku. V včerajšnjem lepem sončnem popoldnevu se je osrednja dvorana doma lepo napolnila, prav tako je bilo lepo polno prizorišče za nastopajoče: vokalni skupini Lipa iz Velikovca in „Akzent“ iz Ledinc, duo Darja Čertov in Verena Smrtnik ter na klavirju Zlatina Riepl. Osrednji govornik je bil profesor fizike in verouka na Slovenski gimnaziji v Celovcu Christian Urak. V nagovoru se je ustavil pri vodilni temi „Narod – zdravo drevo raste iz zdravih korenin“ in je narod primerjal z lipo – od nevidnih korenin pod zemljo, preko debla, do vej, mogočne krošnje in posameznih listov. Osrednja prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku bo na avstrijskem Koroškem v četrtek, 8. februarja, v iKultu v Celovcu ob sodelovanju obeh krovnih kulturnih organizacij.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Priporočamo
|
Aktualno

Pogovor o

VEČ ...|2. 4. 2025
Katoliške šole - kako naprej?

V oddaji Pogovor o smo v Tednu katoliškega šolstva gostili direktorje treh katoliških izobraževalnih zavodov, Zavoda sv. Stanislava, Zavoda Antona Martina Slomška in Zavoda sv. Frančiška Saleškega. Tone Česen, dr. Andrej Flogie in Janez Krnc so spregovorili o svojem poslanstvu, o dosedanjem delu, financiranju in kadrovskih izzivih ter umeščenosti v slovenski izobraževalni sistem. 

Katoliške šole - kako naprej?

V oddaji Pogovor o smo v Tednu katoliškega šolstva gostili direktorje treh katoliških izobraževalnih zavodov, Zavoda sv. Stanislava, Zavoda Antona Martina Slomška in Zavoda sv. Frančiška Saleškega. Tone Česen, dr. Andrej Flogie in Janez Krnc so spregovorili o svojem poslanstvu, o dosedanjem delu, financiranju in kadrovskih izzivih ter umeščenosti v slovenski izobraževalni sistem. 

Tanja Dominko

politikaživljenje

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|31. 3. 2025
Dr. Renato Podbersič in Romana Bider

Gosta sta bila zgodovinar dr. Renato Podbersič in ustanoviteljica Civilne pobude Vseposvojitev Romana Bider. Letos obeležujemo Leto spomina ob 80-letnici konca druge svetovne vojne, komunističnega prevzema oblasti in povojnih pobojev. To je bila tudi tema tokratne oddaje Spoznanje več predsodek manj.

Dr. Renato Podbersič in Romana Bider

Gosta sta bila zgodovinar dr. Renato Podbersič in ustanoviteljica Civilne pobude Vseposvojitev Romana Bider. Letos obeležujemo Leto spomina ob 80-letnici konca druge svetovne vojne, komunističnega prevzema oblasti in povojnih pobojev. To je bila tudi tema tokratne oddaje Spoznanje več predsodek manj.

Radio Ognjišče

politikaRenato PodbersičRomana Bider

Duhovna misel

VEČ ...|3. 4. 2025
Najbolj neumen

Neki kralj je imel v službi dvornega norčka, ki mu je napolnjeval dneve s šalami in domislicami. Nekega dne...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Najbolj neumen

Neki kralj je imel v službi dvornega norčka, ki mu je napolnjeval dneve s šalami in domislicami. Nekega dne...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Pavle Ravnohrib

duhovnost

Naš pogled

VEČ ...|1. 4. 2025
Marjan Bunič: Čim več se smejte!

Vas je danes že kdo potegnil za nos? Vas je kdo naprvoaprilil? In? Kako ste se odzvali? Pravzaprav natančneje: Kaj ste ob tem razmišljali? Ste se iskreno zabavali in morda potegavščini še kaj dodali? Ste se morda sicer prijazno nasmehnili, a v sebi čutili, da vam je to odveč? Ali pa ste zadevo ignorirali in se morda glasno zgražali nad neumnostmi, neresnostjo in zapravljanjem časa? Kakorkoli, vse našteto so povsem običajni odzivi. Pa vendar …

Marjan Bunič: Čim več se smejte!

Vas je danes že kdo potegnil za nos? Vas je kdo naprvoaprilil? In? Kako ste se odzvali? Pravzaprav natančneje: Kaj ste ob tem razmišljali? Ste se iskreno zabavali in morda potegavščini še kaj dodali? Ste se morda sicer prijazno nasmehnili, a v sebi čutili, da vam je to odveč? Ali pa ste zadevo ignorirali in se morda glasno zgražali nad neumnostmi, neresnostjo in zapravljanjem časa? Kakorkoli, vse našteto so povsem običajni odzivi. Pa vendar …

Marjan Bunič

komentar

Doživetja narave

VEČ ...|28. 3. 2025
Peš po Evropi - z Jakobom Kendo najprej na sever

V svoj evropski cikel potopisnih romanov nas je uvedel Jakob Kenda. Peš se je odpravil na sever in severozahod Stare celine - po egalitarni Skandinaviji in razslojenem Britanskem otočju. Pravi, da sta to predela, ki kljub mnogim podobnostim izrazito odsevata raznolikost. Podelili smo tudi dve vstopnici za dogodek Poklon hoji in se ozrli k projektu, ki spodbuja uporabo javnega prevoza, s  pomočjo katerega se lahko odpravimo peš iz dolin do višin. Z nami je bila Katarina Žemlja iz Cipre.

Peš po Evropi - z Jakobom Kendo najprej na sever

V svoj evropski cikel potopisnih romanov nas je uvedel Jakob Kenda. Peš se je odpravil na sever in severozahod Stare celine - po egalitarni Skandinaviji in razslojenem Britanskem otočju. Pravi, da sta to predela, ki kljub mnogim podobnostim izrazito odsevata raznolikost. Podelili smo tudi dve vstopnici za dogodek Poklon hoji in se ozrli k projektu, ki spodbuja uporabo javnega prevoza, s  pomočjo katerega se lahko odpravimo peš iz dolin do višin. Z nami je bila Katarina Žemlja iz Cipre.

Blaž Lesnik

pohodništvohojaEvropapešpotseverseverozahod

Moja generacija

VEČ ...|3. 4. 2025
Profesor slovenščine na ŠKG Andrej Bartol in maturantka ŠKG Maša Vintar

Kviz, zabavno tekmovanje med mladostjo in zrelostjo, klepet, glasba za različne generacije in dva voditelja - Jure in Marjan.

Prijavite se na moja.generacija@ognjisce.si

Profesor slovenščine na ŠKG Andrej Bartol in maturantka ŠKG Maša Vintar

Kviz, zabavno tekmovanje med mladostjo in zrelostjo, klepet, glasba za različne generacije in dva voditelja - Jure in Marjan.

Prijavite se na moja.generacija@ognjisce.si

Marjan Bunič, Jure Sešek, Jakob Čuk

mladistariglasbakulturazabava

Via positiva

VEČ ...|3. 4. 2025
Dr. Miran Košuta - Jezik je za nas temeljna identitetna dobrina

Dr. Miran Košuta je lani prejel mednarodno Pretnarjevo nagrado in častni naslov ambasador poezije, slovenske književnosti in jezika. Je eden ključnih stebrov v slovensko manjšinskem prostoru v Italiji, ki s svojim ustvarjalnim delom vzpostavlja dialog med dvema sosedskima kulturama. Izjemen prevod Poezij Franceta Prešerna je njegovo življenjsko delo, odlikuje ga svež, sodoben in ritmični jezik, obenem pa je uspel dosledno prenesti duh Prešernove poezije v italijanski jezik. Prevod je v oddaji tudi prebral. 

Dr. Miran Košuta - Jezik je za nas temeljna identitetna dobrina

Dr. Miran Košuta je lani prejel mednarodno Pretnarjevo nagrado in častni naslov ambasador poezije, slovenske književnosti in jezika. Je eden ključnih stebrov v slovensko manjšinskem prostoru v Italiji, ki s svojim ustvarjalnim delom vzpostavlja dialog med dvema sosedskima kulturama. Izjemen prevod Poezij Franceta Prešerna je njegovo življenjsko delo, odlikuje ga svež, sodoben in ritmični jezik, obenem pa je uspel dosledno prenesti duh Prešernove poezije v italijanski jezik. Prevod je v oddaji tudi prebral. 

Nataša Ličen

kulturaodnosipogovor

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|3. 4. 2025
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 3. 4.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 3. 4.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|3. 4. 2025
Novice iz Clevelanda

V slovenski župniji Marije Vnebovzete v Clevelandu danes in jutri poteka čiščenje cerkve za veliko noč. Pripravijo ga vsako pomlad in rojake vabijo, naj si vzamejo nekaj časa in pomagajo pri čiščenju klopi, vhodov v cerkev, marmonatih sten in oltarjev. Še jutri in naslednji petek bosta v župnij potekali ribji večerji. To nedeljo bodo pri drugi maši mladi, ki se pripravljajo na prvo sveto obhajilo, prvič šli k spovedi. V tem zakramentu bodo prejeli usmiljenje, sočutje in odpuščanje Jezusa, Dobrega Pastirja. Rojaki so vabljeni k molitvi zanje na njihovi duhovni poti, pa tudi za njihove starše, da bi bili svojim otrokom dober zgled v življenju v veri. V ponedeljek zvečer pa bo pri Mariji Vnebovzeti v Clevelandu potekala skupna postna spokorna pobožnost za vernike iz vseh collinwoodskih župnij. Vsi duhovniki iz okolice bodo na voljo za duhovno pripravo na veliki teden.

Novice iz Clevelanda

V slovenski župniji Marije Vnebovzete v Clevelandu danes in jutri poteka čiščenje cerkve za veliko noč. Pripravijo ga vsako pomlad in rojake vabijo, naj si vzamejo nekaj časa in pomagajo pri čiščenju klopi, vhodov v cerkev, marmonatih sten in oltarjev. Še jutri in naslednji petek bosta v župnij potekali ribji večerji. To nedeljo bodo pri drugi maši mladi, ki se pripravljajo na prvo sveto obhajilo, prvič šli k spovedi. V tem zakramentu bodo prejeli usmiljenje, sočutje in odpuščanje Jezusa, Dobrega Pastirja. Rojaki so vabljeni k molitvi zanje na njihovi duhovni poti, pa tudi za njihove starše, da bi bili svojim otrokom dober zgled v življenju v veri. V ponedeljek zvečer pa bo pri Mariji Vnebovzeti v Clevelandu potekala skupna postna spokorna pobožnost za vernike iz vseh collinwoodskih župnij. Vsi duhovniki iz okolice bodo na voljo za duhovno pripravo na veliki teden.

Matjaž Merljak

družbarojakicerkev