Informativne oddaje

VEČ ...|15. 9. 2024
Utrip dneva dne 15. 9.

  • Danes praznujemo praznik vrnitve Primorske, slovesnost bo zvečer v Vipavi.
  • Minister Felda upa, da bodo pogajanja o plačah prinesla višje plače zlasti za učitelje začetnike.
  • Doktor Aleš Maver o slovenski komisarski sagi: Tomaž Vesel je žrtev potrebe po zagotavljanju zunanje politične korektnosti na vsakem koraku.
  • Srednjo Evropo še vedno pestijo močno deževje. V Spodnji Avstriji in v Bratislavi razglasili izredne razmere, na Poljskem evakuirali so več tisoč ljudi.
  • Vreme- danes večinoma suho, skozi oblake občasno nekaj sonca, jutri popoldne od severa spet napovedan dež. Vetrovno bo še naprej.
  • Dan žalujočih nas vabi, da žalostnim ponudimo sočutno bližino v njihovem procesu žalovanja.
  • Z nedeljo mladih vstopamo v teden mladih, ki se bo sklenil s festivalom v Stični, 21. septembra
  • Gajser zaradi ponesrečene vožnje izgubil mesto vodilnega.

Utrip dneva dne 15. 9.

  • Danes praznujemo praznik vrnitve Primorske, slovesnost bo zvečer v Vipavi.
  • Minister Felda upa, da bodo pogajanja o plačah prinesla višje plače zlasti za učitelje začetnike.
  • Doktor Aleš Maver o slovenski komisarski sagi: Tomaž Vesel je žrtev potrebe po zagotavljanju zunanje politične korektnosti na vsakem koraku.
  • Srednjo Evropo še vedno pestijo močno deževje. V Spodnji Avstriji in v Bratislavi razglasili izredne razmere, na Poljskem evakuirali so več tisoč ljudi.
  • Vreme- danes večinoma suho, skozi oblake občasno nekaj sonca, jutri popoldne od severa spet napovedan dež. Vetrovno bo še naprej.
  • Dan žalujočih nas vabi, da žalostnim ponudimo sočutno bližino v njihovem procesu žalovanja.
  • Z nedeljo mladih vstopamo v teden mladih, ki se bo sklenil s festivalom v Stični, 21. septembra
  • Gajser zaradi ponesrečene vožnje izgubil mesto vodilnega.

infonovice

Informativne oddaje

Utrip dneva dne 15. 9.
  • Danes praznujemo praznik vrnitve Primorske, slovesnost bo zvečer v Vipavi.
  • Minister Felda upa, da bodo pogajanja o plačah prinesla višje plače zlasti za učitelje začetnike.
  • Doktor Aleš Maver o slovenski komisarski sagi: Tomaž Vesel je žrtev potrebe po zagotavljanju zunanje politične korektnosti na vsakem koraku.
  • Srednjo Evropo še vedno pestijo močno deževje. V Spodnji Avstriji in v Bratislavi razglasili izredne razmere, na Poljskem evakuirali so več tisoč ljudi.
  • Vreme- danes večinoma suho, skozi oblake občasno nekaj sonca, jutri popoldne od severa spet napovedan dež. Vetrovno bo še naprej.
  • Dan žalujočih nas vabi, da žalostnim ponudimo sočutno bližino v njihovem procesu žalovanja.
  • Z nedeljo mladih vstopamo v teden mladih, ki se bo sklenil s festivalom v Stični, 21. septembra
  • Gajser zaradi ponesrečene vožnje izgubil mesto vodilnega.
VEČ ...|15. 9. 2024
Utrip dneva dne 15. 9.
  • Danes praznujemo praznik vrnitve Primorske, slovesnost bo zvečer v Vipavi.
  • Minister Felda upa, da bodo pogajanja o plačah prinesla višje plače zlasti za učitelje začetnike.
  • Doktor Aleš Maver o slovenski komisarski sagi: Tomaž Vesel je žrtev potrebe po zagotavljanju zunanje politične korektnosti na vsakem koraku.
  • Srednjo Evropo še vedno pestijo močno deževje. V Spodnji Avstriji in v Bratislavi razglasili izredne razmere, na Poljskem evakuirali so več tisoč ljudi.
  • Vreme- danes večinoma suho, skozi oblake občasno nekaj sonca, jutri popoldne od severa spet napovedan dež. Vetrovno bo še naprej.
  • Dan žalujočih nas vabi, da žalostnim ponudimo sočutno bližino v njihovem procesu žalovanja.
  • Z nedeljo mladih vstopamo v teden mladih, ki se bo sklenil s festivalom v Stični, 21. septembra
  • Gajser zaradi ponesrečene vožnje izgubil mesto vodilnega.

Radio Ognjišče

infonovice

Graditelji slovenskega doma

VEČ ...|15. 9. 2024
Pavla in Darinka Bajec, šolski sestri (1921 – 2017), (1924 – 2017)

⁠⁠⁠⁠Sestri Pavla in Darinka Bajec sta otroštvo preživljali Skriljah v Vipavski dolini. Med vojno sta se pridružili mariborskim šolskim sestram. Po njej sta doživeli pritiske nove oblasti, kar jima je po Božji previdnosti odprlo pot do študija in umetniškega ustvarjanja. S. Pavla je postala slikarka, restavratorka in učiteljica glasbe, s. Darinka pa keramičarka in kiparka. V dobrih petih desetletjih sta likovno opremili vrsto cerkva in kapel, samostane, pokopališča in zasebne hiše doma, v zamejstvu in v tujini. Svoje moči sta združili pri okrasitvi pročelja bazilike in samostanskega atrija s Frančiškovo kapelo na Brezjah po načrtih Vurnika. 

Pavla in Darinka Bajec, šolski sestri (1921 – 2017), (1924 – 2017)

⁠⁠⁠⁠Sestri Pavla in Darinka Bajec sta otroštvo preživljali Skriljah v Vipavski dolini. Med vojno sta se pridružili mariborskim šolskim sestram. Po njej sta doživeli pritiske nove oblasti, kar jima je po Božji previdnosti odprlo pot do študija in umetniškega ustvarjanja. S. Pavla je postala slikarka, restavratorka in učiteljica glasbe, s. Darinka pa keramičarka in kiparka. V dobrih petih desetletjih sta likovno opremili vrsto cerkva in kapel, samostane, pokopališča in zasebne hiše doma, v zamejstvu in v tujini. Svoje moči sta združili pri okrasitvi pročelja bazilike in samostanskega atrija s Frančiškovo kapelo na Brezjah po načrtih Vurnika. 

pogovordružba

Graditelji slovenskega doma

Pavla in Darinka Bajec, šolski sestri (1921 – 2017), (1924 – 2017)

⁠⁠⁠⁠Sestri Pavla in Darinka Bajec sta otroštvo preživljali Skriljah v Vipavski dolini. Med vojno sta se pridružili mariborskim šolskim sestram. Po njej sta doživeli pritiske nove oblasti, kar jima je po Božji previdnosti odprlo pot do študija in umetniškega ustvarjanja. S. Pavla je postala slikarka, restavratorka in učiteljica glasbe, s. Darinka pa keramičarka in kiparka. V dobrih petih desetletjih sta likovno opremili vrsto cerkva in kapel, samostane, pokopališča in zasebne hiše doma, v zamejstvu in v tujini. Svoje moči sta združili pri okrasitvi pročelja bazilike in samostanskega atrija s Frančiškovo kapelo na Brezjah po načrtih Vurnika. 

VEČ ...|15. 9. 2024
Pavla in Darinka Bajec, šolski sestri (1921 – 2017), (1924 – 2017)

⁠⁠⁠⁠Sestri Pavla in Darinka Bajec sta otroštvo preživljali Skriljah v Vipavski dolini. Med vojno sta se pridružili mariborskim šolskim sestram. Po njej sta doživeli pritiske nove oblasti, kar jima je po Božji previdnosti odprlo pot do študija in umetniškega ustvarjanja. S. Pavla je postala slikarka, restavratorka in učiteljica glasbe, s. Darinka pa keramičarka in kiparka. V dobrih petih desetletjih sta likovno opremili vrsto cerkva in kapel, samostane, pokopališča in zasebne hiše doma, v zamejstvu in v tujini. Svoje moči sta združili pri okrasitvi pročelja bazilike in samostanskega atrija s Frančiškovo kapelo na Brezjah po načrtih Vurnika. 

Tone Gorjup

pogovordružba

Svetnik dneva

VEČ ...|13. 9. 2024
Sv. Janez Zlatousti

Imenujemo ga veliki cerkveni učitelj Vzhoda. Živel je v Antiohiji v 4. stoletju. Najprej je bival kot puščavnik v votlini …

Sv. Janez Zlatousti

Imenujemo ga veliki cerkveni učitelj Vzhoda. Živel je v Antiohiji v 4. stoletju. Najprej je bival kot puščavnik v votlini …

duhovnostspomin

Svetnik dneva

Sv. Janez Zlatousti

Imenujemo ga veliki cerkveni učitelj Vzhoda. Živel je v Antiohiji v 4. stoletju. Najprej je bival kot puščavnik v votlini …

VEČ ...|13. 9. 2024
Sv. Janez Zlatousti

Imenujemo ga veliki cerkveni učitelj Vzhoda. Živel je v Antiohiji v 4. stoletju. Najprej je bival kot puščavnik v votlini …

Berta Golob

duhovnostspomin

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|12. 9. 2024
Že 40 let se otroci v Benečiji lahko šolajo tudi po slovensko

V tem tednu se je novo šolsko leto začelo tudi v Furlaniji-Julijski krajini. V Benečiji je v znamenju 40-letnice dvojezične šole Pavla Petričiča v Špetru. Septembra 1984 je prvih pet otrok prestopilo prag dvojezičnega vrtca in se je tako prvič v videmski pokrajini začelo sistemsko učenje tudi po slovensko. Dolga in trnova je bila pot do državne dvojezične šole, zato za oktober pripravljajo posebno praznovanje, piše petnajstdnevnik Dom. Današnji večstopenjski inštitut Pavla Petričiča je največja šola v Benečiji, a potreba po pouku slovenščine v Benečiji, Reziji in Kanalski dolini pa ni še v celoti zadoščena. Lani je v Kanalski dolini uradno stekel večjezični pouk: v italijanščini, slovenščini, nemščini in furlanščini. Težave so bile z zagotovitvijo učitelja slovenščine. Upajo, da jih letos ne bo, sploh ker so praktično vse družine vpisale svoje otroke k večjezičnemu pouku, še piše Dom. 

Že 40 let se otroci v Benečiji lahko šolajo tudi po slovensko

V tem tednu se je novo šolsko leto začelo tudi v Furlaniji-Julijski krajini. V Benečiji je v znamenju 40-letnice dvojezične šole Pavla Petričiča v Špetru. Septembra 1984 je prvih pet otrok prestopilo prag dvojezičnega vrtca in se je tako prvič v videmski pokrajini začelo sistemsko učenje tudi po slovensko. Dolga in trnova je bila pot do državne dvojezične šole, zato za oktober pripravljajo posebno praznovanje, piše petnajstdnevnik Dom. Današnji večstopenjski inštitut Pavla Petričiča je največja šola v Benečiji, a potreba po pouku slovenščine v Benečiji, Reziji in Kanalski dolini pa ni še v celoti zadoščena. Lani je v Kanalski dolini uradno stekel večjezični pouk: v italijanščini, slovenščini, nemščini in furlanščini. Težave so bile z zagotovitvijo učitelja slovenščine. Upajo, da jih letos ne bo, sploh ker so praktično vse družine vpisale svoje otroke k večjezičnemu pouku, še piše Dom. 

družbarojakišolstvo

Slovencem po svetu in domovini

Že 40 let se otroci v Benečiji lahko šolajo tudi po slovensko

V tem tednu se je novo šolsko leto začelo tudi v Furlaniji-Julijski krajini. V Benečiji je v znamenju 40-letnice dvojezične šole Pavla Petričiča v Špetru. Septembra 1984 je prvih pet otrok prestopilo prag dvojezičnega vrtca in se je tako prvič v videmski pokrajini začelo sistemsko učenje tudi po slovensko. Dolga in trnova je bila pot do državne dvojezične šole, zato za oktober pripravljajo posebno praznovanje, piše petnajstdnevnik Dom. Današnji večstopenjski inštitut Pavla Petričiča je največja šola v Benečiji, a potreba po pouku slovenščine v Benečiji, Reziji in Kanalski dolini pa ni še v celoti zadoščena. Lani je v Kanalski dolini uradno stekel večjezični pouk: v italijanščini, slovenščini, nemščini in furlanščini. Težave so bile z zagotovitvijo učitelja slovenščine. Upajo, da jih letos ne bo, sploh ker so praktično vse družine vpisale svoje otroke k večjezičnemu pouku, še piše Dom. 

VEČ ...|12. 9. 2024
Že 40 let se otroci v Benečiji lahko šolajo tudi po slovensko

V tem tednu se je novo šolsko leto začelo tudi v Furlaniji-Julijski krajini. V Benečiji je v znamenju 40-letnice dvojezične šole Pavla Petričiča v Špetru. Septembra 1984 je prvih pet otrok prestopilo prag dvojezičnega vrtca in se je tako prvič v videmski pokrajini začelo sistemsko učenje tudi po slovensko. Dolga in trnova je bila pot do državne dvojezične šole, zato za oktober pripravljajo posebno praznovanje, piše petnajstdnevnik Dom. Današnji večstopenjski inštitut Pavla Petričiča je največja šola v Benečiji, a potreba po pouku slovenščine v Benečiji, Reziji in Kanalski dolini pa ni še v celoti zadoščena. Lani je v Kanalski dolini uradno stekel večjezični pouk: v italijanščini, slovenščini, nemščini in furlanščini. Težave so bile z zagotovitvijo učitelja slovenščine. Upajo, da jih letos ne bo, sploh ker so praktično vse družine vpisale svoje otroke k večjezičnemu pouku, še piše Dom. 

Matjaž Merljak

družbarojakišolstvo

Moja zgodba

VEČ ...|8. 9. 2024
Mirko Kunčič zamolčani pisatelj

Oddaja Moja zgodba smo tokrat posvetili zamolčanemu pisatelju Mirku Kunčiču (1899 -1984).  V studiu smo gostili njegovo hčerko Marjanco Lešer in pa nekdanjega učitelja slovenščine na OŠ Lesce Romana Gašperina, ki se je veliko ukvarjal s Kunčičevim likom. Ob koncu druge svetovne vojne sta zakonca Kunčič z nekaj otroki odšla v Argentino, hčerko Marjanco pa sta bila primorana pustiti pri sorodnikih v Braslovčah. Prvič so se srečali po 30. letih.

Mirko Kunčič zamolčani pisatelj

Oddaja Moja zgodba smo tokrat posvetili zamolčanemu pisatelju Mirku Kunčiču (1899 -1984).  V studiu smo gostili njegovo hčerko Marjanco Lešer in pa nekdanjega učitelja slovenščine na OŠ Lesce Romana Gašperina, ki se je veliko ukvarjal s Kunčičevim likom. Ob koncu druge svetovne vojne sta zakonca Kunčič z nekaj otroki odšla v Argentino, hčerko Marjanco pa sta bila primorana pustiti pri sorodnikih v Braslovčah. Prvič so se srečali po 30. letih.

spominpolitikaMirko KunčičMarjanca LešerRoman Gašperin

Moja zgodba

Mirko Kunčič zamolčani pisatelj

Oddaja Moja zgodba smo tokrat posvetili zamolčanemu pisatelju Mirku Kunčiču (1899 -1984).  V studiu smo gostili njegovo hčerko Marjanco Lešer in pa nekdanjega učitelja slovenščine na OŠ Lesce Romana Gašperina, ki se je veliko ukvarjal s Kunčičevim likom. Ob koncu druge svetovne vojne sta zakonca Kunčič z nekaj otroki odšla v Argentino, hčerko Marjanco pa sta bila primorana pustiti pri sorodnikih v Braslovčah. Prvič so se srečali po 30. letih.

VEČ ...|8. 9. 2024
Mirko Kunčič zamolčani pisatelj

Oddaja Moja zgodba smo tokrat posvetili zamolčanemu pisatelju Mirku Kunčiču (1899 -1984).  V studiu smo gostili njegovo hčerko Marjanco Lešer in pa nekdanjega učitelja slovenščine na OŠ Lesce Romana Gašperina, ki se je veliko ukvarjal s Kunčičevim likom. Ob koncu druge svetovne vojne sta zakonca Kunčič z nekaj otroki odšla v Argentino, hčerko Marjanco pa sta bila primorana pustiti pri sorodnikih v Braslovčah. Prvič so se srečali po 30. letih.

Jože Bartolj

spominpolitikaMirko KunčičMarjanca LešerRoman Gašperin

Duhovna misel

VEČ ...|6. 9. 2024
Pusti se poučiti

Puščavnik Rumi je bil znan učitelj in modrijan. Nekega dne ...

Iz knjige Zgodbe za veselje do življenja, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Pusti se poučiti

Puščavnik Rumi je bil znan učitelj in modrijan. Nekega dne ...

Iz knjige Zgodbe za veselje do življenja, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

duhovnost

Duhovna misel

Pusti se poučiti

Puščavnik Rumi je bil znan učitelj in modrijan. Nekega dne ...

Iz knjige Zgodbe za veselje do življenja, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

VEČ ...|6. 9. 2024
Pusti se poučiti

Puščavnik Rumi je bil znan učitelj in modrijan. Nekega dne ...

Iz knjige Zgodbe za veselje do življenja, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost

Življenje išče pot

VEČ ...|6. 9. 2024
Učitelju je potrebno vrniti avtonomijo in ga razbremeniti administracije

V Tednu vzgoje gostimo profesorja Leona Kernela, ki poučuje na Srednji gozdarski in lesarski šoli ter višji strokovni šoli v Postojni. Kako deluje krščanski učitelj v javni šoli, ki svoje vere ne skriva? Zakaj prihaja do pomanjkanja učiteljev in katere spremembe so potrebne, da se bodo mladi odločali za ta poklic? 

Učitelju je potrebno vrniti avtonomijo in ga razbremeniti administracije

V Tednu vzgoje gostimo profesorja Leona Kernela, ki poučuje na Srednji gozdarski in lesarski šoli ter višji strokovni šoli v Postojni. Kako deluje krščanski učitelj v javni šoli, ki svoje vere ne skriva? Zakaj prihaja do pomanjkanja učiteljev in katere spremembe so potrebne, da se bodo mladi odločali za ta poklic? 

učiteljavtonomijavera

Življenje išče pot

Učitelju je potrebno vrniti avtonomijo in ga razbremeniti administracije

V Tednu vzgoje gostimo profesorja Leona Kernela, ki poučuje na Srednji gozdarski in lesarski šoli ter višji strokovni šoli v Postojni. Kako deluje krščanski učitelj v javni šoli, ki svoje vere ne skriva? Zakaj prihaja do pomanjkanja učiteljev in katere spremembe so potrebne, da se bodo mladi odločali za ta poklic? 

VEČ ...|6. 9. 2024
Učitelju je potrebno vrniti avtonomijo in ga razbremeniti administracije

V Tednu vzgoje gostimo profesorja Leona Kernela, ki poučuje na Srednji gozdarski in lesarski šoli ter višji strokovni šoli v Postojni. Kako deluje krščanski učitelj v javni šoli, ki svoje vere ne skriva? Zakaj prihaja do pomanjkanja učiteljev in katere spremembe so potrebne, da se bodo mladi odločali za ta poklic? 

s. Meta Potočnik

učiteljavtonomijavera

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|5. 9. 2024
Na Videmskem narašča povpraševanje po tečajih slovenščine

59. jesenski seminar za vzgojitelje, učitelje in profesorje šol s slovenskim učnim jezikom v Italiji je prvič potekal v Benečiji, saj tamkajšnja dvojezična šola v Špetru, ki nosi ime po njenem ustanovitelju Pavlu Petričiču, letos praznuje 40-letnico delovanja. Tako je slovesno odprtje potekalo v gledališču Ristori v Čedadu ob prisotnosti predstavnikov Urada za slovenske šole pri Deželnem šolskem uradu za Furlanijo - Julijsko krajino, slovenskega ministrstva za izobraževanje in zavoda za šolstvo ter številnih predstavnikov krajevnih oblasti, politike in krovnih organizacij. Poudarjeno je bilo, da na Videmskem narašča povpraševanje po tečajih slovenščine, izpostavljeno je bilo tudi uvajanje večjezičnega pouka na Trbižu. Vodja Urada za slovenske šole Igor Giacomini pa je spomnil na vprašanje ravnateljstev, ki je za letošnje šolsko leto začasno, a ne dokončno rešeno, zato je politiko pozval, naj se čim prej loti reševanja zapletenega vprašanja, ki terja zapleten odgovor. Predavanje je letos imel Miha Kovač, redni profesor na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, ki se je poglobil v pomen branja knjig in znanja jezikov v dobi umetne inteligence. 

Na Videmskem narašča povpraševanje po tečajih slovenščine

59. jesenski seminar za vzgojitelje, učitelje in profesorje šol s slovenskim učnim jezikom v Italiji je prvič potekal v Benečiji, saj tamkajšnja dvojezična šola v Špetru, ki nosi ime po njenem ustanovitelju Pavlu Petričiču, letos praznuje 40-letnico delovanja. Tako je slovesno odprtje potekalo v gledališču Ristori v Čedadu ob prisotnosti predstavnikov Urada za slovenske šole pri Deželnem šolskem uradu za Furlanijo - Julijsko krajino, slovenskega ministrstva za izobraževanje in zavoda za šolstvo ter številnih predstavnikov krajevnih oblasti, politike in krovnih organizacij. Poudarjeno je bilo, da na Videmskem narašča povpraševanje po tečajih slovenščine, izpostavljeno je bilo tudi uvajanje večjezičnega pouka na Trbižu. Vodja Urada za slovenske šole Igor Giacomini pa je spomnil na vprašanje ravnateljstev, ki je za letošnje šolsko leto začasno, a ne dokončno rešeno, zato je politiko pozval, naj se čim prej loti reševanja zapletenega vprašanja, ki terja zapleten odgovor. Predavanje je letos imel Miha Kovač, redni profesor na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, ki se je poglobil v pomen branja knjig in znanja jezikov v dobi umetne inteligence. 

družbarojakikultura

Slovencem po svetu in domovini

Na Videmskem narašča povpraševanje po tečajih slovenščine

59. jesenski seminar za vzgojitelje, učitelje in profesorje šol s slovenskim učnim jezikom v Italiji je prvič potekal v Benečiji, saj tamkajšnja dvojezična šola v Špetru, ki nosi ime po njenem ustanovitelju Pavlu Petričiču, letos praznuje 40-letnico delovanja. Tako je slovesno odprtje potekalo v gledališču Ristori v Čedadu ob prisotnosti predstavnikov Urada za slovenske šole pri Deželnem šolskem uradu za Furlanijo - Julijsko krajino, slovenskega ministrstva za izobraževanje in zavoda za šolstvo ter številnih predstavnikov krajevnih oblasti, politike in krovnih organizacij. Poudarjeno je bilo, da na Videmskem narašča povpraševanje po tečajih slovenščine, izpostavljeno je bilo tudi uvajanje večjezičnega pouka na Trbižu. Vodja Urada za slovenske šole Igor Giacomini pa je spomnil na vprašanje ravnateljstev, ki je za letošnje šolsko leto začasno, a ne dokončno rešeno, zato je politiko pozval, naj se čim prej loti reševanja zapletenega vprašanja, ki terja zapleten odgovor. Predavanje je letos imel Miha Kovač, redni profesor na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, ki se je poglobil v pomen branja knjig in znanja jezikov v dobi umetne inteligence. 

VEČ ...|5. 9. 2024
Na Videmskem narašča povpraševanje po tečajih slovenščine

59. jesenski seminar za vzgojitelje, učitelje in profesorje šol s slovenskim učnim jezikom v Italiji je prvič potekal v Benečiji, saj tamkajšnja dvojezična šola v Špetru, ki nosi ime po njenem ustanovitelju Pavlu Petričiču, letos praznuje 40-letnico delovanja. Tako je slovesno odprtje potekalo v gledališču Ristori v Čedadu ob prisotnosti predstavnikov Urada za slovenske šole pri Deželnem šolskem uradu za Furlanijo - Julijsko krajino, slovenskega ministrstva za izobraževanje in zavoda za šolstvo ter številnih predstavnikov krajevnih oblasti, politike in krovnih organizacij. Poudarjeno je bilo, da na Videmskem narašča povpraševanje po tečajih slovenščine, izpostavljeno je bilo tudi uvajanje večjezičnega pouka na Trbižu. Vodja Urada za slovenske šole Igor Giacomini pa je spomnil na vprašanje ravnateljstev, ki je za letošnje šolsko leto začasno, a ne dokončno rešeno, zato je politiko pozval, naj se čim prej loti reševanja zapletenega vprašanja, ki terja zapleten odgovor. Predavanje je letos imel Miha Kovač, redni profesor na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, ki se je poglobil v pomen branja knjig in znanja jezikov v dobi umetne inteligence. 

Matjaž Merljak

družbarojakikultura

Priporočamo
|
Aktualno

Kmetijska oddaja

VEČ ...|15. 9. 2024
O Združenju kmečkih sirarjev Slovenije

V Kmetijski oddaji smo spregovorili o Združenju kmečkih sirarjev Slovenije, ki  v torek, 8. oktobra 2024,  v kongresnem centru na Brdu pri Kranju pripravlja že 4. festival slovenskih sirov . V studio smo povabili predsednika Združenja, Milana Brenceta, ki je spregovoril o članstvu, o njihovi dejavnosti, o mladih in našem odnosu do podeželja. Poudaril je pomembnost tradicije in dela ter izpostavil, da prazno podeželje za turizem ne bo zanimivo ter da  podeželje potrebuje slovenskega človeka . Pravi: Mladim kmetom je treba omogočiti, da si bodo lahko zagotovili denarna sredstva za svojo družino. Družina daje moč in opravičuje vsa odrekanja! 

O Združenju kmečkih sirarjev Slovenije

V Kmetijski oddaji smo spregovorili o Združenju kmečkih sirarjev Slovenije, ki  v torek, 8. oktobra 2024,  v kongresnem centru na Brdu pri Kranju pripravlja že 4. festival slovenskih sirov . V studio smo povabili predsednika Združenja, Milana Brenceta, ki je spregovoril o članstvu, o njihovi dejavnosti, o mladih in našem odnosu do podeželja. Poudaril je pomembnost tradicije in dela ter izpostavil, da prazno podeželje za turizem ne bo zanimivo ter da  podeželje potrebuje slovenskega človeka . Pravi: Mladim kmetom je treba omogočiti, da si bodo lahko zagotovili denarna sredstva za svojo družino. Družina daje moč in opravičuje vsa odrekanja! 

Slavi Košir

kmetijstvopogovor

Naš gost

VEČ ...|14. 9. 2024
Dr. Ferdinand Šerbel

Kaj vemo o zgodovini krščanskih praznikov? Kako so nastali in kako se praznovanje razlikuje od dežele do dežele? O tem in še o čem nam je povedal naš gost, umetnostni zgodovinar dr. Ferdinand Šerbel. Ne zamudite zanimivega sogovornika.

Dr. Ferdinand Šerbel

Kaj vemo o zgodovini krščanskih praznikov? Kako so nastali in kako se praznovanje razlikuje od dežele do dežele? O tem in še o čem nam je povedal naš gost, umetnostni zgodovinar dr. Ferdinand Šerbel. Ne zamudite zanimivega sogovornika.

Mateja Subotičanec

spominživljenje

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|18. 9. 2024
Priznanje za 75-letnico Slovenske športne zveze

Slovenska športna zveza, krovna organizacija, ki združuje slovenska in dvojezična športna društva v Avstriji, praznuje 75-letnico. Ob tem je sinoči v iKultu v Celovcu pripravila slovesno proslavo. V razgibanem programu so bili orisani največji projekti, aktivnosti ter mednarodno delovanje zveze, predstavili so zbornik TranSport 2.0 ter s pomočjo arhivskih posnetkov in prispevkov zbrane popeljali zgodovino organizacije. Pozdravila sta koroški deželni glavar dr. Peter Kaiser in predsednik Slovenske športne zveze Marijan Velik. Podpredsednik slovenske vlade in minister Matej Arčon pa je zvezi podelil zahvalo in priznanje Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu za dolgoletno uspešno delovanje in povezovanje na področju športa ter za dragocen prispevek k ohranjanju slovenskega jezika in slovenske identitete med pripadniki avtohtone slovenske narodne skupnosti v Avstriji. Napovedal je ustanovitev koordinacije vseh zamejskih krovnih športnih organizacij. Slovenska športna zveza v Avstriji združuje 33 športnih društev s približno 3000 aktivnimi športniki in športnicami ter skoraj 500 športnimi funkcionarji, športnimi delavci, trenerji in pedagogi. 

Priznanje za 75-letnico Slovenske športne zveze

Slovenska športna zveza, krovna organizacija, ki združuje slovenska in dvojezična športna društva v Avstriji, praznuje 75-letnico. Ob tem je sinoči v iKultu v Celovcu pripravila slovesno proslavo. V razgibanem programu so bili orisani največji projekti, aktivnosti ter mednarodno delovanje zveze, predstavili so zbornik TranSport 2.0 ter s pomočjo arhivskih posnetkov in prispevkov zbrane popeljali zgodovino organizacije. Pozdravila sta koroški deželni glavar dr. Peter Kaiser in predsednik Slovenske športne zveze Marijan Velik. Podpredsednik slovenske vlade in minister Matej Arčon pa je zvezi podelil zahvalo in priznanje Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu za dolgoletno uspešno delovanje in povezovanje na področju športa ter za dragocen prispevek k ohranjanju slovenskega jezika in slovenske identitete med pripadniki avtohtone slovenske narodne skupnosti v Avstriji. Napovedal je ustanovitev koordinacije vseh zamejskih krovnih športnih organizacij. Slovenska športna zveza v Avstriji združuje 33 športnih društev s približno 3000 aktivnimi športniki in športnicami ter skoraj 500 športnimi funkcionarji, športnimi delavci, trenerji in pedagogi. 

Matjaž Merljak

družbarojakišport

Za življenje

VEČ ...|14. 9. 2024
Marko Juhant: Starša sta središče, ne otroci

Marko Juhant, specialni pedagog, je odgovarjal na vprašanja poslušalk in poslušalcev. Vprašali pa smo ga tudi po izzivih šole danes.  

Marko Juhant: Starša sta središče, ne otroci

Marko Juhant, specialni pedagog, je odgovarjal na vprašanja poslušalk in poslušalcev. Vprašali pa smo ga tudi po izzivih šole danes.  

Nataša Ličen

vzgojaduhovnostotrocimladiizobraževanjeodnosišolapogovor

Naš pogled

VEČ ...|17. 9. 2024
Maja Morela: Maja, a bo šlo? Ti eno zapojem.

Prvič sem bila na kolesarjenju, a sem se hitro nalezla romarskega duha. Ne gre le za športno dejavnost, kar dobro povzame izbrano geslo od Marije k Mariji, od prijatelja k prijatelju. V ospredju je vera, živa vera, ki veje, ko smo zbrani skupaj. Odraža se v romarjih in tistih, ki romarje sprejmejo. In kakšne sprejeme smo doživeli!

Maja Morela: Maja, a bo šlo? Ti eno zapojem.

Prvič sem bila na kolesarjenju, a sem se hitro nalezla romarskega duha. Ne gre le za športno dejavnost, kar dobro povzame izbrano geslo od Marije k Mariji, od prijatelja k prijatelju. V ospredju je vera, živa vera, ki veje, ko smo zbrani skupaj. Odraža se v romarjih in tistih, ki romarje sprejmejo. In kakšne sprejeme smo doživeli!

Maja Morela

komentar

Otok

VEČ ...|18. 9. 2024
Zahvalni spevi

Tokrat smo se posvetili poeziji Dejana Kosa. Pesmi iz njegove pesniške zbirke Zahvalni spevi so globoka, filozofska razmišljanja o smislu, življenju in Bogu, so molitve in so seveda poezija.

Zahvalni spevi

Tokrat smo se posvetili poeziji Dejana Kosa. Pesmi iz njegove pesniške zbirke Zahvalni spevi so globoka, filozofska razmišljanja o smislu, življenju in Bogu, so molitve in so seveda poezija.

Gregor Čušin

glasbapoezija

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|18. 9. 2024
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 18. 9.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 18. 9.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Pogovor o

VEČ ...|18. 9. 2024
Poslanci koalicije in opozicije precej različno o uspešnosti naše države

Goste smo vprašali, kje so reforme, zakaj vlada dopušča, da zdravstvo razpada, bo javni sektor zaradi bombončkov za nekaj časa utihnil in kaj nas še čaka do konca leta. Prav tako nismo  mogli mimo pestrega evropskega dogajanja. Bo Marta Kos, ki je druga izbori za komisarko, to res postala, in kako trdna je Evropska unija po zadnjih volitvah.

Poslanci koalicije in opozicije precej različno o uspešnosti naše države

Goste smo vprašali, kje so reforme, zakaj vlada dopušča, da zdravstvo razpada, bo javni sektor zaradi bombončkov za nekaj časa utihnil in kaj nas še čaka do konca leta. Prav tako nismo  mogli mimo pestrega evropskega dogajanja. Bo Marta Kos, ki je druga izbori za komisarko, to res postala, in kako trdna je Evropska unija po zadnjih volitvah.

Alen Salihović

politikaživljenjensisdssvobodavladadržavni zborkomentar

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|18. 9. 2024
Priznanje za 75-letnico Slovenske športne zveze

Slovenska športna zveza, krovna organizacija, ki združuje slovenska in dvojezična športna društva v Avstriji, praznuje 75-letnico. Ob tem je sinoči v iKultu v Celovcu pripravila slovesno proslavo. V razgibanem programu so bili orisani največji projekti, aktivnosti ter mednarodno delovanje zveze, predstavili so zbornik TranSport 2.0 ter s pomočjo arhivskih posnetkov in prispevkov zbrane popeljali zgodovino organizacije. Pozdravila sta koroški deželni glavar dr. Peter Kaiser in predsednik Slovenske športne zveze Marijan Velik. Podpredsednik slovenske vlade in minister Matej Arčon pa je zvezi podelil zahvalo in priznanje Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu za dolgoletno uspešno delovanje in povezovanje na področju športa ter za dragocen prispevek k ohranjanju slovenskega jezika in slovenske identitete med pripadniki avtohtone slovenske narodne skupnosti v Avstriji. Napovedal je ustanovitev koordinacije vseh zamejskih krovnih športnih organizacij. Slovenska športna zveza v Avstriji združuje 33 športnih društev s približno 3000 aktivnimi športniki in športnicami ter skoraj 500 športnimi funkcionarji, športnimi delavci, trenerji in pedagogi. 

Priznanje za 75-letnico Slovenske športne zveze

Slovenska športna zveza, krovna organizacija, ki združuje slovenska in dvojezična športna društva v Avstriji, praznuje 75-letnico. Ob tem je sinoči v iKultu v Celovcu pripravila slovesno proslavo. V razgibanem programu so bili orisani največji projekti, aktivnosti ter mednarodno delovanje zveze, predstavili so zbornik TranSport 2.0 ter s pomočjo arhivskih posnetkov in prispevkov zbrane popeljali zgodovino organizacije. Pozdravila sta koroški deželni glavar dr. Peter Kaiser in predsednik Slovenske športne zveze Marijan Velik. Podpredsednik slovenske vlade in minister Matej Arčon pa je zvezi podelil zahvalo in priznanje Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu za dolgoletno uspešno delovanje in povezovanje na področju športa ter za dragocen prispevek k ohranjanju slovenskega jezika in slovenske identitete med pripadniki avtohtone slovenske narodne skupnosti v Avstriji. Napovedal je ustanovitev koordinacije vseh zamejskih krovnih športnih organizacij. Slovenska športna zveza v Avstriji združuje 33 športnih društev s približno 3000 aktivnimi športniki in športnicami ter skoraj 500 športnimi funkcionarji, športnimi delavci, trenerji in pedagogi. 

Matjaž Merljak

družbarojakišport