Zahvalni spevi

Tokrat smo se posvetili poeziji Dejana Kosa. Pesmi iz njegove pesniške zbirke Zahvalni spevi so globoka, filozofska razmišljanja o smislu, življenju in Bogu, so molitve in so seveda poezija.

18. 9. 2024
Zahvalni spevi

Tokrat smo se posvetili poeziji Dejana Kosa. Pesmi iz njegove pesniške zbirke Zahvalni spevi so globoka, filozofska razmišljanja o smislu, življenju in Bogu, so molitve in so seveda poezija.

Gregor Čušin

VEČ ...|18. 9. 2024
Zahvalni spevi

Tokrat smo se posvetili poeziji Dejana Kosa. Pesmi iz njegove pesniške zbirke Zahvalni spevi so globoka, filozofska razmišljanja o smislu, življenju in Bogu, so molitve in so seveda poezija.

Gregor Čušin

glasbapoezija

Otok

VEČ ... |
Spominjanja

V tokratni oddaji smo prisluhnili poeziji Jakoba Emeršiča iz njegove zbirke Spominjanja.

Spominjanja

V tokratni oddaji smo prisluhnili poeziji Jakoba Emeršiča iz njegove zbirke Spominjanja.

glasbapoezija

Otok

Spominjanja

V tokratni oddaji smo prisluhnili poeziji Jakoba Emeršiča iz njegove zbirke Spominjanja.

VEČ ...|3. 12. 2025
Spominjanja

V tokratni oddaji smo prisluhnili poeziji Jakoba Emeršiča iz njegove zbirke Spominjanja.

Gregor Čušin

glasbapoezija

Otok

VEČ ... |
Skrivnostna podloga

V tokratni oddaji smo slišali poezijo pesnika Uroša Zupana iz njegove zbirke Skrivnostna podloga.

Skrivnostna podloga

V tokratni oddaji smo slišali poezijo pesnika Uroša Zupana iz njegove zbirke Skrivnostna podloga.

glasbapoezija

Otok

Skrivnostna podloga

V tokratni oddaji smo slišali poezijo pesnika Uroša Zupana iz njegove zbirke Skrivnostna podloga.

VEČ ...|19. 11. 2025
Skrivnostna podloga

V tokratni oddaji smo slišali poezijo pesnika Uroša Zupana iz njegove zbirke Skrivnostna podloga.

Gregor Čušin

glasbapoezija

Otok

VEČ ... |
Tisti, ki bolj ljubi

Jesen s svojim turobnim vremenom vabi k sprehodom, pesniki pa vabijo k razmisleku. V tokratni oddaji smo prisluhnili poeziji znamenitega britanskega pesnika Wystana Hugha Audena.

Tisti, ki bolj ljubi

Jesen s svojim turobnim vremenom vabi k sprehodom, pesniki pa vabijo k razmisleku. V tokratni oddaji smo prisluhnili poeziji znamenitega britanskega pesnika Wystana Hugha Audena.

glasbapoezija

Otok

Tisti, ki bolj ljubi

Jesen s svojim turobnim vremenom vabi k sprehodom, pesniki pa vabijo k razmisleku. V tokratni oddaji smo prisluhnili poeziji znamenitega britanskega pesnika Wystana Hugha Audena.

VEČ ...|12. 11. 2025
Tisti, ki bolj ljubi

Jesen s svojim turobnim vremenom vabi k sprehodom, pesniki pa vabijo k razmisleku. V tokratni oddaji smo prisluhnili poeziji znamenitega britanskega pesnika Wystana Hugha Audena.

Gregor Čušin

glasbapoezija

Otok

VEČ ... |
Obhod v času

V tokratni oddaji smo prisluhnili poeziji pesnice Saše Vegri.

Obhod v času

V tokratni oddaji smo prisluhnili poeziji pesnice Saše Vegri.

glasbapoezija

Otok

Obhod v času

V tokratni oddaji smo prisluhnili poeziji pesnice Saše Vegri.

VEČ ...|5. 11. 2025
Obhod v času

V tokratni oddaji smo prisluhnili poeziji pesnice Saše Vegri.

Gregor Čušin

glasbapoezija

Otok

VEČ ... |
Menina

V tokratni oddaji smo prisluhnili poeziji Petra Kolška iz njegove zbirke Menina.

Menina

V tokratni oddaji smo prisluhnili poeziji Petra Kolška iz njegove zbirke Menina.

glasbapoezija

Otok

Menina

V tokratni oddaji smo prisluhnili poeziji Petra Kolška iz njegove zbirke Menina.

VEČ ...|29. 10. 2025
Menina

V tokratni oddaji smo prisluhnili poeziji Petra Kolška iz njegove zbirke Menina.

Gregor Čušin

glasbapoezija

Otok

VEČ ... |
Nasveti za nevsakdanjo rabo

Tokrat smo slišali pesmi pesnice Petre Kolmančič iz cikla Nasveti za nevsakdanjo rabo.

Nasveti za nevsakdanjo rabo

Tokrat smo slišali pesmi pesnice Petre Kolmančič iz cikla Nasveti za nevsakdanjo rabo.

glasbapoezija

Otok

Nasveti za nevsakdanjo rabo

Tokrat smo slišali pesmi pesnice Petre Kolmančič iz cikla Nasveti za nevsakdanjo rabo.

VEČ ...|22. 10. 2025
Nasveti za nevsakdanjo rabo

Tokrat smo slišali pesmi pesnice Petre Kolmančič iz cikla Nasveti za nevsakdanjo rabo.

Gregor Čušin

glasbapoezija

Otok

VEČ ... |
Pesmi iz predala

V tokratni oddaji s poezijo in glasbo je bila z nami Joži Bukovšek z še neobjavljenimi pesmimi.

Pesmi iz predala

V tokratni oddaji s poezijo in glasbo je bila z nami Joži Bukovšek z še neobjavljenimi pesmimi.

glasbapoezija

Otok

Pesmi iz predala

V tokratni oddaji s poezijo in glasbo je bila z nami Joži Bukovšek z še neobjavljenimi pesmimi.

VEČ ...|15. 10. 2025
Pesmi iz predala

V tokratni oddaji s poezijo in glasbo je bila z nami Joži Bukovšek z še neobjavljenimi pesmimi.

Gregor Čušin

glasbapoezija

Otok

VEČ ... |
Knjiga hladu

V tokratni oddaji smo slišali poezijo španskega pesnika Antonia Gamoneda.

Knjiga hladu

V tokratni oddaji smo slišali poezijo španskega pesnika Antonia Gamoneda.

glasbapoezija

Otok

Knjiga hladu

V tokratni oddaji smo slišali poezijo španskega pesnika Antonia Gamoneda.

VEČ ...|8. 10. 2025
Knjiga hladu

V tokratni oddaji smo slišali poezijo španskega pesnika Antonia Gamoneda.

Gregor Čušin

glasbapoezija

Otok
OTOK ni oddaja o poeziji in glasbi, temveč je oddaja s poezijo in glasbo. Nič odvečnih besed, le besede poetov … prebrane med akordi prijetne glasbe. Kratek predah za ušesa, srce in duha. OTOK bo nudil kratek postanek sredi življenja, varen privez … da se obnovijo zaloge volje, vere in smisla … S pomočjo pesnikov – prerokov sodobnega časa … bomo gledali zvezde in iskali pravo smer.
Gregor Čušin

Gregor Čušin

Priporočamo
|
Aktualno

Komentar tedna

VEČ ... |
Hrup veselega decembra ali mir Adventa?

Advent je popolno nasprotje »veselega decembra«. Medtem ko je prvi priprava na praznike v tišini in temi, pa drugi skuša preglasili vse tegobe tega sveta in preplavlja čute do otopelosti, da ne morejo več čutiti resničnosti sveta in življenja, ki ga živimo. Kako potem najti mir v sebi in pot do drugega?

Hrup veselega decembra ali mir Adventa?

Advent je popolno nasprotje »veselega decembra«. Medtem ko je prvi priprava na praznike v tišini in temi, pa drugi skuša preglasili vse tegobe tega sveta in preplavlja čute do otopelosti, da ne morejo več čutiti resničnosti sveta in življenja, ki ga živimo. Kako potem najti mir v sebi in pot do drugega?

Tadej Sadar

komentarodnosikomentar

Pogovor o

VEČ ... |
Sodobni vidiki suženjstva in trgovina z ljudmi

V torek 2. decembra obeležujemo Mednarodni dan boja proti suženjstvu. V tej luči smo z gosti govorili o položaju v Sloveniji, številkah s tega področja in zakonskih pomanjkljivostih ter mogočih rešitvah. Z nami so bili: predstavnica Društva Ključ - Centra za boj proti trgovanju z ljudmi Manca Raušl, predstavnica Karitas Slovenije Magdalena Strmšek Buh in inšpektor za delo iz Inšpektorata za delo Roman Pečnik.

Sodobni vidiki suženjstva in trgovina z ljudmi

V torek 2. decembra obeležujemo Mednarodni dan boja proti suženjstvu. V tej luči smo z gosti govorili o položaju v Sloveniji, številkah s tega področja in zakonskih pomanjkljivostih ter mogočih rešitvah. Z nami so bili: predstavnica Društva Ključ - Centra za boj proti trgovanju z ljudmi Manca Raušl, predstavnica Karitas Slovenije Magdalena Strmšek Buh in inšpektor za delo iz Inšpektorata za delo Roman Pečnik.

Marcel Krek

suženjstvokaritasdruštvo ključinšpektorat za delotrgovina z ljudmi

Program zadnjega tedna

VEČ ... |
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 08. december 2025 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 08. december 2025 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Naš gost

VEČ ... |
Sestra Nikolina

S. Nikolina je za kuhalnico najprej poprijela, ko je pomagala mami doma v Lenartu v Slovenskih goricah. Eno leto se je šolala pri sestrah na gospodinjski šoli v Avstriji. Nato je, da bi zaslužila za šolnino, kuhala v turističnem objektu ob Vrbskem jezeru. Vmes je dozorela odločitev za vstop k samostan, in sicer v red šolskih sester v Repnjah. Tam je nadaljevala kuharsko tradicijo sestre Vendeline, ki je bila tudi njena učiteljica v Avstriji. Leta 1975 je začela pripravljati kuharske tečaje in svoje bogato znanje posredovala več kot tisoč ženam in dekletom. Leta 1990 je začela pripravljati recepte za tednik Družina, od leta 2006 sodeluje z našim radiem. 

Sestra Nikolina

S. Nikolina je za kuhalnico najprej poprijela, ko je pomagala mami doma v Lenartu v Slovenskih goricah. Eno leto se je šolala pri sestrah na gospodinjski šoli v Avstriji. Nato je, da bi zaslužila za šolnino, kuhala v turističnem objektu ob Vrbskem jezeru. Vmes je dozorela odločitev za vstop k samostan, in sicer v red šolskih sester v Repnjah. Tam je nadaljevala kuharsko tradicijo sestre Vendeline, ki je bila tudi njena učiteljica v Avstriji. Leta 1975 je začela pripravljati kuharske tečaje in svoje bogato znanje posredovala več kot tisoč ženam in dekletom. Leta 1990 je začela pripravljati recepte za tednik Družina, od leta 2006 sodeluje z našim radiem. 

Matjaž Merljak

spominživljenjekuhajmo

Globine

VEČ ... |
Globine - Dialog z ateizmom #10 Moški pogovori, ranljivost in Bog

V moški družbi smo odprli vprašanje o tem, kako se moški pogovarjamo o življenju, smislu, dvomih, strahovih, izgubah... V družbi, kjer je moškost pogosto povezana z močjo, z željo po nadzoru po eni strani in po drugi zadržanostjo, smo se vprašali, kje in kdaj si moški dovolimo biti ranljivi. Kako je z iskrenimi pogovori v družbi ateistov in kakšen okvir dajejo moške skupine znotraj Cerkve? Z nami sta bila ateist Simon Rigač in jezuit p. Damjan Ristić. Pogovor si lahko ogledate tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče!

Globine - Dialog z ateizmom #10 Moški pogovori, ranljivost in Bog

V moški družbi smo odprli vprašanje o tem, kako se moški pogovarjamo o življenju, smislu, dvomih, strahovih, izgubah... V družbi, kjer je moškost pogosto povezana z močjo, z željo po nadzoru po eni strani in po drugi zadržanostjo, smo se vprašali, kje in kdaj si moški dovolimo biti ranljivi. Kako je z iskrenimi pogovori v družbi ateistov in kakšen okvir dajejo moške skupine znotraj Cerkve? Z nami sta bila ateist Simon Rigač in jezuit p. Damjan Ristić. Pogovor si lahko ogledate tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče!

Blaž Lesnik

duhovnostvzgoja

Zgodbe za otroke

VEČ ... |
Najmanjša kamela

Dragi otroci, starši in vsi ljubitelji lepih zgodb! Kakšno moč ima lahko majhna kamela? Majhno ali veliko? Prisluhnite današnji zgodbi o najmanjši kameli.

Najmanjša kamela

Dragi otroci, starši in vsi ljubitelji lepih zgodb! Kakšno moč ima lahko majhna kamela? Majhno ali veliko? Prisluhnite današnji zgodbi o najmanjši kameli.

Nika Mandelj

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljiceadventni koledar 2025

Adventna spodbuda

VEČ ... |
Brezmadežna jih je rešila

Misijonarka s. Jožica Sterle piše o moči zaupanja v Marijo. O ukrajinskih sestricah, ki so si, polne zaupanja, nadele čudodelno svetinjo Brezmadežne.

Brezmadežna jih je rešila

Misijonarka s. Jožica Sterle piše o moči zaupanja v Marijo. O ukrajinskih sestricah, ki so si, polne zaupanja, nadele čudodelno svetinjo Brezmadežne.

Radio Ognjišče

duhovnostZgodbe upanjaAdventni koledar Misijonskega središča Slovenije

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ... |
Napev – Odsev 2025«, 1. del

260 zasedb se je letos predstavilo na območnih srečanjih pevcev in godcev, regijsko raven je doseglo 89, državno pa 35 zasedb. Med njimi je bilo 10 skupin izbranih za nastop na državni reviji poustvarjalcev glasbenega izročila Slovenije Napev – Odsev, ki je potekala 15. novembra v Kulturno poslovnem centru Majšperk. Posnetek prvega dela državne revije poustvarjalcev glasbenega izročila prinaša tokratna oddaja o ljudski glasbi.

Napev – Odsev 2025«, 1. del

260 zasedb se je letos predstavilo na območnih srečanjih pevcev in godcev, regijsko raven je doseglo 89, državno pa 35 zasedb. Med njimi je bilo 10 skupin izbranih za nastop na državni reviji poustvarjalcev glasbenega izročila Slovenije Napev – Odsev, ki je potekala 15. novembra v Kulturno poslovnem centru Majšperk. Posnetek prvega dela državne revije poustvarjalcev glasbenega izročila prinaša tokratna oddaja o ljudski glasbi.

Vesna Sever Borovnik

glasbadružbaspomin

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ... |
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 8. 12.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 8. 12.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ... |
Nagradni natečaj Urada

Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu je objavil nov nagradni natečaj za diplomske, magistrske in doktorske naloge s področja Slovencev v zamejstvu in Slovencev po svetu. Upoštevana bodo dela, ki so bila uspešno zagovarjana v tem letu, od 1. januarja do 31. decembra,  napisana v slovenščini, italijanščini, nemščini, hrvaščini, francoščini, angleščini ali španščini. Strokovna komisija bo ocenjevala naloge z različnih področij na temo slovenskega izseljenstva oziroma zamejstva. Pri tem bo upoštevala izvirnost teme oziroma pristopa, »uporabnost« oziroma informativnost v smislu preučevanja oblik ohranjanja slovenske identitete zunaj meja Republike Slovenije in povezanosti z njo ter strokovnost, zahtevnost, splošno kakovost dela. Najboljše tri s posameznega področja bodo prejele denarne nagrade v višini 800, 600 in 400 evrov. Urad bo naloge sprejemal do vključno 20. februarja 2026, rezultati natečaja bodo znani najkasneje do konca septembra 2026.

Nagradni natečaj Urada

Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu je objavil nov nagradni natečaj za diplomske, magistrske in doktorske naloge s področja Slovencev v zamejstvu in Slovencev po svetu. Upoštevana bodo dela, ki so bila uspešno zagovarjana v tem letu, od 1. januarja do 31. decembra,  napisana v slovenščini, italijanščini, nemščini, hrvaščini, francoščini, angleščini ali španščini. Strokovna komisija bo ocenjevala naloge z različnih področij na temo slovenskega izseljenstva oziroma zamejstva. Pri tem bo upoštevala izvirnost teme oziroma pristopa, »uporabnost« oziroma informativnost v smislu preučevanja oblik ohranjanja slovenske identitete zunaj meja Republike Slovenije in povezanosti z njo ter strokovnost, zahtevnost, splošno kakovost dela. Najboljše tri s posameznega področja bodo prejele denarne nagrade v višini 800, 600 in 400 evrov. Urad bo naloge sprejemal do vključno 20. februarja 2026, rezultati natečaja bodo znani najkasneje do konca septembra 2026.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ... |
Dr. Ernest Petrič o prihodnosti Slovenije

Katere pomembne odločitve bi morali sprejeti, da sploh lahko govorimo prihodnosti? Na to je odgovarjal v tokratni oddaji prof. Petrič. Še prej se je ustavil pri odločitvi za samostojno Slovenijo 23. decembra 1990. Prepričan je, da tudi danes večina podpira samostojno državo, ki pa jo lahko izgubimo. Nujno je urediti našo preteklost, ki nas razdvajajo; predvsem pa pokopati mrtve. Vrednote, se morda spreminjajo a temeljni principi, ki urejajo medčloveške odnose ostajajo. Spregovoril je tudi o tretji veji oblasti, ki je daleč od tega, da bi bila všečna politiki, o izbiri kompetentnih ljudi na volitvah in mestu Slovenije v širšem prostoru. 

Dr. Ernest Petrič o prihodnosti Slovenije

Katere pomembne odločitve bi morali sprejeti, da sploh lahko govorimo prihodnosti? Na to je odgovarjal v tokratni oddaji prof. Petrič. Še prej se je ustavil pri odločitvi za samostojno Slovenijo 23. decembra 1990. Prepričan je, da tudi danes večina podpira samostojno državo, ki pa jo lahko izgubimo. Nujno je urediti našo preteklost, ki nas razdvajajo; predvsem pa pokopati mrtve. Vrednote, se morda spreminjajo a temeljni principi, ki urejajo medčloveške odnose ostajajo. Spregovoril je tudi o tretji veji oblasti, ki je daleč od tega, da bi bila všečna politiki, o izbiri kompetentnih ljudi na volitvah in mestu Slovenije v širšem prostoru. 

Tone Gorjup

politikazgodovina