Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|23. 3. 2025
Začetek pouka v sobotnih šolah, slovo od Marte Magajna

V sobotnih slovenskih šolah v Buenos Airesu v Argentini se začenja novo šolsko leto, imeli so že uvodno sveto mašo. Več nam je povedala šolska referentka Zedinjene Slovenije Luciana Servin. V Sydneyju v Avstraliji pa so se poslovili od zelo dejavne rojakinje Marte Magajna. Njeno življenje in delo nam je predstavil slovenski župnik p. Darko Žnidaršič [14:46], spomine je z nami delila tudi rojakinja Danica Petrič [27:24]. V novicah pa tokrat o dogajanju v zamejstvu [32:51]. 

Začetek pouka v sobotnih šolah, slovo od Marte Magajna

V sobotnih slovenskih šolah v Buenos Airesu v Argentini se začenja novo šolsko leto, imeli so že uvodno sveto mašo. Več nam je povedala šolska referentka Zedinjene Slovenije Luciana Servin. V Sydneyju v Avstraliji pa so se poslovili od zelo dejavne rojakinje Marte Magajna. Njeno življenje in delo nam je predstavil slovenski župnik p. Darko Žnidaršič [14:46], spomine je z nami delila tudi rojakinja Danica Petrič [27:24]. V novicah pa tokrat o dogajanju v zamejstvu [32:51]. 

družbarojakišolstvokultura

Slovencem po svetu in domovini

Začetek pouka v sobotnih šolah, slovo od Marte Magajna

V sobotnih slovenskih šolah v Buenos Airesu v Argentini se začenja novo šolsko leto, imeli so že uvodno sveto mašo. Več nam je povedala šolska referentka Zedinjene Slovenije Luciana Servin. V Sydneyju v Avstraliji pa so se poslovili od zelo dejavne rojakinje Marte Magajna. Njeno življenje in delo nam je predstavil slovenski župnik p. Darko Žnidaršič [14:46], spomine je z nami delila tudi rojakinja Danica Petrič [27:24]. V novicah pa tokrat o dogajanju v zamejstvu [32:51]. 

VEČ ...|23. 3. 2025
Začetek pouka v sobotnih šolah, slovo od Marte Magajna

V sobotnih slovenskih šolah v Buenos Airesu v Argentini se začenja novo šolsko leto, imeli so že uvodno sveto mašo. Več nam je povedala šolska referentka Zedinjene Slovenije Luciana Servin. V Sydneyju v Avstraliji pa so se poslovili od zelo dejavne rojakinje Marte Magajna. Njeno življenje in delo nam je predstavil slovenski župnik p. Darko Žnidaršič [14:46], spomine je z nami delila tudi rojakinja Danica Petrič [27:24]. V novicah pa tokrat o dogajanju v zamejstvu [32:51]. 

Matjaž Merljak

družbarojakišolstvokultura

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|21. 3. 2025
V Argentini začenjajo s poukom v slovenskih šolah

V sobotnih slovenskih šolah v Buenos Airesu v Argentini jutri začenjajo s poukom. Pred tem so že imeli mašo v cerkvi Marije Pomagaj v Slovenski hiši, nam je povedala šolska referentka Zedinjene Slovenije Luciana Servin. Pred mašo je vsaka šola molila desetko rožnega venca. Maševal je Franci Cukjati, pri maši so učenci sodeloval s prošnjam in zahvalami, petje je vodila Prešernova šola. Na področju Buenos Airesa in okolice deluje šest slovenskih sobotnih šol. In čemu bodo dali poudarek v tem šolskem letu? Dobri volji in odgovornosti, do tega, kar nam pomeni slovenska šola, je še povedala Luciana Servin. 

V Argentini začenjajo s poukom v slovenskih šolah

V sobotnih slovenskih šolah v Buenos Airesu v Argentini jutri začenjajo s poukom. Pred tem so že imeli mašo v cerkvi Marije Pomagaj v Slovenski hiši, nam je povedala šolska referentka Zedinjene Slovenije Luciana Servin. Pred mašo je vsaka šola molila desetko rožnega venca. Maševal je Franci Cukjati, pri maši so učenci sodeloval s prošnjam in zahvalami, petje je vodila Prešernova šola. Na področju Buenos Airesa in okolice deluje šest slovenskih sobotnih šol. In čemu bodo dali poudarek v tem šolskem letu? Dobri volji in odgovornosti, do tega, kar nam pomeni slovenska šola, je še povedala Luciana Servin. 

družbarojakišolstvo

Slovencem po svetu in domovini

V Argentini začenjajo s poukom v slovenskih šolah

V sobotnih slovenskih šolah v Buenos Airesu v Argentini jutri začenjajo s poukom. Pred tem so že imeli mašo v cerkvi Marije Pomagaj v Slovenski hiši, nam je povedala šolska referentka Zedinjene Slovenije Luciana Servin. Pred mašo je vsaka šola molila desetko rožnega venca. Maševal je Franci Cukjati, pri maši so učenci sodeloval s prošnjam in zahvalami, petje je vodila Prešernova šola. Na področju Buenos Airesa in okolice deluje šest slovenskih sobotnih šol. In čemu bodo dali poudarek v tem šolskem letu? Dobri volji in odgovornosti, do tega, kar nam pomeni slovenska šola, je še povedala Luciana Servin. 

VEČ ...|21. 3. 2025
V Argentini začenjajo s poukom v slovenskih šolah

V sobotnih slovenskih šolah v Buenos Airesu v Argentini jutri začenjajo s poukom. Pred tem so že imeli mašo v cerkvi Marije Pomagaj v Slovenski hiši, nam je povedala šolska referentka Zedinjene Slovenije Luciana Servin. Pred mašo je vsaka šola molila desetko rožnega venca. Maševal je Franci Cukjati, pri maši so učenci sodeloval s prošnjam in zahvalami, petje je vodila Prešernova šola. Na področju Buenos Airesa in okolice deluje šest slovenskih sobotnih šol. In čemu bodo dali poudarek v tem šolskem letu? Dobri volji in odgovornosti, do tega, kar nam pomeni slovenska šola, je še povedala Luciana Servin. 

Matjaž Merljak

družbarojakišolstvo

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|14. 3. 2025
Prijave k večjezičnemu pouku stoodstotne

Na Večstopenjskem zavodu Trbiž v Kanalski dolini v Italiji so mesta za poskusni večjezični pouk za naslednje šolsko leto stoodstotno zasedena. Obiskovalo ga bo 28 otrok v vrtcu v Ukvah, 34 na Trbižu in 26 na Centralnem Trbižu. V osnovnih šolah v omenjenih krajih ga bodo izvajali v prvih treh razredih. Na Trbižu bo k pouku hodilo 76 otrok. V četrtih in petih razredih bodo še naprej ponudili projektni večjezični pouk. Po trenutnih podatkih bo septembra v Ukve skupno hodilo 42 učencev, 55 na Centralni Trbiž in 35 na Trbiž. Potreben učiteljski kader je po pisanju beneškega petnajstdnevnika Dom zagotovljen le za to šolsko leto, za naslednje, ko bodo potrebe večje, pa še ne. Poskusni večjezični pok poteka v občinah Trbiž in Naborjet-Ovčja vas v italijanščini, nemščini, slovenščini in furlanščini; v Tablji in Klužah pa v italijanščini, nemščini in furlanščini, saj občini ne spadata v območje zaščitnega zakona.

Prijave k večjezičnemu pouku stoodstotne

Na Večstopenjskem zavodu Trbiž v Kanalski dolini v Italiji so mesta za poskusni večjezični pouk za naslednje šolsko leto stoodstotno zasedena. Obiskovalo ga bo 28 otrok v vrtcu v Ukvah, 34 na Trbižu in 26 na Centralnem Trbižu. V osnovnih šolah v omenjenih krajih ga bodo izvajali v prvih treh razredih. Na Trbižu bo k pouku hodilo 76 otrok. V četrtih in petih razredih bodo še naprej ponudili projektni večjezični pouk. Po trenutnih podatkih bo septembra v Ukve skupno hodilo 42 učencev, 55 na Centralni Trbiž in 35 na Trbiž. Potreben učiteljski kader je po pisanju beneškega petnajstdnevnika Dom zagotovljen le za to šolsko leto, za naslednje, ko bodo potrebe večje, pa še ne. Poskusni večjezični pok poteka v občinah Trbiž in Naborjet-Ovčja vas v italijanščini, nemščini, slovenščini in furlanščini; v Tablji in Klužah pa v italijanščini, nemščini in furlanščini, saj občini ne spadata v območje zaščitnega zakona.

družbarojakišolstvo

Slovencem po svetu in domovini

Prijave k večjezičnemu pouku stoodstotne

Na Večstopenjskem zavodu Trbiž v Kanalski dolini v Italiji so mesta za poskusni večjezični pouk za naslednje šolsko leto stoodstotno zasedena. Obiskovalo ga bo 28 otrok v vrtcu v Ukvah, 34 na Trbižu in 26 na Centralnem Trbižu. V osnovnih šolah v omenjenih krajih ga bodo izvajali v prvih treh razredih. Na Trbižu bo k pouku hodilo 76 otrok. V četrtih in petih razredih bodo še naprej ponudili projektni večjezični pouk. Po trenutnih podatkih bo septembra v Ukve skupno hodilo 42 učencev, 55 na Centralni Trbiž in 35 na Trbiž. Potreben učiteljski kader je po pisanju beneškega petnajstdnevnika Dom zagotovljen le za to šolsko leto, za naslednje, ko bodo potrebe večje, pa še ne. Poskusni večjezični pok poteka v občinah Trbiž in Naborjet-Ovčja vas v italijanščini, nemščini, slovenščini in furlanščini; v Tablji in Klužah pa v italijanščini, nemščini in furlanščini, saj občini ne spadata v območje zaščitnega zakona.

VEČ ...|14. 3. 2025
Prijave k večjezičnemu pouku stoodstotne

Na Večstopenjskem zavodu Trbiž v Kanalski dolini v Italiji so mesta za poskusni večjezični pouk za naslednje šolsko leto stoodstotno zasedena. Obiskovalo ga bo 28 otrok v vrtcu v Ukvah, 34 na Trbižu in 26 na Centralnem Trbižu. V osnovnih šolah v omenjenih krajih ga bodo izvajali v prvih treh razredih. Na Trbižu bo k pouku hodilo 76 otrok. V četrtih in petih razredih bodo še naprej ponudili projektni večjezični pouk. Po trenutnih podatkih bo septembra v Ukve skupno hodilo 42 učencev, 55 na Centralni Trbiž in 35 na Trbiž. Potreben učiteljski kader je po pisanju beneškega petnajstdnevnika Dom zagotovljen le za to šolsko leto, za naslednje, ko bodo potrebe večje, pa še ne. Poskusni večjezični pok poteka v občinah Trbiž in Naborjet-Ovčja vas v italijanščini, nemščini, slovenščini in furlanščini; v Tablji in Klužah pa v italijanščini, nemščini in furlanščini, saj občini ne spadata v območje zaščitnega zakona.

Matjaž Merljak

družbarojakišolstvo

Svetovalnica

VEČ ...|13. 2. 2025
Na kaj naj bomo pozori na informativnih dnevih?

Tradicionalno se bodo pred začetkom zimskih počitnic odprla vrata srednjih šol in fakultet za vse, ki se bodo prihodnje leto vpisovali na nove izobraževalne ustanove. Na kaj biti pozoren na informativnih dnevih, kateri poklici so ta trenutek najbolj iskani in kako bo v prihodnosti,... Ob teh in vprašanjih poslušalcev smo iskali odgovore pri karierni svetovalki ter zakonski in družinski terapevtki Nadi Zupančič.

Na kaj naj bomo pozori na informativnih dnevih?

Tradicionalno se bodo pred začetkom zimskih počitnic odprla vrata srednjih šol in fakultet za vse, ki se bodo prihodnje leto vpisovali na nove izobraževalne ustanove. Na kaj biti pozoren na informativnih dnevih, kateri poklici so ta trenutek najbolj iskani in kako bo v prihodnosti,... Ob teh in vprašanjih poslušalcev smo iskali odgovore pri karierni svetovalki ter zakonski in družinski terapevtki Nadi Zupančič.

informativni dneviizobraževanjepoklickarierakarierno svetovanjeodnosišolstvo

Svetovalnica

Na kaj naj bomo pozori na informativnih dnevih?

Tradicionalno se bodo pred začetkom zimskih počitnic odprla vrata srednjih šol in fakultet za vse, ki se bodo prihodnje leto vpisovali na nove izobraževalne ustanove. Na kaj biti pozoren na informativnih dnevih, kateri poklici so ta trenutek najbolj iskani in kako bo v prihodnosti,... Ob teh in vprašanjih poslušalcev smo iskali odgovore pri karierni svetovalki ter zakonski in družinski terapevtki Nadi Zupančič.

VEČ ...|13. 2. 2025
Na kaj naj bomo pozori na informativnih dnevih?

Tradicionalno se bodo pred začetkom zimskih počitnic odprla vrata srednjih šol in fakultet za vse, ki se bodo prihodnje leto vpisovali na nove izobraževalne ustanove. Na kaj biti pozoren na informativnih dnevih, kateri poklici so ta trenutek najbolj iskani in kako bo v prihodnosti,... Ob teh in vprašanjih poslušalcev smo iskali odgovore pri karierni svetovalki ter zakonski in družinski terapevtki Nadi Zupančič.

Blaž Lesnik

informativni dneviizobraževanjepoklickarierakarierno svetovanjeodnosišolstvo

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|16. 1. 2025
SSk zadovoljna glede rešitve za ravnateljska mesta

Slovenska narodna skupnost v Italiji si je oddahnila: racionalizacija šolske mreže z odpravo številnih ravnateljskih mest se ne bo dotaknila šol s slovenskim učnim jezikom. Uredba ministrov za finance in izobraževanje namreč predvideva racionalizacijo šolske mreže v Italiji z odpravo številnih mest ravnateljev in vodij šolskih uprav. Deželno tajništvo stranke Slovenska skupnost (SSk) v svojem sporočilu poudarja, kako je rešitev ravnateljskih mest prinesel obisk, ki ga je stranka decembra lani izposlovala pri ministru Valditari in katerega so se ob predstavnikih SSk in Južnotirolske ljudske stranke (SVP) udeležili tudi predstavniki paritetnega odbora in Urada za slovenske šole. Slovenska skupnost, zbirna stranka Slovencev v Italiji, opozarja, da je bilo izjemno težko posegati v načrt racionalizacije, ki ga je že odobrila Evropska komisija. Zato je zadoščenje toliko večje. 

SSk zadovoljna glede rešitve za ravnateljska mesta

Slovenska narodna skupnost v Italiji si je oddahnila: racionalizacija šolske mreže z odpravo številnih ravnateljskih mest se ne bo dotaknila šol s slovenskim učnim jezikom. Uredba ministrov za finance in izobraževanje namreč predvideva racionalizacijo šolske mreže v Italiji z odpravo številnih mest ravnateljev in vodij šolskih uprav. Deželno tajništvo stranke Slovenska skupnost (SSk) v svojem sporočilu poudarja, kako je rešitev ravnateljskih mest prinesel obisk, ki ga je stranka decembra lani izposlovala pri ministru Valditari in katerega so se ob predstavnikih SSk in Južnotirolske ljudske stranke (SVP) udeležili tudi predstavniki paritetnega odbora in Urada za slovenske šole. Slovenska skupnost, zbirna stranka Slovencev v Italiji, opozarja, da je bilo izjemno težko posegati v načrt racionalizacije, ki ga je že odobrila Evropska komisija. Zato je zadoščenje toliko večje. 

družbarojakišolstvo

Slovencem po svetu in domovini

SSk zadovoljna glede rešitve za ravnateljska mesta

Slovenska narodna skupnost v Italiji si je oddahnila: racionalizacija šolske mreže z odpravo številnih ravnateljskih mest se ne bo dotaknila šol s slovenskim učnim jezikom. Uredba ministrov za finance in izobraževanje namreč predvideva racionalizacijo šolske mreže v Italiji z odpravo številnih mest ravnateljev in vodij šolskih uprav. Deželno tajništvo stranke Slovenska skupnost (SSk) v svojem sporočilu poudarja, kako je rešitev ravnateljskih mest prinesel obisk, ki ga je stranka decembra lani izposlovala pri ministru Valditari in katerega so se ob predstavnikih SSk in Južnotirolske ljudske stranke (SVP) udeležili tudi predstavniki paritetnega odbora in Urada za slovenske šole. Slovenska skupnost, zbirna stranka Slovencev v Italiji, opozarja, da je bilo izjemno težko posegati v načrt racionalizacije, ki ga je že odobrila Evropska komisija. Zato je zadoščenje toliko večje. 

VEČ ...|16. 1. 2025
SSk zadovoljna glede rešitve za ravnateljska mesta

Slovenska narodna skupnost v Italiji si je oddahnila: racionalizacija šolske mreže z odpravo številnih ravnateljskih mest se ne bo dotaknila šol s slovenskim učnim jezikom. Uredba ministrov za finance in izobraževanje namreč predvideva racionalizacijo šolske mreže v Italiji z odpravo številnih mest ravnateljev in vodij šolskih uprav. Deželno tajništvo stranke Slovenska skupnost (SSk) v svojem sporočilu poudarja, kako je rešitev ravnateljskih mest prinesel obisk, ki ga je stranka decembra lani izposlovala pri ministru Valditari in katerega so se ob predstavnikih SSk in Južnotirolske ljudske stranke (SVP) udeležili tudi predstavniki paritetnega odbora in Urada za slovenske šole. Slovenska skupnost, zbirna stranka Slovencev v Italiji, opozarja, da je bilo izjemno težko posegati v načrt racionalizacije, ki ga je že odobrila Evropska komisija. Zato je zadoščenje toliko večje. 

Matjaž Merljak

družbarojakišolstvo

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|10. 11. 2024
Pomen in vloga SKA v zamejstvu

Višja šola za gospodarske poklice Št. Peter je primer dobre prakse šole na dvojezičnem ozemlju avstrijske Koroške. Poklicali smo ravnateljico Marijo Olip [0:56]. Slišali ste še, kaj sta o pomenu in vlogi Slovenske kulturne akcije v zamejstvu povedala Ivo Jevnikar [25:13] in Lev Detela [25:51]. 
Posnetke s slavnostne akademije smo predvajali v oddaji 30. junija 2024 , 21. julija 2024 ste lahko slišali prvi del posveta, 18. avgusta 2024 drugi del posveta, 22. septembra 2024 o gledališki, likovni in glasbeni dejavnosti.

Pomen in vloga SKA v zamejstvu

Višja šola za gospodarske poklice Št. Peter je primer dobre prakse šole na dvojezičnem ozemlju avstrijske Koroške. Poklicali smo ravnateljico Marijo Olip [0:56]. Slišali ste še, kaj sta o pomenu in vlogi Slovenske kulturne akcije v zamejstvu povedala Ivo Jevnikar [25:13] in Lev Detela [25:51]. 
Posnetke s slavnostne akademije smo predvajali v oddaji 30. junija 2024 , 21. julija 2024 ste lahko slišali prvi del posveta, 18. avgusta 2024 drugi del posveta, 22. septembra 2024 o gledališki, likovni in glasbeni dejavnosti.

družbarojakikulturašolstvo

Slovencem po svetu in domovini

Pomen in vloga SKA v zamejstvu

Višja šola za gospodarske poklice Št. Peter je primer dobre prakse šole na dvojezičnem ozemlju avstrijske Koroške. Poklicali smo ravnateljico Marijo Olip [0:56]. Slišali ste še, kaj sta o pomenu in vlogi Slovenske kulturne akcije v zamejstvu povedala Ivo Jevnikar [25:13] in Lev Detela [25:51]. 
Posnetke s slavnostne akademije smo predvajali v oddaji 30. junija 2024 , 21. julija 2024 ste lahko slišali prvi del posveta, 18. avgusta 2024 drugi del posveta, 22. septembra 2024 o gledališki, likovni in glasbeni dejavnosti.

VEČ ...|10. 11. 2024
Pomen in vloga SKA v zamejstvu

Višja šola za gospodarske poklice Št. Peter je primer dobre prakse šole na dvojezičnem ozemlju avstrijske Koroške. Poklicali smo ravnateljico Marijo Olip [0:56]. Slišali ste še, kaj sta o pomenu in vlogi Slovenske kulturne akcije v zamejstvu povedala Ivo Jevnikar [25:13] in Lev Detela [25:51]. 
Posnetke s slavnostne akademije smo predvajali v oddaji 30. junija 2024 , 21. julija 2024 ste lahko slišali prvi del posveta, 18. avgusta 2024 drugi del posveta, 22. septembra 2024 o gledališki, likovni in glasbeni dejavnosti.

Matjaž Merljak

družbarojakikulturašolstvo

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|10. 11. 2024
Pomen in vloga SKA v zamejstvu

Višja šola za gospodarske poklice Št. Peter je primer dobre prakse šole na dvojezičnem ozemlju avstrijske Koroške. Poklicali smo ravnateljico Marijo Olip [0:56]. Slišali ste še, kaj sta o pomenu in vlogi Slovenske kulturne akcije v zamejstvu povedala Ivo Jevnikar [25:13] in Lev Detela [25:51]. 
Posnetke s slavnostne akademije smo predvajali v oddaji 30. junija 2024 , 21. julija 2024 ste lahko slišali prvi del posveta, 18. avgusta 2024 drugi del posveta, 22. septembra 2024 o gledališki, likovni in glasbeni dejavnosti.

Pomen in vloga SKA v zamejstvu

Višja šola za gospodarske poklice Št. Peter je primer dobre prakse šole na dvojezičnem ozemlju avstrijske Koroške. Poklicali smo ravnateljico Marijo Olip [0:56]. Slišali ste še, kaj sta o pomenu in vlogi Slovenske kulturne akcije v zamejstvu povedala Ivo Jevnikar [25:13] in Lev Detela [25:51]. 
Posnetke s slavnostne akademije smo predvajali v oddaji 30. junija 2024 , 21. julija 2024 ste lahko slišali prvi del posveta, 18. avgusta 2024 drugi del posveta, 22. septembra 2024 o gledališki, likovni in glasbeni dejavnosti.

družbarojakikulturašolstvo

Slovencem po svetu in domovini

Pomen in vloga SKA v zamejstvu

Višja šola za gospodarske poklice Št. Peter je primer dobre prakse šole na dvojezičnem ozemlju avstrijske Koroške. Poklicali smo ravnateljico Marijo Olip [0:56]. Slišali ste še, kaj sta o pomenu in vlogi Slovenske kulturne akcije v zamejstvu povedala Ivo Jevnikar [25:13] in Lev Detela [25:51]. 
Posnetke s slavnostne akademije smo predvajali v oddaji 30. junija 2024 , 21. julija 2024 ste lahko slišali prvi del posveta, 18. avgusta 2024 drugi del posveta, 22. septembra 2024 o gledališki, likovni in glasbeni dejavnosti.

VEČ ...|10. 11. 2024
Pomen in vloga SKA v zamejstvu

Višja šola za gospodarske poklice Št. Peter je primer dobre prakse šole na dvojezičnem ozemlju avstrijske Koroške. Poklicali smo ravnateljico Marijo Olip [0:56]. Slišali ste še, kaj sta o pomenu in vlogi Slovenske kulturne akcije v zamejstvu povedala Ivo Jevnikar [25:13] in Lev Detela [25:51]. 
Posnetke s slavnostne akademije smo predvajali v oddaji 30. junija 2024 , 21. julija 2024 ste lahko slišali prvi del posveta, 18. avgusta 2024 drugi del posveta, 22. septembra 2024 o gledališki, likovni in glasbeni dejavnosti.

Matjaž Merljak

družbarojakikulturašolstvo

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|12. 9. 2024
Že 40 let se otroci v Benečiji lahko šolajo tudi po slovensko

V tem tednu se je novo šolsko leto začelo tudi v Furlaniji-Julijski krajini. V Benečiji je v znamenju 40-letnice dvojezične šole Pavla Petričiča v Špetru. Septembra 1984 je prvih pet otrok prestopilo prag dvojezičnega vrtca in se je tako prvič v videmski pokrajini začelo sistemsko učenje tudi po slovensko. Dolga in trnova je bila pot do državne dvojezične šole, zato za oktober pripravljajo posebno praznovanje, piše petnajstdnevnik Dom. Današnji večstopenjski inštitut Pavla Petričiča je največja šola v Benečiji, a potreba po pouku slovenščine v Benečiji, Reziji in Kanalski dolini pa ni še v celoti zadoščena. Lani je v Kanalski dolini uradno stekel večjezični pouk: v italijanščini, slovenščini, nemščini in furlanščini. Težave so bile z zagotovitvijo učitelja slovenščine. Upajo, da jih letos ne bo, sploh ker so praktično vse družine vpisale svoje otroke k večjezičnemu pouku, še piše Dom. 

Že 40 let se otroci v Benečiji lahko šolajo tudi po slovensko

V tem tednu se je novo šolsko leto začelo tudi v Furlaniji-Julijski krajini. V Benečiji je v znamenju 40-letnice dvojezične šole Pavla Petričiča v Špetru. Septembra 1984 je prvih pet otrok prestopilo prag dvojezičnega vrtca in se je tako prvič v videmski pokrajini začelo sistemsko učenje tudi po slovensko. Dolga in trnova je bila pot do državne dvojezične šole, zato za oktober pripravljajo posebno praznovanje, piše petnajstdnevnik Dom. Današnji večstopenjski inštitut Pavla Petričiča je največja šola v Benečiji, a potreba po pouku slovenščine v Benečiji, Reziji in Kanalski dolini pa ni še v celoti zadoščena. Lani je v Kanalski dolini uradno stekel večjezični pouk: v italijanščini, slovenščini, nemščini in furlanščini. Težave so bile z zagotovitvijo učitelja slovenščine. Upajo, da jih letos ne bo, sploh ker so praktično vse družine vpisale svoje otroke k večjezičnemu pouku, še piše Dom. 

družbarojakišolstvo

Slovencem po svetu in domovini

Že 40 let se otroci v Benečiji lahko šolajo tudi po slovensko

V tem tednu se je novo šolsko leto začelo tudi v Furlaniji-Julijski krajini. V Benečiji je v znamenju 40-letnice dvojezične šole Pavla Petričiča v Špetru. Septembra 1984 je prvih pet otrok prestopilo prag dvojezičnega vrtca in se je tako prvič v videmski pokrajini začelo sistemsko učenje tudi po slovensko. Dolga in trnova je bila pot do državne dvojezične šole, zato za oktober pripravljajo posebno praznovanje, piše petnajstdnevnik Dom. Današnji večstopenjski inštitut Pavla Petričiča je največja šola v Benečiji, a potreba po pouku slovenščine v Benečiji, Reziji in Kanalski dolini pa ni še v celoti zadoščena. Lani je v Kanalski dolini uradno stekel večjezični pouk: v italijanščini, slovenščini, nemščini in furlanščini. Težave so bile z zagotovitvijo učitelja slovenščine. Upajo, da jih letos ne bo, sploh ker so praktično vse družine vpisale svoje otroke k večjezičnemu pouku, še piše Dom. 

VEČ ...|12. 9. 2024
Že 40 let se otroci v Benečiji lahko šolajo tudi po slovensko

V tem tednu se je novo šolsko leto začelo tudi v Furlaniji-Julijski krajini. V Benečiji je v znamenju 40-letnice dvojezične šole Pavla Petričiča v Špetru. Septembra 1984 je prvih pet otrok prestopilo prag dvojezičnega vrtca in se je tako prvič v videmski pokrajini začelo sistemsko učenje tudi po slovensko. Dolga in trnova je bila pot do državne dvojezične šole, zato za oktober pripravljajo posebno praznovanje, piše petnajstdnevnik Dom. Današnji večstopenjski inštitut Pavla Petričiča je največja šola v Benečiji, a potreba po pouku slovenščine v Benečiji, Reziji in Kanalski dolini pa ni še v celoti zadoščena. Lani je v Kanalski dolini uradno stekel večjezični pouk: v italijanščini, slovenščini, nemščini in furlanščini. Težave so bile z zagotovitvijo učitelja slovenščine. Upajo, da jih letos ne bo, sploh ker so praktično vse družine vpisale svoje otroke k večjezičnemu pouku, še piše Dom. 

Matjaž Merljak

družbarojakišolstvo

Priporočamo
|
Aktualno

Kmetijska oddaja

VEČ ...|22. 6. 2025
Kako znižati stroške?

Kako uveljavljanjati oprostitev za izračun akontacije dohodnine od katastrskega dohodka in v katerih primerih je to mogoče, nam je svetovala Mateja Gorše Janežič s Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. Državni svetnik Branko Tomažič pa je pojasnil, zakaj predlaga sodno pot za ureditev težav s prenamnoženimi zvermi.

Kako znižati stroške?

Kako uveljavljanjati oprostitev za izračun akontacije dohodnine od katastrskega dohodka in v katerih primerih je to mogoče, nam je svetovala Mateja Gorše Janežič s Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. Državni svetnik Branko Tomažič pa je pojasnil, zakaj predlaga sodno pot za ureditev težav s prenamnoženimi zvermi.

Robert Božič

kmetijstvonaravavrt

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|23. 6. 2025
Spoznanje več s p. Brankom Cestnikom

Gost oddaje Spoznanje več predsodek manj je bil p. Branko Cestnik. Med drugim smo govorili o 80 letnici konca 2. svetovne vojne, o Perziji in judovstvu, ki sta povezana že 2500 let, pa o umetni inteligenci. Seveda pa nismo mogli niti mimo največjega državnega praznika Dneva državnosti. 

Spoznanje več s p. Brankom Cestnikom

Gost oddaje Spoznanje več predsodek manj je bil p. Branko Cestnik. Med drugim smo govorili o 80 letnici konca 2. svetovne vojne, o Perziji in judovstvu, ki sta povezana že 2500 let, pa o umetni inteligenci. Seveda pa nismo mogli niti mimo največjega državnega praznika Dneva državnosti. 

Jože Bartolj

politikaBranko Cestnik

Svetovalnica

VEČ ...|26. 6. 2025
Zakaj vrtnariti ekološko?

Ekološko vrtnarjenje ima za vse nas številne prednosti. Na ta način uživamo res zdravo hrano, ki smo jo sami pridelali, ima pa ta naša odločitev tudi vpliv na okolje in številna živa bitja, katerih navzočnosti se morda niti ne zavedamo. Pri tem seveda mislimo na opraševalce, na živa in zdrava tla, ki so predpogoj uspešne pridelave, pa tudi na fizično in duševno korist vrtnarjenja, kar prispeva k izboljšaju našega zdravja. O vsem tem smo se pogovarjali s Fanči Perdih.

Zakaj vrtnariti ekološko?

Ekološko vrtnarjenje ima za vse nas številne prednosti. Na ta način uživamo res zdravo hrano, ki smo jo sami pridelali, ima pa ta naša odločitev tudi vpliv na okolje in številna živa bitja, katerih navzočnosti se morda niti ne zavedamo. Pri tem seveda mislimo na opraševalce, na živa in zdrava tla, ki so predpogoj uspešne pridelave, pa tudi na fizično in duševno korist vrtnarjenja, kar prispeva k izboljšaju našega zdravja. O vsem tem smo se pogovarjali s Fanči Perdih.

Slavi Košir

svetovanjevrt

Moja zgodba

VEČ ...|22. 6. 2025
Pogovori z Vosovci - Lidija Dermastia Kovič 1.del

V letu spomina, ob 80 letnici konca druge svetovne vojne, komunističnega prevzema oblasti in tudi povojnih pobojev, v oddaji Moja zgodba objavljamo nekatera pričevanja članov VOS OF (Varnostno obveščevalne službe Osvobodilne fronte). VOS je bila skrivna partijska oborožena formacija, ki jo je v okviru OF avgusta 1941 osnoval Centralni komite KPS. VOS je nastopala proti dejanskim in domnevnim nasprotnikom partizanskega gibanja. Med najvidnejšimi žrtvami VOS so bili v veliki večini Slovenci, predstavniki predvojnega političnega življenja, industrialci, premožni vplivni meščani, nekdanji oficirji kraljeve vojske, sodniki, duhovniki, člani Katoliške akcije, intelektualci, veliki kmetje, podjetniki, skratka tisti, ki so odkrito nasprotovali komunistični ideologiji.

Pred časom smo že objavili pričevanje narodnega heroja Eda Brajnika Štefana, ki je bil nekaj časa komandant varnostne službe. Bil je tudi vodja 1. odseka OZNE za Jugoslavijo in po koncu vojne je vrsto let delal v zvezni upravi za notranje zadeve v Beogradu.

Ampak v VOS niso delovali samo moški. Tudi ženske so bile pomemben del kot sledilke, zbiralke informacij, agentke. V današnji oddaji smo slišali pričevanje ene od njih. To je Lidija Dermastia kasneje poročena Kovič. Njen mož je bil Anton Kovič Sine, prav tako vosovec, ki je med drugim leta 1942 ustrelil policijskega komisarja Kazimirja Kukoviča. Njen brat je bil komandant in vodja VOS Marjan Dermastia Urban, imenovan tudi Urban Velikonja. Že leta 1943 ga je CK KPS zaradi krutosti v odnosu do nasprotnikov kaznoval z zadnjim opominom. Kazen je bila kasneje sicer odpravljena.

Pričevanje Lidije Kovič, ki ga boste slišali je bilo posneto 25. septembra 1978, vodil ga je dr. Miloš Kobal, prav tako Vosovec. Naj spomnim, da je zanimiv razkorak med tem, kaj se je spominjal sredi sedemdesetih in česa v oddaji Spomini na TV Slovenija leta 2018.

Vsa pričevanja so bila tudi prepisana in so kot pogovori z vosovci dosegljiva v Arhivu Republike Slovenije. Originalna pričevanja pa so še posebej zanimiva tudi kot govorjena beseda, saj se v prepisih lahko izgubi kak poudarek. S komentarji bo tudi tokrat z nami znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič, ki je svoje delo usmeril predvsem v raziskovanje totalitarnih režimov na Slovenskem v 20. stoletju. Je eden od vodilnih raziskovalcev revolucionarnega nasilja v Sloveniji in ga lepo pozdravljam!

Zakaj je potrebno take stvari poznati, kako lahko vplivajo na naše vedenje o medvojnih in povojnih dogodkih?

Pričevanje je zelo zanimivo, ker pove zelo veliko o njeni osebnosti oz profilu vosovskih obveščevalcev in o veliki prepletenosti članov vosa in tistih, ki so šli na nasprotni stran. vsi so bili pred vojno sošolci in prijatelji v istih telovadnih društvih, potem pa so se tako spremenili, da potem tej Dermastjevi ni bilo prav nič mar, če so jih pobili oz kot se je izrazila pospravili. Pokaže tudi, da katoliška oz meščanska stran nista bili kos konspirativnemu delu in da jih je vos lahko brez problema zelo podrobno nadzoroval. Tu se kaže vpliv predvojnega tajnega dela partije in šolanja njenih kadrov v Moskvi. 

Pričevanje Lidije Dermastia Kovič, ki je sicer zabeleženo na štirih kolutih v skupni dolžini več kot dve uri in pol, predvajamo po kosih in ga ob tem komentiramo s pomočjo dr. Damjana Hančiča. 

Pogovori z Vosovci - Lidija Dermastia Kovič 1.del

V letu spomina, ob 80 letnici konca druge svetovne vojne, komunističnega prevzema oblasti in tudi povojnih pobojev, v oddaji Moja zgodba objavljamo nekatera pričevanja članov VOS OF (Varnostno obveščevalne službe Osvobodilne fronte). VOS je bila skrivna partijska oborožena formacija, ki jo je v okviru OF avgusta 1941 osnoval Centralni komite KPS. VOS je nastopala proti dejanskim in domnevnim nasprotnikom partizanskega gibanja. Med najvidnejšimi žrtvami VOS so bili v veliki večini Slovenci, predstavniki predvojnega političnega življenja, industrialci, premožni vplivni meščani, nekdanji oficirji kraljeve vojske, sodniki, duhovniki, člani Katoliške akcije, intelektualci, veliki kmetje, podjetniki, skratka tisti, ki so odkrito nasprotovali komunistični ideologiji.

Pred časom smo že objavili pričevanje narodnega heroja Eda Brajnika Štefana, ki je bil nekaj časa komandant varnostne službe. Bil je tudi vodja 1. odseka OZNE za Jugoslavijo in po koncu vojne je vrsto let delal v zvezni upravi za notranje zadeve v Beogradu.

Ampak v VOS niso delovali samo moški. Tudi ženske so bile pomemben del kot sledilke, zbiralke informacij, agentke. V današnji oddaji smo slišali pričevanje ene od njih. To je Lidija Dermastia kasneje poročena Kovič. Njen mož je bil Anton Kovič Sine, prav tako vosovec, ki je med drugim leta 1942 ustrelil policijskega komisarja Kazimirja Kukoviča. Njen brat je bil komandant in vodja VOS Marjan Dermastia Urban, imenovan tudi Urban Velikonja. Že leta 1943 ga je CK KPS zaradi krutosti v odnosu do nasprotnikov kaznoval z zadnjim opominom. Kazen je bila kasneje sicer odpravljena.

Pričevanje Lidije Kovič, ki ga boste slišali je bilo posneto 25. septembra 1978, vodil ga je dr. Miloš Kobal, prav tako Vosovec. Naj spomnim, da je zanimiv razkorak med tem, kaj se je spominjal sredi sedemdesetih in česa v oddaji Spomini na TV Slovenija leta 2018.

Vsa pričevanja so bila tudi prepisana in so kot pogovori z vosovci dosegljiva v Arhivu Republike Slovenije. Originalna pričevanja pa so še posebej zanimiva tudi kot govorjena beseda, saj se v prepisih lahko izgubi kak poudarek. S komentarji bo tudi tokrat z nami znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič, ki je svoje delo usmeril predvsem v raziskovanje totalitarnih režimov na Slovenskem v 20. stoletju. Je eden od vodilnih raziskovalcev revolucionarnega nasilja v Sloveniji in ga lepo pozdravljam!

Zakaj je potrebno take stvari poznati, kako lahko vplivajo na naše vedenje o medvojnih in povojnih dogodkih?

Pričevanje je zelo zanimivo, ker pove zelo veliko o njeni osebnosti oz profilu vosovskih obveščevalcev in o veliki prepletenosti članov vosa in tistih, ki so šli na nasprotni stran. vsi so bili pred vojno sošolci in prijatelji v istih telovadnih društvih, potem pa so se tako spremenili, da potem tej Dermastjevi ni bilo prav nič mar, če so jih pobili oz kot se je izrazila pospravili. Pokaže tudi, da katoliška oz meščanska stran nista bili kos konspirativnemu delu in da jih je vos lahko brez problema zelo podrobno nadzoroval. Tu se kaže vpliv predvojnega tajnega dela partije in šolanja njenih kadrov v Moskvi. 

Pričevanje Lidije Dermastia Kovič, ki je sicer zabeleženo na štirih kolutih v skupni dolžini več kot dve uri in pol, predvajamo po kosih in ga ob tem komentiramo s pomočjo dr. Damjana Hančiča. 

Jože Bartolj

spominpolitikaDamjan HančičLidija Dermastia KovičMiloš KobalRevolucionarno nasiljerevolucionarno nasilje v LjubljaniVOS OFVarnostno obveščevalna službavosovski likvidatorji

Komentar tedna

VEČ ...|20. 6. 2025
Lenart Rihar: O katastrofah, da bi preprečili ponovitve

Večno vprašanje ostaja, ali se človeštvo skozi zgodovino sploh česa nauči. V tehnološkem smislu menda že, a da bi rasla in se nalagala modrost, iz katere bi potem z neko zanesljivostjo izhajali in izboljševali medsebojni svet, tega zares ni opaziti. Vedno znova se vzpostavljajo okoliščine, ob katerih se izkaže, da velik del ljudi pozabi na vse, njihovo izhodišče pa je zaradi zlorabljene pameti bolj uničevalno kot nagonsko ravnanje živali. 

Komentar je pripravil ravnatelj Rafaelove družbe, Lenart Rihar.

Lenart Rihar: O katastrofah, da bi preprečili ponovitve

Večno vprašanje ostaja, ali se človeštvo skozi zgodovino sploh česa nauči. V tehnološkem smislu menda že, a da bi rasla in se nalagala modrost, iz katere bi potem z neko zanesljivostjo izhajali in izboljševali medsebojni svet, tega zares ni opaziti. Vedno znova se vzpostavljajo okoliščine, ob katerih se izkaže, da velik del ljudi pozabi na vse, njihovo izhodišče pa je zaradi zlorabljene pameti bolj uničevalno kot nagonsko ravnanje živali. 

Komentar je pripravil ravnatelj Rafaelove družbe, Lenart Rihar.

Lenart Rihar

komentardružba

Radijski roman

VEČ ...|26. 6. 2025
Kruh močnih, 26. del

Kako sta se Pavel in Sila rešila ječe in kako je ukaz o njunem zaporu pretresel Lidiio. O tem ste poslušali v 26. nadaljevanju radijskega romana.

Kruh močnih, 26. del

Kako sta se Pavel in Sila rešila ječe in kako je ukaz o njunem zaporu pretresel Lidiio. O tem ste poslušali v 26. nadaljevanju radijskega romana.

Mateja Subotičanec

knjiga

Via positiva

VEČ ...|26. 6. 2025
Zvone Nagode, diplomirani zdravstvenik in ljubiteljski igralec

Zvone Nagode je po izobrazbi zdravstvenik, med drugim je delal na Zavodu za transfuzijsko medicino. V prostem času pa izjemen gledališčnik, ki je blestel v več predstavah, med zadnjimi z vlogo Jakoba Aljaža. Na festivalu ljubiteljskih gledališč je leta 2024 prejel priznanje za posebne igralske dosežke. Ob prazniku domovine je bil pravšnji sogovornik, povedal je več o svoji ustvarjalnosti, ljubezni do jezika, kulture in nastopanja. 

Zvone Nagode, diplomirani zdravstvenik in ljubiteljski igralec

Zvone Nagode je po izobrazbi zdravstvenik, med drugim je delal na Zavodu za transfuzijsko medicino. V prostem času pa izjemen gledališčnik, ki je blestel v več predstavah, med zadnjimi z vlogo Jakoba Aljaža. Na festivalu ljubiteljskih gledališč je leta 2024 prejel priznanje za posebne igralske dosežke. Ob prazniku domovine je bil pravšnji sogovornik, povedal je več o svoji ustvarjalnosti, ljubezni do jezika, kulture in nastopanja. 

Nataša Ličen

pogovorkulturazdravstvodružba

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|26. 6. 2025
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 26. 6.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 26. 6.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|26. 6. 2025
31. Tabor Slovencev po svetu

Izseljensko društvo Slovenija v svetu pripravlja 31. Tabor Slovencev po svetu. Generalni tajnik Boštjan Kocmur je povedal, da se bodo lotili 80-letnice povojnega begunstva. Sveto mašo za Slovence doma in po svetu bo daroval škof Anton Jamnik, pri okrogli mizi z naslovom 80 let zvestobe in ustvarjalnosti bodo sodelovali dr. Zdravko Inzko, Jernej Dobovšek in Martin Brecelj. V kulturnem programu bodo sodelovali maturantje iz Argentine Rast 54, Gledališka skupina Slovenska vas in Folklorna skupina Pristava iz Argentine. Tabor bo potekal to nedeljo popoldne v Zavodu sv. Stanislava v Ljubljani.

31. Tabor Slovencev po svetu

Izseljensko društvo Slovenija v svetu pripravlja 31. Tabor Slovencev po svetu. Generalni tajnik Boštjan Kocmur je povedal, da se bodo lotili 80-letnice povojnega begunstva. Sveto mašo za Slovence doma in po svetu bo daroval škof Anton Jamnik, pri okrogli mizi z naslovom 80 let zvestobe in ustvarjalnosti bodo sodelovali dr. Zdravko Inzko, Jernej Dobovšek in Martin Brecelj. V kulturnem programu bodo sodelovali maturantje iz Argentine Rast 54, Gledališka skupina Slovenska vas in Folklorna skupina Pristava iz Argentine. Tabor bo potekal to nedeljo popoldne v Zavodu sv. Stanislava v Ljubljani.

Matjaž Merljak

družbarojaki