Informativne oddaje

VEČ ...|11. 3. 2024
Utrip dneva dne 11. 3.

  • Zdravniška stavka se nadaljuje, Kuštrin rešitev vidi v izpolnitvi vladnih zavez
  • Liste kandidatov za evropske volitve v nastajanju, ankete kažejo na zmago SDS
  • Skupina državljanov na vlado vložila peticijo proti noveli Zakona o verski svobodi
  • Zelenski zavrnil papežev poziv k pogajanjem z Rusijo
  • Na sedežu Nata zaplapolala še švedska zastava, zavezništvo je po prepričanju Stoltenberga večje in močnejše
  • V tednu katoliškega šolstva poudarek tudi na duhovni razsežnosti vzgoje in izobraževanja
  • Vreme: Jutri oblačno, a na vzhodu lahko še pade kakšna kaplja
  • Obrambna ministra Slovenije in Madžarske potrdila dobro civilno-vojaško sodelovanje
  • Generali Investments obeležil 30 let delovanja
  • Začenja se preventivna akcija za uporabo varnostnega pasu

Utrip dneva dne 11. 3.

  • Zdravniška stavka se nadaljuje, Kuštrin rešitev vidi v izpolnitvi vladnih zavez
  • Liste kandidatov za evropske volitve v nastajanju, ankete kažejo na zmago SDS
  • Skupina državljanov na vlado vložila peticijo proti noveli Zakona o verski svobodi
  • Zelenski zavrnil papežev poziv k pogajanjem z Rusijo
  • Na sedežu Nata zaplapolala še švedska zastava, zavezništvo je po prepričanju Stoltenberga večje in močnejše
  • V tednu katoliškega šolstva poudarek tudi na duhovni razsežnosti vzgoje in izobraževanja
  • Vreme: Jutri oblačno, a na vzhodu lahko še pade kakšna kaplja
  • Obrambna ministra Slovenije in Madžarske potrdila dobro civilno-vojaško sodelovanje
  • Generali Investments obeležil 30 let delovanja
  • Začenja se preventivna akcija za uporabo varnostnega pasu

infonovice

Informativne oddaje

Utrip dneva dne 11. 3.
  • Zdravniška stavka se nadaljuje, Kuštrin rešitev vidi v izpolnitvi vladnih zavez
  • Liste kandidatov za evropske volitve v nastajanju, ankete kažejo na zmago SDS
  • Skupina državljanov na vlado vložila peticijo proti noveli Zakona o verski svobodi
  • Zelenski zavrnil papežev poziv k pogajanjem z Rusijo
  • Na sedežu Nata zaplapolala še švedska zastava, zavezništvo je po prepričanju Stoltenberga večje in močnejše
  • V tednu katoliškega šolstva poudarek tudi na duhovni razsežnosti vzgoje in izobraževanja
  • Vreme: Jutri oblačno, a na vzhodu lahko še pade kakšna kaplja
  • Obrambna ministra Slovenije in Madžarske potrdila dobro civilno-vojaško sodelovanje
  • Generali Investments obeležil 30 let delovanja
  • Začenja se preventivna akcija za uporabo varnostnega pasu
VEČ ...|11. 3. 2024
Utrip dneva dne 11. 3.
  • Zdravniška stavka se nadaljuje, Kuštrin rešitev vidi v izpolnitvi vladnih zavez
  • Liste kandidatov za evropske volitve v nastajanju, ankete kažejo na zmago SDS
  • Skupina državljanov na vlado vložila peticijo proti noveli Zakona o verski svobodi
  • Zelenski zavrnil papežev poziv k pogajanjem z Rusijo
  • Na sedežu Nata zaplapolala še švedska zastava, zavezništvo je po prepričanju Stoltenberga večje in močnejše
  • V tednu katoliškega šolstva poudarek tudi na duhovni razsežnosti vzgoje in izobraževanja
  • Vreme: Jutri oblačno, a na vzhodu lahko še pade kakšna kaplja
  • Obrambna ministra Slovenije in Madžarske potrdila dobro civilno-vojaško sodelovanje
  • Generali Investments obeležil 30 let delovanja
  • Začenja se preventivna akcija za uporabo varnostnega pasu

Radio Ognjišče

infonovice

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|8. 3. 2024
V Kanalski dolini križev pot molijo tudi v slovenščini

Pastoralno sodelovanje Trbiž v Kanalski dolini v Italiji v letošnjem postnem času pripravlja molitev križevega pota v  krajevnih jezikih. V nekaterih cerkvah ga molijo v vseh štirih jezikih: italijanščini, slovenščini, nemščini in furlanščini. Na prvo postno nedeljo so bili v Ovčji vasi, na drugo postno nedeljo v Ukvah, prejšnjo nedeljo so se verniki zbrali na Trbižu, to nedeljo bo križev pot v cerkvi v Naborjetu. Prihodnjo nedeljo, 17. marca, bodo molili v okviru romanja v Šmarje. V petek, 22. marca, bodo ob osmih zvečer križev pot molili v cerkvi v Žabnicah; na veliki petek, 29. marca, pa ob osmih zvečer v cerkvi na Trbižu, poroča petnajstdnevnik Dom

V Kanalski dolini križev pot molijo tudi v slovenščini

Pastoralno sodelovanje Trbiž v Kanalski dolini v Italiji v letošnjem postnem času pripravlja molitev križevega pota v  krajevnih jezikih. V nekaterih cerkvah ga molijo v vseh štirih jezikih: italijanščini, slovenščini, nemščini in furlanščini. Na prvo postno nedeljo so bili v Ovčji vasi, na drugo postno nedeljo v Ukvah, prejšnjo nedeljo so se verniki zbrali na Trbižu, to nedeljo bo križev pot v cerkvi v Naborjetu. Prihodnjo nedeljo, 17. marca, bodo molili v okviru romanja v Šmarje. V petek, 22. marca, bodo ob osmih zvečer križev pot molili v cerkvi v Žabnicah; na veliki petek, 29. marca, pa ob osmih zvečer v cerkvi na Trbižu, poroča petnajstdnevnik Dom

družbarojakicerkevpost

Slovencem po svetu in domovini

V Kanalski dolini križev pot molijo tudi v slovenščini

Pastoralno sodelovanje Trbiž v Kanalski dolini v Italiji v letošnjem postnem času pripravlja molitev križevega pota v  krajevnih jezikih. V nekaterih cerkvah ga molijo v vseh štirih jezikih: italijanščini, slovenščini, nemščini in furlanščini. Na prvo postno nedeljo so bili v Ovčji vasi, na drugo postno nedeljo v Ukvah, prejšnjo nedeljo so se verniki zbrali na Trbižu, to nedeljo bo križev pot v cerkvi v Naborjetu. Prihodnjo nedeljo, 17. marca, bodo molili v okviru romanja v Šmarje. V petek, 22. marca, bodo ob osmih zvečer križev pot molili v cerkvi v Žabnicah; na veliki petek, 29. marca, pa ob osmih zvečer v cerkvi na Trbižu, poroča petnajstdnevnik Dom

VEČ ...|8. 3. 2024
V Kanalski dolini križev pot molijo tudi v slovenščini

Pastoralno sodelovanje Trbiž v Kanalski dolini v Italiji v letošnjem postnem času pripravlja molitev križevega pota v  krajevnih jezikih. V nekaterih cerkvah ga molijo v vseh štirih jezikih: italijanščini, slovenščini, nemščini in furlanščini. Na prvo postno nedeljo so bili v Ovčji vasi, na drugo postno nedeljo v Ukvah, prejšnjo nedeljo so se verniki zbrali na Trbižu, to nedeljo bo križev pot v cerkvi v Naborjetu. Prihodnjo nedeljo, 17. marca, bodo molili v okviru romanja v Šmarje. V petek, 22. marca, bodo ob osmih zvečer križev pot molili v cerkvi v Žabnicah; na veliki petek, 29. marca, pa ob osmih zvečer v cerkvi na Trbižu, poroča petnajstdnevnik Dom

Matjaž Merljak

družbarojakicerkevpost

Informativni prispevki

VEČ ...|5. 3. 2024
Škof Matjaž o obisku v BiH, obletnici imenovanja za ordinarija in evtanaziji

Minulo soboto je bil v katedrali svetega Bonaventure v Banja Luki posvečen novi banjaluški škof Željko Majić. Slovesnosti so udeležili kar štirje škofje iz Slovenije in sicer mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl, murskosoboški škof Peter Štumpf, koprski škof Jurij Bizjak in celjski škof Maksimilijan Matjaž. Slednji je za naš radio povedal, da je ta škofija močno povezana s Slovenijo, saj so katoličani med vojno in tudi po njej iz te škofije skoraj v celoti odšli zaradi težkih razmer. »Zato smo se odločili, da pokažemo solidarnost s škofi in verniki te škofije,« je povedal.

»Na področju Bosne in Hercegovine ter sosednjih držav ocenjujem sodelovanje Škofovske konference kot pozitivno,« je dejal. Ob tretji obletnici imenovanja za novega celjskega škofa pa je škof Matjaž poudaril povezovanje in združevanje za krepitev občestva ter skrb za duhovnike. V celjski škofiji so, kot je dejal že v prvem letu uspeli povezati manjše župnije, kar je prineslo izboljšanje sodelovanja in pomoči med duhovniki.
 

»V zadnjih treh letih svoje službe sem v Celju opazil lepoto in kvaliteto Božjega ljudstva ter se osredotočil na nove načine oznanjevanja in kateheze,« je povedal. Vizija za naslednjih deset let vključuje formacijo duhovnikov, povezovanje manjših dekanij ter spodbujanje življenjskih sodelavcev. Sinodalna prenova je pomembna za prepoznavanje kot del Kristusovega telesa, je dejal.
 

Glede razprave o evtanaziji v državnem zboru meni, da se moramo soočiti s težavami in odnosi do življenja v družbi. Pozornost je treba nameniti dostojanstvu vsakega človeka in zaščiti življenje, saj je dar življenja največji dar, ki ga moramo ceniti in spoštovati.


 

Škof Matjaž o obisku v BiH, obletnici imenovanja za ordinarija in evtanaziji

Minulo soboto je bil v katedrali svetega Bonaventure v Banja Luki posvečen novi banjaluški škof Željko Majić. Slovesnosti so udeležili kar štirje škofje iz Slovenije in sicer mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl, murskosoboški škof Peter Štumpf, koprski škof Jurij Bizjak in celjski škof Maksimilijan Matjaž. Slednji je za naš radio povedal, da je ta škofija močno povezana s Slovenijo, saj so katoličani med vojno in tudi po njej iz te škofije skoraj v celoti odšli zaradi težkih razmer. »Zato smo se odločili, da pokažemo solidarnost s škofi in verniki te škofije,« je povedal.

»Na področju Bosne in Hercegovine ter sosednjih držav ocenjujem sodelovanje Škofovske konference kot pozitivno,« je dejal. Ob tretji obletnici imenovanja za novega celjskega škofa pa je škof Matjaž poudaril povezovanje in združevanje za krepitev občestva ter skrb za duhovnike. V celjski škofiji so, kot je dejal že v prvem letu uspeli povezati manjše župnije, kar je prineslo izboljšanje sodelovanja in pomoči med duhovniki.
 

»V zadnjih treh letih svoje službe sem v Celju opazil lepoto in kvaliteto Božjega ljudstva ter se osredotočil na nove načine oznanjevanja in kateheze,« je povedal. Vizija za naslednjih deset let vključuje formacijo duhovnikov, povezovanje manjših dekanij ter spodbujanje življenjskih sodelavcev. Sinodalna prenova je pomembna za prepoznavanje kot del Kristusovega telesa, je dejal.
 

Glede razprave o evtanaziji v državnem zboru meni, da se moramo soočiti s težavami in odnosi do življenja v družbi. Pozornost je treba nameniti dostojanstvu vsakega človeka in zaščiti življenje, saj je dar življenja največji dar, ki ga moramo ceniti in spoštovati.


 

infopapež. celješkofjepolitikaevtanazija

Informativni prispevki

Škof Matjaž o obisku v BiH, obletnici imenovanja za ordinarija in evtanaziji

Minulo soboto je bil v katedrali svetega Bonaventure v Banja Luki posvečen novi banjaluški škof Željko Majić. Slovesnosti so udeležili kar štirje škofje iz Slovenije in sicer mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl, murskosoboški škof Peter Štumpf, koprski škof Jurij Bizjak in celjski škof Maksimilijan Matjaž. Slednji je za naš radio povedal, da je ta škofija močno povezana s Slovenijo, saj so katoličani med vojno in tudi po njej iz te škofije skoraj v celoti odšli zaradi težkih razmer. »Zato smo se odločili, da pokažemo solidarnost s škofi in verniki te škofije,« je povedal.

»Na področju Bosne in Hercegovine ter sosednjih držav ocenjujem sodelovanje Škofovske konference kot pozitivno,« je dejal. Ob tretji obletnici imenovanja za novega celjskega škofa pa je škof Matjaž poudaril povezovanje in združevanje za krepitev občestva ter skrb za duhovnike. V celjski škofiji so, kot je dejal že v prvem letu uspeli povezati manjše župnije, kar je prineslo izboljšanje sodelovanja in pomoči med duhovniki.
 

»V zadnjih treh letih svoje službe sem v Celju opazil lepoto in kvaliteto Božjega ljudstva ter se osredotočil na nove načine oznanjevanja in kateheze,« je povedal. Vizija za naslednjih deset let vključuje formacijo duhovnikov, povezovanje manjših dekanij ter spodbujanje življenjskih sodelavcev. Sinodalna prenova je pomembna za prepoznavanje kot del Kristusovega telesa, je dejal.
 

Glede razprave o evtanaziji v državnem zboru meni, da se moramo soočiti s težavami in odnosi do življenja v družbi. Pozornost je treba nameniti dostojanstvu vsakega človeka in zaščiti življenje, saj je dar življenja največji dar, ki ga moramo ceniti in spoštovati.


 

VEČ ...|5. 3. 2024
Škof Matjaž o obisku v BiH, obletnici imenovanja za ordinarija in evtanaziji

Minulo soboto je bil v katedrali svetega Bonaventure v Banja Luki posvečen novi banjaluški škof Željko Majić. Slovesnosti so udeležili kar štirje škofje iz Slovenije in sicer mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl, murskosoboški škof Peter Štumpf, koprski škof Jurij Bizjak in celjski škof Maksimilijan Matjaž. Slednji je za naš radio povedal, da je ta škofija močno povezana s Slovenijo, saj so katoličani med vojno in tudi po njej iz te škofije skoraj v celoti odšli zaradi težkih razmer. »Zato smo se odločili, da pokažemo solidarnost s škofi in verniki te škofije,« je povedal.

»Na področju Bosne in Hercegovine ter sosednjih držav ocenjujem sodelovanje Škofovske konference kot pozitivno,« je dejal. Ob tretji obletnici imenovanja za novega celjskega škofa pa je škof Matjaž poudaril povezovanje in združevanje za krepitev občestva ter skrb za duhovnike. V celjski škofiji so, kot je dejal že v prvem letu uspeli povezati manjše župnije, kar je prineslo izboljšanje sodelovanja in pomoči med duhovniki.
 

»V zadnjih treh letih svoje službe sem v Celju opazil lepoto in kvaliteto Božjega ljudstva ter se osredotočil na nove načine oznanjevanja in kateheze,« je povedal. Vizija za naslednjih deset let vključuje formacijo duhovnikov, povezovanje manjših dekanij ter spodbujanje življenjskih sodelavcev. Sinodalna prenova je pomembna za prepoznavanje kot del Kristusovega telesa, je dejal.
 

Glede razprave o evtanaziji v državnem zboru meni, da se moramo soočiti s težavami in odnosi do življenja v družbi. Pozornost je treba nameniti dostojanstvu vsakega človeka in zaščiti življenje, saj je dar življenja največji dar, ki ga moramo ceniti in spoštovati.


 

Alen Salihović

infopapež. celješkofjepolitikaevtanazija

Življenje išče pot

VEČ ...|21. 2. 2024
Sodelovanje psihiatrije in psihoterapije je lahko dokazano uspešno

Pomemben izziv na področju duševnega zdravja  v slovenskem prostoru je sodelovanje različnih strokovnjakov, tako znotraj kot zunaj zdravstva. Na nedavnem posvetu v Državnem zboru je tako psihiatrinja dr. Jelena Flajs De Miranda predstavila primer iz lastne prakse, kjer so uspešno združili psihiatrični in psihoterapevtski pristop zdravljenja. 

Sodelovanje psihiatrije in psihoterapije je lahko dokazano uspešno

Pomemben izziv na področju duševnega zdravja  v slovenskem prostoru je sodelovanje različnih strokovnjakov, tako znotraj kot zunaj zdravstva. Na nedavnem posvetu v Državnem zboru je tako psihiatrinja dr. Jelena Flajs De Miranda predstavila primer iz lastne prakse, kjer so uspešno združili psihiatrični in psihoterapevtski pristop zdravljenja. 

duhovnostsvetovanje

Življenje išče pot

Sodelovanje psihiatrije in psihoterapije je lahko dokazano uspešno

Pomemben izziv na področju duševnega zdravja  v slovenskem prostoru je sodelovanje različnih strokovnjakov, tako znotraj kot zunaj zdravstva. Na nedavnem posvetu v Državnem zboru je tako psihiatrinja dr. Jelena Flajs De Miranda predstavila primer iz lastne prakse, kjer so uspešno združili psihiatrični in psihoterapevtski pristop zdravljenja. 

VEČ ...|21. 2. 2024
Sodelovanje psihiatrije in psihoterapije je lahko dokazano uspešno

Pomemben izziv na področju duševnega zdravja  v slovenskem prostoru je sodelovanje različnih strokovnjakov, tako znotraj kot zunaj zdravstva. Na nedavnem posvetu v Državnem zboru je tako psihiatrinja dr. Jelena Flajs De Miranda predstavila primer iz lastne prakse, kjer so uspešno združili psihiatrični in psihoterapevtski pristop zdravljenja. 

s. Meta Potočnik

duhovnostsvetovanje

Via positiva

VEČ ...|15. 2. 2024
Izzivi časa in kljubovalna moč duha

Mag. Martin Lisec iz Slovenskega društva za logoterapijo je v pogovoru opisal vsebino devetega mednarodnega logo-terapevtskega simpozija. Kljub prizadevanjem tolikih ljudi za dobro, za mir, sožitje, varnost in sodelovanje, kljub tolikokrat izrečenim besedam, da se moramo učiti iz zgodovine, da ne bomo ponavljali napak in krutosti preteklih generacij, se zdi, kot bi se krogi časa vrteli v prazno. 

Naš svet se sooča s številnimi težkimi situacijami: vojne, vremenske ujme, podnebna grožnja, gospodarska, politična in finančna negotovost, številne konfliktne situacije, pohod kulture smrti, teptanje človekovih pravic, migracijski tokovi in medkulturne napetosti … Svetovne razmere se zrcalijo tudi v stiskah, ki jih doživljamo posamezniki.

Porajajo se občutki negotovosti, odpirajo se vprašanja smisla in smiselnosti vztrajanja v dobrem ter prizadevanj za lepo, iskreno, pošteno in plemenito ravnanje. Če kdaj, potem v teh časih zagotovo velja trditev Viktorja Frankla: »Družba ni zdrava, je pa ozdravljiva,« misel, ki je tudi rdeča nit vseh simpozijev, ki jih vsako leto pripravlja Društvo Logos. 

Simpozij je torej povabilo k premagovanju malodušja in črnogledosti ter spodbuda k zavzemanju smiselnih stališč do vsega, kar prinaša življenje, še posebej do vsega, na kar kot posamezniki nimamo neposrednega vpliva.

Izzivi časa in kljubovalna moč duha

Mag. Martin Lisec iz Slovenskega društva za logoterapijo je v pogovoru opisal vsebino devetega mednarodnega logo-terapevtskega simpozija. Kljub prizadevanjem tolikih ljudi za dobro, za mir, sožitje, varnost in sodelovanje, kljub tolikokrat izrečenim besedam, da se moramo učiti iz zgodovine, da ne bomo ponavljali napak in krutosti preteklih generacij, se zdi, kot bi se krogi časa vrteli v prazno. 

Naš svet se sooča s številnimi težkimi situacijami: vojne, vremenske ujme, podnebna grožnja, gospodarska, politična in finančna negotovost, številne konfliktne situacije, pohod kulture smrti, teptanje človekovih pravic, migracijski tokovi in medkulturne napetosti … Svetovne razmere se zrcalijo tudi v stiskah, ki jih doživljamo posamezniki.

Porajajo se občutki negotovosti, odpirajo se vprašanja smisla in smiselnosti vztrajanja v dobrem ter prizadevanj za lepo, iskreno, pošteno in plemenito ravnanje. Če kdaj, potem v teh časih zagotovo velja trditev Viktorja Frankla: »Družba ni zdrava, je pa ozdravljiva,« misel, ki je tudi rdeča nit vseh simpozijev, ki jih vsako leto pripravlja Društvo Logos. 

Simpozij je torej povabilo k premagovanju malodušja in črnogledosti ter spodbuda k zavzemanju smiselnih stališč do vsega, kar prinaša življenje, še posebej do vsega, na kar kot posamezniki nimamo neposrednega vpliva.

družbaodnosiduhovnostizobraževanje

Via positiva

Izzivi časa in kljubovalna moč duha

Mag. Martin Lisec iz Slovenskega društva za logoterapijo je v pogovoru opisal vsebino devetega mednarodnega logo-terapevtskega simpozija. Kljub prizadevanjem tolikih ljudi za dobro, za mir, sožitje, varnost in sodelovanje, kljub tolikokrat izrečenim besedam, da se moramo učiti iz zgodovine, da ne bomo ponavljali napak in krutosti preteklih generacij, se zdi, kot bi se krogi časa vrteli v prazno. 

Naš svet se sooča s številnimi težkimi situacijami: vojne, vremenske ujme, podnebna grožnja, gospodarska, politična in finančna negotovost, številne konfliktne situacije, pohod kulture smrti, teptanje človekovih pravic, migracijski tokovi in medkulturne napetosti … Svetovne razmere se zrcalijo tudi v stiskah, ki jih doživljamo posamezniki.

Porajajo se občutki negotovosti, odpirajo se vprašanja smisla in smiselnosti vztrajanja v dobrem ter prizadevanj za lepo, iskreno, pošteno in plemenito ravnanje. Če kdaj, potem v teh časih zagotovo velja trditev Viktorja Frankla: »Družba ni zdrava, je pa ozdravljiva,« misel, ki je tudi rdeča nit vseh simpozijev, ki jih vsako leto pripravlja Društvo Logos. 

Simpozij je torej povabilo k premagovanju malodušja in črnogledosti ter spodbuda k zavzemanju smiselnih stališč do vsega, kar prinaša življenje, še posebej do vsega, na kar kot posamezniki nimamo neposrednega vpliva.

VEČ ...|15. 2. 2024
Izzivi časa in kljubovalna moč duha

Mag. Martin Lisec iz Slovenskega društva za logoterapijo je v pogovoru opisal vsebino devetega mednarodnega logo-terapevtskega simpozija. Kljub prizadevanjem tolikih ljudi za dobro, za mir, sožitje, varnost in sodelovanje, kljub tolikokrat izrečenim besedam, da se moramo učiti iz zgodovine, da ne bomo ponavljali napak in krutosti preteklih generacij, se zdi, kot bi se krogi časa vrteli v prazno. 

Naš svet se sooča s številnimi težkimi situacijami: vojne, vremenske ujme, podnebna grožnja, gospodarska, politična in finančna negotovost, številne konfliktne situacije, pohod kulture smrti, teptanje človekovih pravic, migracijski tokovi in medkulturne napetosti … Svetovne razmere se zrcalijo tudi v stiskah, ki jih doživljamo posamezniki.

Porajajo se občutki negotovosti, odpirajo se vprašanja smisla in smiselnosti vztrajanja v dobrem ter prizadevanj za lepo, iskreno, pošteno in plemenito ravnanje. Če kdaj, potem v teh časih zagotovo velja trditev Viktorja Frankla: »Družba ni zdrava, je pa ozdravljiva,« misel, ki je tudi rdeča nit vseh simpozijev, ki jih vsako leto pripravlja Društvo Logos. 

Simpozij je torej povabilo k premagovanju malodušja in črnogledosti ter spodbuda k zavzemanju smiselnih stališč do vsega, kar prinaša življenje, še posebej do vsega, na kar kot posamezniki nimamo neposrednega vpliva.

Nataša Ličen

družbaodnosiduhovnostizobraževanje

Življenje išče pot

VEČ ...|9. 2. 2024
Pomen in simbol olja v zakramentih Cerkve

V nedeljo smo obhajali Svetovni dan bolnikov in prav je, da nekaj besed v našem programu namenimo njim. Natančneje zakramentu bolniškega maziljenja, kjer sta vidno znamenje nevidne milosti dotik in olje. Kakšno je to olje in od kod ta duhovna tradicija, nam je pojasnil bolniški duhovnik iz Maribora p. Ivan Hočevar.

Pomen in simbol olja v zakramentih Cerkve

V nedeljo smo obhajali Svetovni dan bolnikov in prav je, da nekaj besed v našem programu namenimo njim. Natančneje zakramentu bolniškega maziljenja, kjer sta vidno znamenje nevidne milosti dotik in olje. Kakšno je to olje in od kod ta duhovna tradicija, nam je pojasnil bolniški duhovnik iz Maribora p. Ivan Hočevar.

duhovnostsvetovanje

Življenje išče pot

Pomen in simbol olja v zakramentih Cerkve

V nedeljo smo obhajali Svetovni dan bolnikov in prav je, da nekaj besed v našem programu namenimo njim. Natančneje zakramentu bolniškega maziljenja, kjer sta vidno znamenje nevidne milosti dotik in olje. Kakšno je to olje in od kod ta duhovna tradicija, nam je pojasnil bolniški duhovnik iz Maribora p. Ivan Hočevar.

VEČ ...|9. 2. 2024
Pomen in simbol olja v zakramentih Cerkve

V nedeljo smo obhajali Svetovni dan bolnikov in prav je, da nekaj besed v našem programu namenimo njim. Natančneje zakramentu bolniškega maziljenja, kjer sta vidno znamenje nevidne milosti dotik in olje. Kakšno je to olje in od kod ta duhovna tradicija, nam je pojasnil bolniški duhovnik iz Maribora p. Ivan Hočevar.

s. Meta Potočnik

duhovnostsvetovanje

Via positiva

VEČ ...|1. 2. 2024
Nejc Lavrenčič, pianist

Nejc Lavrenčič je pianist, koncertno in pedagoško deluje na področju klavirske in komorne igre ter interpretacije samospeva. Po srednji mariborski glasbeni in baletni šoli je magistriral iz klavirja in komorne igre na Kraljevem konservatoriju v Bruslju. Zavzema se za družbeno odgovornost umetnika in umetnosti, v pogovoru smo izpostavili tudi sodelovanje pri posebnem projektu s kralji ulice. 

Nejc Lavrenčič, pianist

Nejc Lavrenčič je pianist, koncertno in pedagoško deluje na področju klavirske in komorne igre ter interpretacije samospeva. Po srednji mariborski glasbeni in baletni šoli je magistriral iz klavirja in komorne igre na Kraljevem konservatoriju v Bruslju. Zavzema se za družbeno odgovornost umetnika in umetnosti, v pogovoru smo izpostavili tudi sodelovanje pri posebnem projektu s kralji ulice. 

odnosipogovordružbaglasbakultura

Via positiva

Nejc Lavrenčič, pianist

Nejc Lavrenčič je pianist, koncertno in pedagoško deluje na področju klavirske in komorne igre ter interpretacije samospeva. Po srednji mariborski glasbeni in baletni šoli je magistriral iz klavirja in komorne igre na Kraljevem konservatoriju v Bruslju. Zavzema se za družbeno odgovornost umetnika in umetnosti, v pogovoru smo izpostavili tudi sodelovanje pri posebnem projektu s kralji ulice. 

VEČ ...|1. 2. 2024
Nejc Lavrenčič, pianist

Nejc Lavrenčič je pianist, koncertno in pedagoško deluje na področju klavirske in komorne igre ter interpretacije samospeva. Po srednji mariborski glasbeni in baletni šoli je magistriral iz klavirja in komorne igre na Kraljevem konservatoriju v Bruslju. Zavzema se za družbeno odgovornost umetnika in umetnosti, v pogovoru smo izpostavili tudi sodelovanje pri posebnem projektu s kralji ulice. 

Nataša Ličen

odnosipogovordružbaglasbakultura

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|22. 1. 2024
Novoletno srečanje rojakov Benečije in Posočja

Željo po še več povezanosti in sodelovanja so na sobotnem tradicionalnem srečanju Slovencev Videmske pokrajine in Posočja, ki je tokrat potekalo v Kobaridu, podčrtali udeleženci. Vrhunec srečanja, ki so ga v kulturnem delu oblikovali nastopajoči iz Posočja in Benečije, je bila podelitev Gujonovih priznanj, ki jih najbolj zaslužnim za delo v Videmski pokrajini vsako leto podelijo v spomin na župnika Paskvala Gujona. Letošnja prejemnika sta bila Margherita Trusgnach za kulturno ustvarjanje, organizacijsko udejstvovanje in povezovalno vlogo med Benečijo in Posočjem ter Osvald Errath za dolgoletno aktivno delovanje pri ohranjanju zborovskega petja in slovenske besede v Kanalski dolini. Pred kulturno prireditvijo je potekalo srečanje županov iz Posočja in Benečije, udeležila se ga je tudi zunanja ministrica Tanja Fajon. Župani so izpostavili, da si želijo konkretnejšo pomoč obeh držav pri uresničevanju razvojnih projektov. Ministrica jih je spodbudila, naj skupaj sodelujejo pri prijavah na čezmejne razpise.
Več prisotnih je opozorilo, da na italijanski strani velik izziv predstavlja majhnost občin, ki z omejenimi kadri ne zmorejo ustrezno in do časa pripraviti kompleksnejših projektov. Pojavila se je pobuda po vzpostavitvi določene organizacije, ki bi združevala interese posameznih deležnikov in predvsem pomagala pri pripravi skupnih projektov ter pridobivanju zunanjih sredstev. Eno od rešitev vidijo tudi v oblikovanju Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZST) v Kanalski dolini, ki bi sicer segalo kar v tri države, Slovenijo, Avstrijo in Italijo.

Novoletno srečanje rojakov Benečije in Posočja

Željo po še več povezanosti in sodelovanja so na sobotnem tradicionalnem srečanju Slovencev Videmske pokrajine in Posočja, ki je tokrat potekalo v Kobaridu, podčrtali udeleženci. Vrhunec srečanja, ki so ga v kulturnem delu oblikovali nastopajoči iz Posočja in Benečije, je bila podelitev Gujonovih priznanj, ki jih najbolj zaslužnim za delo v Videmski pokrajini vsako leto podelijo v spomin na župnika Paskvala Gujona. Letošnja prejemnika sta bila Margherita Trusgnach za kulturno ustvarjanje, organizacijsko udejstvovanje in povezovalno vlogo med Benečijo in Posočjem ter Osvald Errath za dolgoletno aktivno delovanje pri ohranjanju zborovskega petja in slovenske besede v Kanalski dolini. Pred kulturno prireditvijo je potekalo srečanje županov iz Posočja in Benečije, udeležila se ga je tudi zunanja ministrica Tanja Fajon. Župani so izpostavili, da si želijo konkretnejšo pomoč obeh držav pri uresničevanju razvojnih projektov. Ministrica jih je spodbudila, naj skupaj sodelujejo pri prijavah na čezmejne razpise.
Več prisotnih je opozorilo, da na italijanski strani velik izziv predstavlja majhnost občin, ki z omejenimi kadri ne zmorejo ustrezno in do časa pripraviti kompleksnejših projektov. Pojavila se je pobuda po vzpostavitvi določene organizacije, ki bi združevala interese posameznih deležnikov in predvsem pomagala pri pripravi skupnih projektov ter pridobivanju zunanjih sredstev. Eno od rešitev vidijo tudi v oblikovanju Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZST) v Kanalski dolini, ki bi sicer segalo kar v tri države, Slovenijo, Avstrijo in Italijo.

družbarojaki

Slovencem po svetu in domovini

Novoletno srečanje rojakov Benečije in Posočja

Željo po še več povezanosti in sodelovanja so na sobotnem tradicionalnem srečanju Slovencev Videmske pokrajine in Posočja, ki je tokrat potekalo v Kobaridu, podčrtali udeleženci. Vrhunec srečanja, ki so ga v kulturnem delu oblikovali nastopajoči iz Posočja in Benečije, je bila podelitev Gujonovih priznanj, ki jih najbolj zaslužnim za delo v Videmski pokrajini vsako leto podelijo v spomin na župnika Paskvala Gujona. Letošnja prejemnika sta bila Margherita Trusgnach za kulturno ustvarjanje, organizacijsko udejstvovanje in povezovalno vlogo med Benečijo in Posočjem ter Osvald Errath za dolgoletno aktivno delovanje pri ohranjanju zborovskega petja in slovenske besede v Kanalski dolini. Pred kulturno prireditvijo je potekalo srečanje županov iz Posočja in Benečije, udeležila se ga je tudi zunanja ministrica Tanja Fajon. Župani so izpostavili, da si želijo konkretnejšo pomoč obeh držav pri uresničevanju razvojnih projektov. Ministrica jih je spodbudila, naj skupaj sodelujejo pri prijavah na čezmejne razpise.
Več prisotnih je opozorilo, da na italijanski strani velik izziv predstavlja majhnost občin, ki z omejenimi kadri ne zmorejo ustrezno in do časa pripraviti kompleksnejših projektov. Pojavila se je pobuda po vzpostavitvi določene organizacije, ki bi združevala interese posameznih deležnikov in predvsem pomagala pri pripravi skupnih projektov ter pridobivanju zunanjih sredstev. Eno od rešitev vidijo tudi v oblikovanju Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZST) v Kanalski dolini, ki bi sicer segalo kar v tri države, Slovenijo, Avstrijo in Italijo.

VEČ ...|22. 1. 2024
Novoletno srečanje rojakov Benečije in Posočja

Željo po še več povezanosti in sodelovanja so na sobotnem tradicionalnem srečanju Slovencev Videmske pokrajine in Posočja, ki je tokrat potekalo v Kobaridu, podčrtali udeleženci. Vrhunec srečanja, ki so ga v kulturnem delu oblikovali nastopajoči iz Posočja in Benečije, je bila podelitev Gujonovih priznanj, ki jih najbolj zaslužnim za delo v Videmski pokrajini vsako leto podelijo v spomin na župnika Paskvala Gujona. Letošnja prejemnika sta bila Margherita Trusgnach za kulturno ustvarjanje, organizacijsko udejstvovanje in povezovalno vlogo med Benečijo in Posočjem ter Osvald Errath za dolgoletno aktivno delovanje pri ohranjanju zborovskega petja in slovenske besede v Kanalski dolini. Pred kulturno prireditvijo je potekalo srečanje županov iz Posočja in Benečije, udeležila se ga je tudi zunanja ministrica Tanja Fajon. Župani so izpostavili, da si želijo konkretnejšo pomoč obeh držav pri uresničevanju razvojnih projektov. Ministrica jih je spodbudila, naj skupaj sodelujejo pri prijavah na čezmejne razpise.
Več prisotnih je opozorilo, da na italijanski strani velik izziv predstavlja majhnost občin, ki z omejenimi kadri ne zmorejo ustrezno in do časa pripraviti kompleksnejših projektov. Pojavila se je pobuda po vzpostavitvi določene organizacije, ki bi združevala interese posameznih deležnikov in predvsem pomagala pri pripravi skupnih projektov ter pridobivanju zunanjih sredstev. Eno od rešitev vidijo tudi v oblikovanju Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZST) v Kanalski dolini, ki bi sicer segalo kar v tri države, Slovenijo, Avstrijo in Italijo.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Priporočamo
|
Aktualno

Svetovalnica

VEČ ...|28. 3. 2024
Z velikim četrtkom vstopamo v sveto tridnevje

Ob sklepu postnega časa in začetku velikonočnega tridnevja je o pomenu in simboliki velikega četrtka spregovoril župnik iz Vinice Anton Gnidovec.

Z velikim četrtkom vstopamo v sveto tridnevje

Ob sklepu postnega časa in začetku velikonočnega tridnevja je o pomenu in simboliki velikega četrtka spregovoril župnik iz Vinice Anton Gnidovec.

Blaž Lesnik

duhovnostliturgijaevharistijasveto oljekrizmakrizmena maša

Pogovor o

VEČ ...|27. 3. 2024
Možnosti in meje humanitarnih organizacij

Gostili smo predstavnike treh humanitarnih organizacij: Društvo Kralji ulice, Verigo dobrih ljudi in Rdeči križ. Odprli smo zanimiva vprašanja: odnos države in lokalnih skupnosti do teh organizacij, spremenjena struktura prosilcev pomoči in povedali nekaj uspešnih zgodb, ko so ljudje zaživeli na novo. 

Možnosti in meje humanitarnih organizacij

Gostili smo predstavnike treh humanitarnih organizacij: Društvo Kralji ulice, Verigo dobrih ljudi in Rdeči križ. Odprli smo zanimiva vprašanja: odnos države in lokalnih skupnosti do teh organizacij, spremenjena struktura prosilcev pomoči in povedali nekaj uspešnih zgodb, ko so ljudje zaživeli na novo. 

Meta Potočnik

Kralji uliceVeriga dobrih ljudiRdeči križ

Kmetijska oddaja

VEČ ...|24. 3. 2024
Kaj storiti, če so GERK-i rdeči?

Objavili smo napotke, kako naj kmetje postopajo, če so njihovi GERK-i v aplikaciji Sopotnik označeni rdeče, pa tudi nekaj nasvetov za zamudnike z analizami tal in izdelavo gnojilnih načrtov.

Kaj storiti, če so GERK-i rdeči?

Objavili smo napotke, kako naj kmetje postopajo, če so njihovi GERK-i v aplikaciji Sopotnik označeni rdeče, pa tudi nekaj nasvetov za zamudnike z analizami tal in izdelavo gnojilnih načrtov.

Robert Božič

kmetijstvonaravavrtanaliza talgnojilni načrt

Naš pogled

VEČ ...|26. 3. 2024
Kje smo kot družba zašli?

Družina, toplina, dom. Vse to predstavljata krščanska starša, oče in mati, ki sta imela te dni svoj praznik. Kdo si te topline ne želi? In kje smo kot družba skrenili s poti, da je največja rak rana sodobne družbe osamljenost?

Kje smo kot družba zašli?

Družina, toplina, dom. Vse to predstavljata krščanska starša, oče in mati, ki sta imela te dni svoj praznik. Kdo si te topline ne želi? In kje smo kot družba skrenili s poti, da je največja rak rana sodobne družbe osamljenost?

Marjana Debevec

komentardružbaodnosivzgoja

Program zadnjega tedna

VEČ ...|28. 3. 2024
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 28. marec 2024 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 28. marec 2024 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Radijski misijon 2024

VEČ ...|23. 3. 2024
7. dan: Mitja Markovič - Bog je potrpežljiv z nami. Bodimo potrpežljivi tudi sami!

»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!

7. dan: Mitja Markovič - Bog je potrpežljiv z nami. Bodimo potrpežljivi tudi sami!

»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!

Mitja Markovič

duhovnostodnosimisijon2024

Radijski roman

VEČ ...|28. 3. 2024
Dragulj v pesku - 23. del

Na sporedu je bil 23. del radijskega romana Dragulj v pesku, ki je izšla pri založbi Družina. Slišali ste kako se je zapletlo Rahabino srečanje z Jozuetom, saj so bili Hebrejci premagani pri mestu Aj.

Dragulj v pesku - 23. del

Na sporedu je bil 23. del radijskega romana Dragulj v pesku, ki je izšla pri založbi Družina. Slišali ste kako se je zapletlo Rahabino srečanje z Jozuetom, saj so bili Hebrejci premagani pri mestu Aj.

Radio Ognjišče

knjigaTessa AfsharDragulj v peskuRahabaJerihasvetopisemska zgodovinaJozuetova knjiga

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|28. 3. 2024
Instrumentalne skladbe ter zimzeleni glasbeni izvajalci in zasedbe

Glasba zdravi dušo in duha, je balzam za naše življenje, sploh ko nam je hudo, ko doživljamo trpljenje, zato smo za vas izbrali nekaj spodbudnih misli in instrumentalne skladbe ter zimzelene glasbene izvajalce in zasedbe. Med drugimi so vam igrali: James Last, Mantovani in Andre Rieu s svojimi orkestri, Richard Clayderman, Mark Knopfler, Enya, Gheorghe Zamfir …

Instrumentalne skladbe ter zimzeleni glasbeni izvajalci in zasedbe

Glasba zdravi dušo in duha, je balzam za naše življenje, sploh ko nam je hudo, ko doživljamo trpljenje, zato smo za vas izbrali nekaj spodbudnih misli in instrumentalne skladbe ter zimzelene glasbene izvajalce in zasedbe. Med drugimi so vam igrali: James Last, Mantovani in Andre Rieu s svojimi orkestri, Richard Clayderman, Mark Knopfler, Enya, Gheorghe Zamfir …

Matjaž Merljak, Marko Zupan

glasbaspomin

Via positiva

VEČ ...|28. 3. 2024
Dr. Tadej Battelino o novem presejalnem programu in o kulturi življenja

Obstaja približno osem tisoč različnih redkih bolezni, večina je genetskega izvora in v petinsedemdesetih odstotkih se izrazijo v otroštvu. Ob dnevu redkih bolezni, ki ga obeležujemo 29. februarja, je zaživel nov program neonatalnega presejalnega testiranja. Pogovarjali smo se s prof. dr. Tadejem Battelinom, pediatrom in predstojnikom Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Iz nekaj kapelj krvi, vzetih iz pete ali drobne vene novorojenčka, bodo pravočasno odkrivali še enkrat več bolezni kot so jih do sedaj, jih pravočasno začeli zdraviti in jih ozdravili - oziroma lahko preprečili njihov razvoj, s tem pa številnim otrokom omogočili kakovostno življenje. 

Dr. Tadej Battelino o novem presejalnem programu in o kulturi življenja

Obstaja približno osem tisoč različnih redkih bolezni, večina je genetskega izvora in v petinsedemdesetih odstotkih se izrazijo v otroštvu. Ob dnevu redkih bolezni, ki ga obeležujemo 29. februarja, je zaživel nov program neonatalnega presejalnega testiranja. Pogovarjali smo se s prof. dr. Tadejem Battelinom, pediatrom in predstojnikom Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Iz nekaj kapelj krvi, vzetih iz pete ali drobne vene novorojenčka, bodo pravočasno odkrivali še enkrat več bolezni kot so jih do sedaj, jih pravočasno začeli zdraviti in jih ozdravili - oziroma lahko preprečili njihov razvoj, s tem pa številnim otrokom omogočili kakovostno življenje. 

Nataša Ličen

družbazdravstvopogovor

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|28. 3. 2024
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 28. 3.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 28. 3.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan