Za rdečo barvo pirhov sestra Nikolina svetuje kuhanje jajc v soku iz malin ali soku črnega ribeza. Če imamo sadje zamrznjeno, ga v vodi najprej skuhamo, nato odcedimo, dodamo malo limoninega soka ali pa žičko kisa, da bodo pirhi lepe, sveže barve, nato pa v tej zavrelici skuhamo jajca. Lahko jih skuhamo tudi v zavrelici, ki ji dodamo nekaj žlic rdeče paprike, prav tako jih lahko skuhamo v pravi kavi ali instant kavi. Dobro je dati kakšno žličko limoninega soka. Zelena jajca dobimo, če jajca kuhamo v zavrelici iz mladih kopriv, mlade špinače, bršljana ... Zelo lepi pirhi pridejo, če jajca skuhamo v čebulnih olupkih, še posebej pri rdeči čebuli. Lepe pirhe dobimo tudi, če navežemo kakšno rožico, deteljico, cvetek ... ali pa narišemo kakšen vstajenjski simbol ali napišemo aleluja .. Za lep lesk jajca oz. pirhe namastimo.
Za rdečo barvo pirhov sestra Nikolina svetuje kuhanje jajc v soku iz malin ali soku črnega ribeza. Če imamo sadje zamrznjeno, ga v vodi najprej skuhamo, nato odcedimo, dodamo malo limoninega soka ali pa žičko kisa, da bodo pirhi lepe, sveže barve, nato pa v tej zavrelici skuhamo jajca. Lahko jih skuhamo tudi v zavrelici, ki ji dodamo nekaj žlic rdeče paprike, prav tako jih lahko skuhamo v pravi kavi ali instant kavi. Dobro je dati kakšno žličko limoninega soka. Zelena jajca dobimo, če jajca kuhamo v zavrelici iz mladih kopriv, mlade špinače, bršljana ... Zelo lepi pirhi pridejo, če jajca skuhamo v čebulnih olupkih, še posebej pri rdeči čebuli. Lepe pirhe dobimo tudi, če navežemo kakšno rožico, deteljico, cvetek ... ali pa narišemo kakšen vstajenjski simbol ali napišemo aleluja .. Za lep lesk jajca oz. pirhe namastimo.
To je lahko samostojna, glavna jed s solato, ali pa kot sladka jed s kompotom ali dušenim sadjem.
Potrebujemo:
Omletno testo: 2-3 jajca, ½ žličke soli in sladkorja, ½ l mleka, 8-9 žlic moke, malo mineralne vode ali piva
Nadev: 65 dag skute, sol, 2 jajci, 1 žlica pšeničnega zdroba (ali malo kruhove sredice), kisla smetana, (3 žlice sladkorja, sok in limonina lupina)
Preliv: 1 jajce, 1 dl smetane, nekaj žlic mleka
Tanko spečemo omlete brez sladkorja.
Vmes naredimo nadev.
Omlete razstavimo eno poleg druge in enakomerno razdelimo nadev. Sproti namažemo, z leve in desne zagrnemo, zavijemo in naložimo v glineno ali jena posodo, ki jo namažemo z oljem (pekač tudi potresemo z drobtinami). Prelijemo z jajčnim mlekom in pečemo pri 200 °C. Jed je gotova 25 minutah. Prerežemo med palačinkami in palačinke na pol, da se lažje nalaga.
To je lahko samostojna, glavna jed s solato, ali pa kot sladka jed s kompotom ali dušenim sadjem.
Potrebujemo:
Omletno testo: 2-3 jajca, ½ žličke soli in sladkorja, ½ l mleka, 8-9 žlic moke, malo mineralne vode ali piva
Nadev: 65 dag skute, sol, 2 jajci, 1 žlica pšeničnega zdroba (ali malo kruhove sredice), kisla smetana, (3 žlice sladkorja, sok in limonina lupina)
Preliv: 1 jajce, 1 dl smetane, nekaj žlic mleka
Tanko spečemo omlete brez sladkorja.
Vmes naredimo nadev.
Omlete razstavimo eno poleg druge in enakomerno razdelimo nadev. Sproti namažemo, z leve in desne zagrnemo, zavijemo in naložimo v glineno ali jena posodo, ki jo namažemo z oljem (pekač tudi potresemo z drobtinami). Prelijemo z jajčnim mlekom in pečemo pri 200 °C. Jed je gotova 25 minutah. Prerežemo med palačinkami in palačinke na pol, da se lažje nalaga.
Ajdovi žganci, gobe v omaki, fižolova juha, skutine palačinke, lahki naravni zrezki, krompirjevi njoki, dušeno sadje ... so bili recepti v tokratni oddaji s sestro Nikolino.
Ajdovi žganci, gobe v omaki, fižolova juha, skutine palačinke, lahki naravni zrezki, krompirjevi njoki, dušeno sadje ... so bili recepti v tokratni oddaji s sestro Nikolino.
Vprašanje poslušalke: V skrinji imam zamrznjen rdeč ribez in domače maline. Količina ni velika. Zanima me, kaj je bolje narediti sirup ali sok? Sestra Nikolina svetuje, naj naredi sok. Sadje naj skuha in precedi ali celo spasira ter tako dobi bogat sadni sok, po potrebi ga sladka. Ko pride do vrenja, ga ustekleniči in dobro zapre.
Vprašanje poslušalke: V skrinji imam zamrznjen rdeč ribez in domače maline. Količina ni velika. Zanima me, kaj je bolje narediti sirup ali sok? Sestra Nikolina svetuje, naj naredi sok. Sadje naj skuha in precedi ali celo spasira ter tako dobi bogat sadni sok, po potrebi ga sladka. Ko pride do vrenja, ga ustekleniči in dobro zapre.
Zakaj žele ne nastane, je zanimalo poslušalko. Sestra Nikolina je povedala, da se sadje letos nekoliko drugače obnaša. Kutine skrtačimo, razrežemo in skuhamo. Vodo odcedimo. Na 1 l vode moramo dati dovolj sladkorja, da nastane žele. Nalijemo na pekač s peki papirjem in počakamo, da se zgosti ali pa nalijemo v kozarčke
Zakaj žele ne nastane, je zanimalo poslušalko. Sestra Nikolina je povedala, da se sadje letos nekoliko drugače obnaša. Kutine skrtačimo, razrežemo in skuhamo. Vodo odcedimo. Na 1 l vode moramo dati dovolj sladkorja, da nastane žele. Nalijemo na pekač s peki papirjem in počakamo, da se zgosti ali pa nalijemo v kozarčke
Potrebujemo 1 l sladke smetane, 2 navadna jogurta, 6-8 zrelih banan, 2 limoni, sladkor, 1 žlica breskovega likerja ali 2 žlici ruma. Banane narežemo in polijemo z limoninim sokom ter po potrebi sladkamo, dodamo liker ali rum. Posebej zmešamo smetano, na koncu dodamo jogurta. To združimo s sadjem, dobro premešamo in postavimo v skrinjo. Občasno premešamo in počakamo, da jed zamrzne. Če delamo iz drugega sadja, lahko uporabimo tudi sadni jogurt istega okusa.
Potrebujemo 1 l sladke smetane, 2 navadna jogurta, 6-8 zrelih banan, 2 limoni, sladkor, 1 žlica breskovega likerja ali 2 žlici ruma. Banane narežemo in polijemo z limoninim sokom ter po potrebi sladkamo, dodamo liker ali rum. Posebej zmešamo smetano, na koncu dodamo jogurta. To združimo s sadjem, dobro premešamo in postavimo v skrinjo. Občasno premešamo in počakamo, da jed zamrzne. Če delamo iz drugega sadja, lahko uporabimo tudi sadni jogurt istega okusa.
Potrebujemo 1/2 kg sadja (banane, maline ...), 1/2 l sladke smetane, 2 navadna jogurta, sok 1-2 limone, sladkor, breskov liker ali rum ... Sadje z limono in sladkorjem zmiksamo. Posebej zmiksamo smetano z jogurtom. Pripravljeno združimo in naložimo v skledo. Damo v skrinjo in vmes večkrat premešamo.
Potrebujemo 1/2 kg sadja (banane, maline ...), 1/2 l sladke smetane, 2 navadna jogurta, sok 1-2 limone, sladkor, breskov liker ali rum ... Sadje z limono in sladkorjem zmiksamo. Posebej zmiksamo smetano z jogurtom. Pripravljeno združimo in naložimo v skledo. Damo v skrinjo in vmes večkrat premešamo.
Katere vrste sadja naj še doda ribezu, da bo nastala bolj kompaktna marmelada, je zanimalo poslušalko. Sestra Nikolina ji je svetovala jabolka ali hruške, a ker teh še ni, svetuje, da ribez zamrznemo in bo mešano marmelado naredila, ko bo imela na voljo vse sadje. Sadje na zavre, prepasira in na 1 kg sadne kaše naj doda 30-35 dag sladkorja.
Katere vrste sadja naj še doda ribezu, da bo nastala bolj kompaktna marmelada, je zanimalo poslušalko. Sestra Nikolina ji je svetovala jabolka ali hruške, a ker teh še ni, svetuje, da ribez zamrznemo in bo mešano marmelado naredila, ko bo imela na voljo vse sadje. Sadje na zavre, prepasira in na 1 kg sadne kaše naj doda 30-35 dag sladkorja.
V »povelikonočnih« Globinah smo govorili o nebesih. Najbrž se je že vsak izmed nas kdaj vprašal, ali bo prišel v nebesa. Kakšne so naše predstave o tem, kako priti v nebesa in kaj pravita Sveto pismo in teologija? Ali so vrata, ki jih je odprl Kristus, pripravljena za vse ali pa moramo še kaj postoriti, preden pridemo v Nebeško kraljestvo? Ob teh vprašanjih sta razmišljala jezuit in kapucin p. Damjan Ristić in br. Jakob Kunšič.
Vsi se želimo biti srečni in to je možno. Zagotova pot je hvaležen človek, ki se zna vsaj zvečer zahvaliti za dobro in težko v preteklem dnevu. Sadovi so več zdravja, več zadovoljstva, več miru med ljudmi in več upanja. Kako se v tej kreposti vaditi, je razmišljala s. Meta Potočnik.
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 24. april 2024 ob 05-ih
Živel je kralj, ki mu je šlo vse narobe; zbral je ...
Iz knjige Zgodbe kažejo novo pot, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.
Letos mineva 30 let od reforme lokalne samouprave in sprejetja temeljne zakonodaje za ustanovitev občin v Sloveniji. V oddaji smo zato govorili o tem, kakšen pomen imajo lokalne skupnosti za prebivalce, kateri so največji izzivi občin danes in kakšne novosti se obetajo na področju lokalne samouprave v bližnji prihodnosti. Naši gostje so bili vodja sektorja za lokalno samoupravo na Ministrstvu za javno upravo dr. Roman Lavtar, predsednik Skupnosti občin Slovenije in župan Občine Kočevje dr. Vladimir Prebilič, predsednik Združenja občin Slovenije in župan Občine Pivka dr. Robert Smrdelj ter župan Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah in član Interesne skupine lokalnih interesov v Državnem svetu RS David Klobasa.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Letos mineva 30 let od reforme lokalne samouprave in sprejetja temeljne zakonodaje za ustanovitev občin v Sloveniji. V oddaji smo zato govorili o tem, kakšen pomen imajo lokalne skupnosti za prebivalce, kateri so največji izzivi občin danes in kakšne novosti se obetajo na področju lokalne samouprave v bližnji prihodnosti. Naši gostje so bili vodja sektorja za lokalno samoupravo na Ministrstvu za javno upravo dr. Roman Lavtar, predsednik Skupnosti občin Slovenije in župan Občine Kočevje dr. Vladimir Prebilič, predsednik Združenja občin Slovenije in župan Občine Pivka dr. Robert Smrdelj ter župan Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah in član Interesne skupine lokalnih interesov v Državnem svetu RS David Klobasa.
Sinoči (24.4.) ob 19.30 je bil v nunski cerkvi 6. koncert Sakralnega abonmaja. Nastopil je Komorni zbor Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana pod vodstvom dirigenta Ambroža Čopija, ki bil naš gost.
Tomelj prinaša razmišljanje o vlogi sodobnih medijev in njihovem vplivu na javno mnenje. Avtor kritično obravnava, kako novinarji pogosto zgolj površno obravnavajo pomembne teme, s čimer bralcem preprečujejo, da bi dosegli resnično razumevanje dogajanj. S svojim pisanjem želi spodbuditi k večji preudarnosti pri sprejemanju informacij iz medijev.
Za več informacij si lahko ogledate izvirni članek na Časnik.si.