Ljubljanska mestna občina se je resno angažirala za projekt, ki bi pod osrednjo ljubljansko tržnico umestil garažo. Zdaj je v promocijsko kampanjo umestila besedilo, ki napeljuje k temu, da se bori proti zavrženi hrani in da bo zato postavila sodobne hladilnice za varno shranjevanje svežih živil. V civilni iniciativi »Tržnice ne damo« poudarjajo, da take hladilnice niso potrebne, saj prodajalci sadje in zelenjavo po končanem tržnem dnevu odpeljejo nazaj domov za svojo uporabo ali za živino. Že zdaj imajo stroške z najemom prostora, tržnih klopi, če ne pospravijo vsega ali če ne pridejo in odidejo pravočasno, po novem bi morali plačevati še za hladilnice. »Hladilniki niso opravičilo, da se izkoplje gradbena jama,« so jasni v omenjeni civilni iniciativi. Garaže se lahko zgradijo v grajskem hribu, dodajajo, na ta način ne bi poškodovali dediščine. Da je gradnja pod ljubljansko tržnico ob ljubljanski stolnici in Plečnikovih arkadah nedopustna, ocenjuje tudi arheologinja in strokovnjakinja za dediščino doktorica Verena Perko. Opozarja, da pravico javnosti do uživanja dediščine ščiti tudi več evropskih konvencij. Prav tako je treba spomniti na dejstvo, da so pod površino Vodnikovega trga dobro ohranjeni ostanki frančiškanskega samostana s pokopališčem, kjer je pokopanih 280 članov aristokratskih družin.
Ljubljanska mestna občina se je resno angažirala za projekt, ki bi pod osrednjo ljubljansko tržnico umestil garažo. Zdaj je v promocijsko kampanjo umestila besedilo, ki napeljuje k temu, da se bori proti zavrženi hrani in da bo zato postavila sodobne hladilnice za varno shranjevanje svežih živil. V civilni iniciativi »Tržnice ne damo« poudarjajo, da take hladilnice niso potrebne, saj prodajalci sadje in zelenjavo po končanem tržnem dnevu odpeljejo nazaj domov za svojo uporabo ali za živino. Že zdaj imajo stroške z najemom prostora, tržnih klopi, če ne pospravijo vsega ali če ne pridejo in odidejo pravočasno, po novem bi morali plačevati še za hladilnice. »Hladilniki niso opravičilo, da se izkoplje gradbena jama,« so jasni v omenjeni civilni iniciativi. Garaže se lahko zgradijo v grajskem hribu, dodajajo, na ta način ne bi poškodovali dediščine. Da je gradnja pod ljubljansko tržnico ob ljubljanski stolnici in Plečnikovih arkadah nedopustna, ocenjuje tudi arheologinja in strokovnjakinja za dediščino doktorica Verena Perko. Opozarja, da pravico javnosti do uživanja dediščine ščiti tudi več evropskih konvencij. Prav tako je treba spomniti na dejstvo, da so pod površino Vodnikovega trga dobro ohranjeni ostanki frančiškanskega samostana s pokopališčem, kjer je pokopanih 280 članov aristokratskih družin.
Ljubljanska mestna občina se je resno angažirala za projekt, ki bi pod osrednjo ljubljansko tržnico umestil garažo. Zdaj je v promocijsko kampanjo umestila besedilo, ki napeljuje k temu, da se bori proti zavrženi hrani in da bo zato postavila sodobne hladilnice za varno shranjevanje svežih živil. V civilni iniciativi »Tržnice ne damo« poudarjajo, da take hladilnice niso potrebne, saj prodajalci sadje in zelenjavo po končanem tržnem dnevu odpeljejo nazaj domov za svojo uporabo ali za živino. Že zdaj imajo stroške z najemom prostora, tržnih klopi, če ne pospravijo vsega ali če ne pridejo in odidejo pravočasno, po novem bi morali plačevati še za hladilnice. »Hladilniki niso opravičilo, da se izkoplje gradbena jama,« so jasni v omenjeni civilni iniciativi. Garaže se lahko zgradijo v grajskem hribu, dodajajo, na ta način ne bi poškodovali dediščine. Da je gradnja pod ljubljansko tržnico ob ljubljanski stolnici in Plečnikovih arkadah nedopustna, ocenjuje tudi arheologinja in strokovnjakinja za dediščino doktorica Verena Perko. Opozarja, da pravico javnosti do uživanja dediščine ščiti tudi več evropskih konvencij. Prav tako je treba spomniti na dejstvo, da so pod površino Vodnikovega trga dobro ohranjeni ostanki frančiškanskega samostana s pokopališčem, kjer je pokopanih 280 članov aristokratskih družin.
Informativni prispevki
V okviru čezmejne Evropske prestolnice kulture 2025, ki združuje Novo Gorico in Gorico, se Katoliška cerkev aktivno vključuje v bogat kulturni program. Cerkev pripravlja prireditve, ki bodo združevale duhovnost in kulturo ter spodbujale medkulturni dialog med prebivalci obeh strani meje, nam je dejal škofov vikar za EPK Bogdan Vidmar.
Informativni prispevki
V okviru čezmejne Evropske prestolnice kulture 2025, ki združuje Novo Gorico in Gorico, se Katoliška cerkev aktivno vključuje v bogat kulturni program. Cerkev pripravlja prireditve, ki bodo združevale duhovnost in kulturo ter spodbujale medkulturni dialog med prebivalci obeh strani meje, nam je dejal škofov vikar za EPK Bogdan Vidmar.
Informativni prispevki
Naziv Evropska prestolnica kulture poznamo od leta 1985. Zadnjih petindvajset let prestolnici izbere Svet EU na predlog Evropske komisije. Letos sta to obmejni mesti Nova Gorica in Gorica ter nemško mesto Chemnitz. Ime Evropska prestolnica kulture 2025 so prevzeli konec lanskega decembra, uradno odprtje pa je bilo 18. januarja v Chemnitzu, na slovenski kulturni praznik 8. februarja pa bo pri nas. V dogajanje so vpeti tudi frančiškani na Kostanjevici, zato smo poklicali p. Nika Žvoklja.
Informativni prispevki
Naziv Evropska prestolnica kulture poznamo od leta 1985. Zadnjih petindvajset let prestolnici izbere Svet EU na predlog Evropske komisije. Letos sta to obmejni mesti Nova Gorica in Gorica ter nemško mesto Chemnitz. Ime Evropska prestolnica kulture 2025 so prevzeli konec lanskega decembra, uradno odprtje pa je bilo 18. januarja v Chemnitzu, na slovenski kulturni praznik 8. februarja pa bo pri nas. V dogajanje so vpeti tudi frančiškani na Kostanjevici, zato smo poklicali p. Nika Žvoklja.
Informativni prispevki
V Gruziji protestniki že več mesecev zahtevajo vrnitev države na proevropsko pot, saj vladajoča stranka Gruzijske sanje vse bolj zavija proti Rusiji. To so včeraj dokazali tudi protivladni protesti. Kaj zavijanje proti Rusiji pomeni za prihodnost Gruzije in kakšno vlogo ima pri tem Evropska unija? Vse to smo vprašali političnega analitika profesorja dr. Aleša Mavra.
Informativni prispevki
V Gruziji protestniki že več mesecev zahtevajo vrnitev države na proevropsko pot, saj vladajoča stranka Gruzijske sanje vse bolj zavija proti Rusiji. To so včeraj dokazali tudi protivladni protesti. Kaj zavijanje proti Rusiji pomeni za prihodnost Gruzije in kakšno vlogo ima pri tem Evropska unija? Vse to smo vprašali političnega analitika profesorja dr. Aleša Mavra.
Informativni prispevki
V stolnici Marjinega vnebovzetja v Kopru bo 1. februarja 2025 potekala slovesna umestitev novega koprskega škofa Petra Štumpfa, ob tem pa se bo od službe ordinarija poslovil dosedanji škof Jurij Bizjak. Danes sta spregovorila na novinarski konferenci. Škof Bizjak se je zahvalil vsem, ki so mu pomagali pri opravljanju službe pastirja v precej veliki škofiji. Škof Štumpf pa je dejal, da nalogo sprejema v trepetu in občutku šibkosti. Na vprašanje ali bo tako kot v soboški škofiji odpravil botre je dejal, da se bo najprej seznanil z razmerami v škofiji, o primeru p. Marka Ivana Rupnika pa dodal, da je vse v rokah Svetega sedeža in, da bo spoštoval njihovo odločitev.
Informativni prispevki
V stolnici Marjinega vnebovzetja v Kopru bo 1. februarja 2025 potekala slovesna umestitev novega koprskega škofa Petra Štumpfa, ob tem pa se bo od službe ordinarija poslovil dosedanji škof Jurij Bizjak. Danes sta spregovorila na novinarski konferenci. Škof Bizjak se je zahvalil vsem, ki so mu pomagali pri opravljanju službe pastirja v precej veliki škofiji. Škof Štumpf pa je dejal, da nalogo sprejema v trepetu in občutku šibkosti. Na vprašanje ali bo tako kot v soboški škofiji odpravil botre je dejal, da se bo najprej seznanil z razmerami v škofiji, o primeru p. Marka Ivana Rupnika pa dodal, da je vse v rokah Svetega sedeža in, da bo spoštoval njihovo odločitev.
Informativni prispevki
Izjavi dosedanjega škofa Jurija Bizjaka in novega koprskega škofa Petra Štumpfa.
Informativni prispevki
Izjavi dosedanjega škofa Jurija Bizjaka in novega koprskega škofa Petra Štumpfa.
Informativni prispevki
Svet RTV Slovenija je prejšnji teden sprejel letošnji programsko-poslovni načrt. Ker zajema tudi verske vsebine, smo poklicali doktorico Klaudio Sédar, ki v omenjenem organu javne medijske hiše zastopa verske skupnosti. Z njo se je pogovarjal Tone Gorjup.
Informativni prispevki
Svet RTV Slovenija je prejšnji teden sprejel letošnji programsko-poslovni načrt. Ker zajema tudi verske vsebine, smo poklicali doktorico Klaudio Sédar, ki v omenjenem organu javne medijske hiše zastopa verske skupnosti. Z njo se je pogovarjal Tone Gorjup.
Informativni prispevki
P. Metod Benedik je bil Naš gost leta 2015. K pogovoru ga je povabila Mateja Feltrin Novljan.
Informativni prispevki
P. Metod Benedik je bil Naš gost leta 2015. K pogovoru ga je povabila Mateja Feltrin Novljan.
Informativni prispevki
Dr·avnozborske volitve bodo najpozneje spomladi prihodnje leto, v primeru ve·jih trenj v koaliciji bi se lahko zgodile ·e prej. Zato se v nekaterih strankah nanje ·e prirpavljajo, tudi z evidentiranjem kandidatov in povezovanjem. O slednjem so se za·eli pogovarjati v NSi in SLS. Predsednik slednje Marko Bala·ic je za na· radio spregovoril o prvem sre·anju in o mo·nih oblikah sodelovanja.
Informativni prispevki
Dr·avnozborske volitve bodo najpozneje spomladi prihodnje leto, v primeru ve·jih trenj v koaliciji bi se lahko zgodile ·e prej. Zato se v nekaterih strankah nanje ·e prirpavljajo, tudi z evidentiranjem kandidatov in povezovanjem. O slednjem so se za·eli pogovarjati v NSi in SLS. Predsednik slednje Marko Bala·ic je za na· radio spregovoril o prvem sre·anju in o mo·nih oblikah sodelovanja.
Program zadnjega tedna
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 08. februar 2025 ob 05-ih
Moja zgodba
V letu spomina, ko mineva 80 let od konca druge svetovne vojne, komunističnega prevzema oblasti in tudi povojnih pobojev, smo se odločili, da bomo v oddaji Moja zgodba objavili nekaj pričevanj, izpovedi članov VOS (Varnostno obveščevalne službe). VOS je bila skrivna partijska oborožena formacija, ki jo je v okviru Osvobodilne Fronte avgusta 1941 osnoval Centralni komite KPS. VOS je nastopala proti dejanskim in domnevnim nasprotnikom partizanskega gibanja. Med najvidnejšimi žrtvami VOS so bili predstavniki slovenskega predvojnega političnega življenja, učitelji, župani, oficirji, sodniki, duhovniki, člani Katoliške akcije, intelektualci, veliki kmetje, podjetniki in vsi, ki so odkrito nasprotovali komunistični ideologiji.
Pričevanja, ki jih boste slišali in so bila posneta s strani vosovcev samih, so nastala v letih 1978 in 1979 verjetno kot želja, da se o njihovem delovanju med okupacijo obrani njihova vloga, saj so se v povojnem času začeli pojavljati prvi ugovori proti revolucionarnemu nasilju. Tu je treba omeniti znameniti intervju Borisa Pahorja in Alojza Rebule s pesnikom in politikom Edvardom Kocbekom, ki je leta 1975 priznal povojne poboje, ki jih je zagrešila Partija nad idejnimi nasprotniki. Takrat je v Sloveniji takratni Socialistični Sloveniji završalo, kajti šlo je veliko število razoroženih vojakov, ki so izginili v rudniških jaških, kraških jamah in breznih. Ob tem pa se je odvilo tudi veliko drugih skrivnih izpovedi povezanih z revolucionarnim terorjem. Tako lahko tu omenimo med drugim igro Ob 7h pod Trančo, ki jo je ob 20 letnici vstaje že leta 1961 napisal Boris Grabnar. Leta 1975 so jo na RTV Ljubljana posneli kot igro, ki jo je režiral Jože Kloboves in je razbesnela vrh nekdanje VOS. Tako je Edo Brajnik Štefan pisal svojemu vosovskemu kolegu, takrat direktorju RTV Ljubljana Janezu Vipotniku, »da tako interpretiranje vosa in NOB odklanja in obsoja kot netočno, kot falsificiranje dokazanih resnic, kot napad na NOB, na Partijo, kot sovražno dejanje ...« Mimogrede naj povem, da je omenjeno delo sicer zavedeno v Bazi slovenskih filmov, vendar posnetka ni, razen avtorja in režiserja tudi ni podatkov o ekipi, skratka izgleda kot bi bil film uničen ali umaknjen ... Brajnik nato Vipotnika vabi, »da si z ostalimi vosovci ogleda to »igro« in obvezno sodeluje pri njihovih zaključkih.
Eden od zaključkov bi lahko bila tudi odločitev za snemanje pričevanj nekdanjih članov VOS, kar so izvedli v letih 1978 in 1979. Na 63 kolutih se je ohranilo pričevanje več kot 70. članov Varnostno obveščevalne službe iz celotne Slovenije. Vsa pričevanja so bila prepisana in so kot pogovori z vosovci dosegljiva v Arhivu Republike Slovenije. Originalna pričevanja pa so še posebej zanimiva tudi kot govorjena beseda, saj se v prepisih lahko izgubi kak poudarek.
Zato smo se odločili, da bomo nekaj pričevanj objavili v celoti s komentarjem, ki nam bo pomagal določene dogodke bolj razumeti. Začeli bomo s pričevanjem Eda Branika Štefana posnetim maja 1979, ki nam ga bo s komentarji skušal bolj razložiti znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič, ki je svoje delo usmeril predvsem v raziskovanje totalitarnih režimov na Slovenskem v 20. stoletju, zlasti revolucionarnega nasilja med drugo svetovno vojno in neposredno po njej, ter različnih vidikov nemške okupacije na Gorenjskem v letih 1941–1945. Je eden od vodilnih raziskovalcev revolucionarnega nasilja v Sloveniji.
Brajnikovo pričevanje, ki je v celoti dolgo 47 minut, smo predvajali po kosih in komentirjih razlagamo takratno dogajanje v Ljubljani. To je 1. del pričevanja!
Za življenje
Izvorno poslanstvo kulture ni izobraževanje, ampak vnašanje miru v odnose, je znana misel izrečena ob ustanovitvi Unesca. Največja kulturna dobrina je mir, v tem smislu bi bilo dobro praznovati dan kulture, pravi Alenka Rebula in doda: Kulturne vrline in humanost sta pogoja za razvoj vsega, česar se ljudje lotevamo in seveda tudi za razvoj človeštva. Vprašajmo se, koliko je naše kulturno delo v službi miru med ljudmi in koliko ne? Toliko je kulture.
Komentar tedna
Verza »Vremena Kranjcem bodo se zjasnila, jim milše zvezde kakor zdaj sijale…« sta vzeta iz 2. soneta Prešernovega Sonetnega venca, velike pesnitve, ki jo je namenil Primičevi Juliji, da bi jo prepričal o svoji globoki ljubezni, to pa povezal še z ljubeznijo do slovenske domovine in skrbjo zaradi njenega takratnega duhovnega stanja. Zato nam bosta uvodna verza prišla prav tudi v tem komentarju, v katerem bomo malo pred kulturnim praznikom naredili rahel prepih po slovenski kulturi.
Komentar je pripravila Mirjana Furlan, profesorica slovenskega jezika in članica Društva katoliških pedagogov.
Svetovalnica
Naš gost je bil travmatolog Ladislav Kovačič, govorili pa smo o najpogostejših poškodbah ramenskega obroča: od športnih poškodb rotatorne manšete do kalcinacij in obrabe ramenskega sklepa.
Radijska kateheza
Fortunacijan Oglejski je živel v četrtem stoletju in je bil škof in avtor prvega latinskega komentarja evangelijev, ki ga je leta 2012 odkril avstrijski klasični filolog Lukas J. Dorfbauer. Pogledali smo v njegovo razlago nedeljskega evangeljskega odlomka. Z nami je bil brat Miran Špelič.
Sobotni duhovni večer
V Sobotnem duhovnem večeru boste slišali duhovni nagovor celjskega škofa Maksimilijana Matjaža. Nadaljevali bomo z molitvijo prvih večernic 5. nedelje med letom in rožnim vencem, s katerim bomo molili po namenu papeža Frančiška za februar: za duhovniške in redovniške poklice. Sledila bo Radijska kateheza - naši očetje v veri. Fortunacijan Oglejski je živel v četrtem stoletju in je bil škof in avtor prvega latinskega komentarja evangelijev, ki ga je leta 2012 odkril avstrijski klasični filolog Lukas J. Dorfbauer. Pogledali bomo v njegovo razlago nedeljskega evangeljskega odlomka. Z nami bo brat Miran Špelič.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.