Tudi hrana lahko lepo pomaga pri ohranjanju zdravja in pri preprečevanju prehladov. Prehrana naj bo pestra, mešana, bogata s sadjem in zelenjavo. Hkrati poskrbimo, da bomo redno imeli obroke, ne da bo prvi obrok šele popoldne, na pragu večera. Pri sadju so na prvem mestu domača jabolka, sledijo pomaranče, mandarine, grenivke, zlasti rdeče, tudi kakšne fige, suhe slive ... Zelenjava naj bo sezonska: por, zelje - sveže ali kislo, kisla repa, sveža koleraba ... Zelo bogat s C vitaminom in železom je peteršilj. Svežega narežemo in damo na kruh, namazan z maslom. Sicer pa ga jedem dodajamo ob koncu priprave oziroma kuhanja, lahko ga postrežemo v posebni skodelici in si ga vsak po okusu dodaja. Zdravju koristita tudi česen in čebula, sploh sveža, presna. Čebulo naprimer lahko za malico narežemo in ponudimo k suhi salami. Lahko jo umešamo k skuti, pokapljamo z bučnim oljem ...
Tudi hrana lahko lepo pomaga pri ohranjanju zdravja in pri preprečevanju prehladov. Prehrana naj bo pestra, mešana, bogata s sadjem in zelenjavo. Hkrati poskrbimo, da bomo redno imeli obroke, ne da bo prvi obrok šele popoldne, na pragu večera. Pri sadju so na prvem mestu domača jabolka, sledijo pomaranče, mandarine, grenivke, zlasti rdeče, tudi kakšne fige, suhe slive ... Zelenjava naj bo sezonska: por, zelje - sveže ali kislo, kisla repa, sveža koleraba ... Zelo bogat s C vitaminom in železom je peteršilj. Svežega narežemo in damo na kruh, namazan z maslom. Sicer pa ga jedem dodajamo ob koncu priprave oziroma kuhanja, lahko ga postrežemo v posebni skodelici in si ga vsak po okusu dodaja. Zdravju koristita tudi česen in čebula, sploh sveža, presna. Čebulo naprimer lahko za malico narežemo in ponudimo k suhi salami. Lahko jo umešamo k skuti, pokapljamo z bučnim oljem ...
Tudi hrana lahko lepo pomaga pri ohranjanju zdravja in pri preprečevanju prehladov. Prehrana naj bo pestra, mešana, bogata s sadjem in zelenjavo. Hkrati poskrbimo, da bomo redno imeli obroke, ne da bo prvi obrok šele popoldne, na pragu večera. Pri sadju so na prvem mestu domača jabolka, sledijo pomaranče, mandarine, grenivke, zlasti rdeče, tudi kakšne fige, suhe slive ... Zelenjava naj bo sezonska: por, zelje - sveže ali kislo, kisla repa, sveža koleraba ... Zelo bogat s C vitaminom in železom je peteršilj. Svežega narežemo in damo na kruh, namazan z maslom. Sicer pa ga jedem dodajamo ob koncu priprave oziroma kuhanja, lahko ga postrežemo v posebni skodelici in si ga vsak po okusu dodaja. Zdravju koristita tudi česen in čebula, sploh sveža, presna. Čebulo naprimer lahko za malico narežemo in ponudimo k suhi salami. Lahko jo umešamo k skuti, pokapljamo z bučnim oljem ...
Kuhajmo s sestro Nikolino
Poslušalka je vprašala sestro Nikolino, če lahko potico pripravi zvečer, speče pa jo potem zjutraj. Sestra ji je odgovorila, da naj jo čez noč da v hladen prostor (shramba, hladilnik) in pokrije. Se pa na ta način dela tudi t.i. hladna potica, za katero moramo pripraviti krhko kvašeno testo. Temperatura pečice, v kateri bo potica čez noč, ne sme presegati 30 stopinj Celzija. Da je dovolj vzhajana, preverimo tako, da s prstom nežno potisnemo v potico in jamica se mora rahlo dvigovati. Nato potico vzamemo iz pečice in jo ogrejemo na 150 stopinj ter potico vrnemo ter spečemo.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Poslušalka je vprašala sestro Nikolino, če lahko potico pripravi zvečer, speče pa jo potem zjutraj. Sestra ji je odgovorila, da naj jo čez noč da v hladen prostor (shramba, hladilnik) in pokrije. Se pa na ta način dela tudi t.i. hladna potica, za katero moramo pripraviti krhko kvašeno testo. Temperatura pečice, v kateri bo potica čez noč, ne sme presegati 30 stopinj Celzija. Da je dovolj vzhajana, preverimo tako, da s prstom nežno potisnemo v potico in jamica se mora rahlo dvigovati. Nato potico vzamemo iz pečice in jo ogrejemo na 150 stopinj ter potico vrnemo ter spečemo.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Oglasil se je poslušalec iz Tuhinjske doline, kjer je zdaj čemaža v izobilju - seveda pravi, da je potrebna previdnost pri nabiranju. Zanima pa ga, kaj vse lahko iz njega pripravi. Sestra Nikolina pravi, da bomo največ ohranili, če ga uporabimo svežega. Krompirjeva solata s svežim čemažem je dobra, pa tudi v raznih solatah se poda. Ali pa sveže narezan v juhi. Sicer pa kot delamo s špinačo - očiščen čemaž damo v vrelo vodo, pustimo minuto ali dve in ga nato narežemo ali damo v mikser. Takega lahko dodamo v krompirjevo juho: krompir skuhamo, stlačimo in dodamo zmiksan čemaž. Okus obogatimo s kakšno žlico kisle smetane. Lahko pripravimo tudi zavitek s čemaževim nadevom (potrebujemo še jajca in smetano). Za konzerviranje pa čemaž operemo in posušimo. Naložimo ga v multipraktik, solimo in dodamo malo olivnega olja. Zmiksamo in naložimo v kozarčke. Hranimo jih v hladilniku. Tako pripravljen čemaž bo prišel prav namesto česna pri različnih jedeh.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Oglasil se je poslušalec iz Tuhinjske doline, kjer je zdaj čemaža v izobilju - seveda pravi, da je potrebna previdnost pri nabiranju. Zanima pa ga, kaj vse lahko iz njega pripravi. Sestra Nikolina pravi, da bomo največ ohranili, če ga uporabimo svežega. Krompirjeva solata s svežim čemažem je dobra, pa tudi v raznih solatah se poda. Ali pa sveže narezan v juhi. Sicer pa kot delamo s špinačo - očiščen čemaž damo v vrelo vodo, pustimo minuto ali dve in ga nato narežemo ali damo v mikser. Takega lahko dodamo v krompirjevo juho: krompir skuhamo, stlačimo in dodamo zmiksan čemaž. Okus obogatimo s kakšno žlico kisle smetane. Lahko pripravimo tudi zavitek s čemaževim nadevom (potrebujemo še jajca in smetano). Za konzerviranje pa čemaž operemo in posušimo. Naložimo ga v multipraktik, solimo in dodamo malo olivnega olja. Zmiksamo in naložimo v kozarčke. Hranimo jih v hladilniku. Tako pripravljen čemaž bo prišel prav namesto česna pri različnih jedeh.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Ali je regrat uporaben samo za solato, ali ga lahko uporabimo še na kakšen drug način, smo vprašali sestro Nikolino. Najbolj koristno je, če naredimo solato, je odgovorila. Tako ohranimo rudnine in vitamine. Lahko pa ga pripravimo v drugih jedeh, kot pripravljamo špinačo, koprive in podobno. Za solate ga operemo, odcedimo, tudi narežemo ter zabelimo. Najbolj običajne so marinade (sol, kis, olje), zelo se poda s kuhanim krompirjem (dodamo mlačnega) ali z narezanim kuhanim jajcem ali ga zabelimo z vročimi ocvirki ali zaseko. Za uporabo v drugih jedeh ga kratko zblanširamo, narežemo in pripravimo bodisi za juho, omako, narastek ...
Kuhajmo s sestro Nikolino
Ali je regrat uporaben samo za solato, ali ga lahko uporabimo še na kakšen drug način, smo vprašali sestro Nikolino. Najbolj koristno je, če naredimo solato, je odgovorila. Tako ohranimo rudnine in vitamine. Lahko pa ga pripravimo v drugih jedeh, kot pripravljamo špinačo, koprive in podobno. Za solate ga operemo, odcedimo, tudi narežemo ter zabelimo. Najbolj običajne so marinade (sol, kis, olje), zelo se poda s kuhanim krompirjem (dodamo mlačnega) ali z narezanim kuhanim jajcem ali ga zabelimo z vročimi ocvirki ali zaseko. Za uporabo v drugih jedeh ga kratko zblanširamo, narežemo in pripravimo bodisi za juho, omako, narastek ...
Kuhajmo s sestro Nikolino
Naj se današnji praznik pozna tudi na mizah, se strinja tudi sestra Nikolina in predlaga, da se kosilo začne z dobro juho. Za zakuho so lahko rezanci ali pa domača, sveža ribana kaša ali zdrobovi žličniki - lahko so z dodano narezano špinačo. Zelo okusno in preprosto ter hitro pripravljeno je pečeno piščančje meso. To so lahko zrezki ali pa kosi s kostjo. Za prilogo je lahko krompir na kateri koli način - odvisno od družine, testenine ali riž. Zelo okusna priloga bo tudi ajdova kaša, še posebej, če jo lahko pripravimo z gobami, ki jih še imamo v skrinji. Kosila ni brez zelenjave. Za solato sestra Nikolina priporoča domač motovilec z vrta ali morda regrat. Da bo praznik res praznik pa pripravimo še sladico, na primer biskvit. Razmerje sestavine je: 1 jajce, 2 žlici sladkorja, 2 žlici olja, 2 žlici moke. Najprej naredimo sneg, dodamo rumenjake, in olje ter moko s pecilnim praškom. Za en pekač naredimo testo iz štirih jajc. V tem primeru potrebujemo pol pecilnega praška. Polovico mase nalijemo na pekač, pokrit s peki papirjem. Naložimo narezano sadje iz kompota ali maline iz skrinje. Pokrijemo s preostankom mase in pečemo 25-30 minut pri 180 - 190 stopinjah Celzija. Vedno se zraven poda tudi kakšna kepica sladoleda ...
Kuhajmo s sestro Nikolino
Naj se današnji praznik pozna tudi na mizah, se strinja tudi sestra Nikolina in predlaga, da se kosilo začne z dobro juho. Za zakuho so lahko rezanci ali pa domača, sveža ribana kaša ali zdrobovi žličniki - lahko so z dodano narezano špinačo. Zelo okusno in preprosto ter hitro pripravljeno je pečeno piščančje meso. To so lahko zrezki ali pa kosi s kostjo. Za prilogo je lahko krompir na kateri koli način - odvisno od družine, testenine ali riž. Zelo okusna priloga bo tudi ajdova kaša, še posebej, če jo lahko pripravimo z gobami, ki jih še imamo v skrinji. Kosila ni brez zelenjave. Za solato sestra Nikolina priporoča domač motovilec z vrta ali morda regrat. Da bo praznik res praznik pa pripravimo še sladico, na primer biskvit. Razmerje sestavine je: 1 jajce, 2 žlici sladkorja, 2 žlici olja, 2 žlici moke. Najprej naredimo sneg, dodamo rumenjake, in olje ter moko s pecilnim praškom. Za en pekač naredimo testo iz štirih jajc. V tem primeru potrebujemo pol pecilnega praška. Polovico mase nalijemo na pekač, pokrit s peki papirjem. Naložimo narezano sadje iz kompota ali maline iz skrinje. Pokrijemo s preostankom mase in pečemo 25-30 minut pri 180 - 190 stopinjah Celzija. Vedno se zraven poda tudi kakšna kepica sladoleda ...
Kuhajmo s sestro Nikolino
Poslušalka bi rada pripravila vampe na tržaški način, kako se to naredi? Sestra Nikolina odgovarja: vampi morajo očiščeni in skuhani. Kuhamo jih z jušno zelenjavo. Ohlajene odcedimo in narežemo na tanke rezine. Na maščobi, ki ji lahko dodamo tudi narezano hamburško slanino, prepražimo čebulo, dodamo še malo česna in narezane vampe. Dobro prepražimo, zalijemo in zgostimo s paradižnikovo mezgo, kislo smetano in kakšno žličko pirine ali ajdove moke. Solimo, dodamo lovorjev list in poper. Zraven lahko ponudimo krompir, žgance, kruh, solato ... Poslušalka s Primorske je dodala, da naj k vampom dodamo malo belega vina, sesekljan peteršilj in parmezan.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Poslušalka bi rada pripravila vampe na tržaški način, kako se to naredi? Sestra Nikolina odgovarja: vampi morajo očiščeni in skuhani. Kuhamo jih z jušno zelenjavo. Ohlajene odcedimo in narežemo na tanke rezine. Na maščobi, ki ji lahko dodamo tudi narezano hamburško slanino, prepražimo čebulo, dodamo še malo česna in narezane vampe. Dobro prepražimo, zalijemo in zgostimo s paradižnikovo mezgo, kislo smetano in kakšno žličko pirine ali ajdove moke. Solimo, dodamo lovorjev list in poper. Zraven lahko ponudimo krompir, žgance, kruh, solato ... Poslušalka s Primorske je dodala, da naj k vampom dodamo malo belega vina, sesekljan peteršilj in parmezan.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Poslušalka je sestro Nikolina prosila za nasvet za pripravo sočnih piščančjih prsi. Sestra je povedala, da jih lahko dela v omaki kot piščančje zrezke, lahko naredi obaro ali pa jih prepraži za rižoto ali h kuhanim testeninam. Meso nareže na koščke in soli, po želji doda še poper in pokaplja z olivnim oljem. To lahko stori že zvečer in si s tem pomaga k hitrejši pripravi jedi. Čebulo olupimo in sesekljamo ter damo pražit. Takoj dodamo še narezano meso. Prilijemo nekaj žlic tekočine in nežno dušimo, da meso ostane mehko. Če bomo delali rižoto, lahko dodamo polnozrnat ali navadni glaziran riž ali ajdovo kašo, zalijemo z dvakratno količino vrele vode (lahko uporabimo tudi krompirjevko). Posolimo, dodamo lovorjev list in pokrijemo, da se mirno kuha oziroma brbota. Za zrezke pa meso ustrezno nareže in posoli, nežno popra in doda nekaj kapljic olja. To lahko stori zvečer, naloži v posodo in pokrije. Naslednji dan jih hitro opeče, da bodo ostali sočni. Ob meso lahko naložimo fino sesekljano čebulico, stisnemo malo česna in dobimo nekaj omake, ki jo po potrebi zgostimo.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Poslušalka je sestro Nikolina prosila za nasvet za pripravo sočnih piščančjih prsi. Sestra je povedala, da jih lahko dela v omaki kot piščančje zrezke, lahko naredi obaro ali pa jih prepraži za rižoto ali h kuhanim testeninam. Meso nareže na koščke in soli, po želji doda še poper in pokaplja z olivnim oljem. To lahko stori že zvečer in si s tem pomaga k hitrejši pripravi jedi. Čebulo olupimo in sesekljamo ter damo pražit. Takoj dodamo še narezano meso. Prilijemo nekaj žlic tekočine in nežno dušimo, da meso ostane mehko. Če bomo delali rižoto, lahko dodamo polnozrnat ali navadni glaziran riž ali ajdovo kašo, zalijemo z dvakratno količino vrele vode (lahko uporabimo tudi krompirjevko). Posolimo, dodamo lovorjev list in pokrijemo, da se mirno kuha oziroma brbota. Za zrezke pa meso ustrezno nareže in posoli, nežno popra in doda nekaj kapljic olja. To lahko stori zvečer, naloži v posodo in pokrije. Naslednji dan jih hitro opeče, da bodo ostali sočni. Ob meso lahko naložimo fino sesekljano čebulico, stisnemo malo česna in dobimo nekaj omake, ki jo po potrebi zgostimo.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Kako pripraviti rahel in puhast šmorn, je zanimalo našo poslušalko. Jajčne jedi so dobrodošle v postnem času, saj z njimi dobimo energijo za različna opravila. Šmorn je dobro sprejet tako pri mlajših kot starejših. Potrebujemo: ¼ l mleka, 2-3 jajca, ¼ l moke in sol. Mleku dodamo rumenjake in moko, nato pa z metlico v roki nežno zamešamo še slan sneg iz beljakov. Tako bo šmorn puhast. Spečemo ga na olju v vroči ponvi ali v litoželezni posodi z debelim dnom. Če imamo večjo količino masa, jo razdelimo in spečemo v več korakih. Hitreje se namreč speče, če pečemo manjše količine. Obračamo z lopatko ali trgamo, da se popeče z vseh strani. Če želimo lepšo barvo, k masi dodamo tudi žličko sladkorja, sicer pa si jed vsak lahko sladka sam po okusu.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Kako pripraviti rahel in puhast šmorn, je zanimalo našo poslušalko. Jajčne jedi so dobrodošle v postnem času, saj z njimi dobimo energijo za različna opravila. Šmorn je dobro sprejet tako pri mlajših kot starejših. Potrebujemo: ¼ l mleka, 2-3 jajca, ¼ l moke in sol. Mleku dodamo rumenjake in moko, nato pa z metlico v roki nežno zamešamo še slan sneg iz beljakov. Tako bo šmorn puhast. Spečemo ga na olju v vroči ponvi ali v litoželezni posodi z debelim dnom. Če imamo večjo količino masa, jo razdelimo in spečemo v več korakih. Hitreje se namreč speče, če pečemo manjše količine. Obračamo z lopatko ali trgamo, da se popeče z vseh strani. Če želimo lepšo barvo, k masi dodamo tudi žličko sladkorja, sicer pa si jed vsak lahko sladka sam po okusu.
Kuhajmo s sestro Nikolino
V postnem času so dobrodošle jedi iz prosene kaše, ki jih lahko pripravimo tako slane kot sladke. Najprej pristavimo mleko in ko zavre, dodamo kašo, ki jo prej dobro operemo (dvakrat ali trikrat) pod tekočo vodo. V 1 litru mleka skuhamo 10 dag kaše. Vre naj mirno, da komaj brbota. Iz tako kuhane kaše lahko naredimo narastek. Kaši dodamo rumenjak, posebej pa iz beljakov naredimo sneg, ki ga malo sladkamo in zamešamo v kašo. Polovico mase naložimo v stekleno skledo, naložimo dušena jabolka ali v rumu namočene rozine (zamrznjene maline), pokrijemo z ostalo kašo in damo v pečico za 15 minut. Odkrijemo in pustimo, da se do konca zapeče in dobil lepo barvo. Lahko pa je kuhana kaša kot priloga (namesto riža): zabelimo jo s prepraženo čebulo, maslom, ocvirki. Kuhano kašo lahko uporabimo tudi za pripravo zrnate solate ... Poslušalka pa je povedala, da v postu rada pripravi Zeljno kašo. Proseno kašo opre in jo da kuhati h kislemu zelju. Zabeli s slanino ali ocvirki.
Kuhajmo s sestro Nikolino
V postnem času so dobrodošle jedi iz prosene kaše, ki jih lahko pripravimo tako slane kot sladke. Najprej pristavimo mleko in ko zavre, dodamo kašo, ki jo prej dobro operemo (dvakrat ali trikrat) pod tekočo vodo. V 1 litru mleka skuhamo 10 dag kaše. Vre naj mirno, da komaj brbota. Iz tako kuhane kaše lahko naredimo narastek. Kaši dodamo rumenjak, posebej pa iz beljakov naredimo sneg, ki ga malo sladkamo in zamešamo v kašo. Polovico mase naložimo v stekleno skledo, naložimo dušena jabolka ali v rumu namočene rozine (zamrznjene maline), pokrijemo z ostalo kašo in damo v pečico za 15 minut. Odkrijemo in pustimo, da se do konca zapeče in dobil lepo barvo. Lahko pa je kuhana kaša kot priloga (namesto riža): zabelimo jo s prepraženo čebulo, maslom, ocvirki. Kuhano kašo lahko uporabimo tudi za pripravo zrnate solate ... Poslušalka pa je povedala, da v postu rada pripravi Zeljno kašo. Proseno kašo opre in jo da kuhati h kislemu zelju. Zabeli s slanino ali ocvirki.
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba je bil gost zgodovinar dr. Željko Óset , ki je spregovoril o prevratni dobi v Trstu takoj po koncu prve svetovne vojne. Avtor se je namreč ukvarjal s tržaškim škofom Andrejem Karlinom, ki je od konca oktobra 1918 do aprila 1919 pisal dnevnik. Ta je bil javnosti doslej poznan zgolj v italijanskem prevodu, kljub temu, da je dnevnik pisan v slovenščini. Predstavili bomo revolucionarne razmere v katerih je bil Karlin primoran zapustiti svojo škofijo.
Slovencem po svetu in domovini
S fotografsko razstavo v Trstu so oživili spomin na zgodovino in izročilo, ki ju v Rablju v Kanalski dolini dandanes skušajo turistično vrednotiti. Stoletja je tamkajšnji rudnik spadal med najpomembnejše rudnike svinca in cinka v vsej Evropi in močno zaznamoval zgodovino kraja z gospodarskega in družabnega vidika. Nekdanji rudnik, ki obsega okoli 130 km rovov do 520 m pod zemljo, so spremenili v mednarodni georudarski park, ki ohranja spomin na rudarski poklic in je hkrati turistična in izobraževalna znamenitost. Fotografije, ki so razstavljene v deželnem svetu Furlanije-Julijske krajine v Trstu, pričajo tako o življenju in delu rudarjev kot o življenju Rabeljčanov, saj je bil v začetku XX. stoletja Rabelj zelo velika in živahna vas s približno 3.000 prebivalci. Po zaprtju rudnika leta 1991 je kraj močno prizadelo izseljevanje. Posebno zanimiv je načrt vrednotenja znamenitega Štolna, ki pod zemljo povezuje Rabelj z Logom pod Mangartom. Julija bo praznoval 120. obletnico odprtja, še piše beneški petnajstdnevnik Dom.
Naš pogled
Vas je danes že kdo potegnil za nos? Vas je kdo naprvoaprilil? In? Kako ste se odzvali? Pravzaprav natančneje: Kaj ste ob tem razmišljali? Ste se iskreno zabavali in morda potegavščini še kaj dodali? Ste se morda sicer prijazno nasmehnili, a v sebi čutili, da vam je to odveč? Ali pa ste zadevo ignorirali in se morda glasno zgražali nad neumnostmi, neresnostjo in zapravljanjem časa? Kakorkoli, vse našteto so povsem običajni odzivi. Pa vendar …
Doživetja narave
Naša gostja je bila tokrat astrofizičarka dr. Andreja Gomboc. Pogovarjali smo se o slovesu satelita Gaia, pri katerem je sodelovala tudi sama, o vlogi znanosti v Evropski vesoljski agenciji in o tem, kako se razvija projekt GoChile. Posebej velja prisluhniti vabilu na poletno šolo astronomije za mlade, časa za prijavo z motivacijskim pismom ni več veliko.
Kmetijska oddaja
Ob minulem materinskem prazniku smo pred mikrofon povabili tri sogovornice, vse so kmetice in to tudi s ponosom povedo. V tokratni Kmetijski oddaji smo prisluhnili dvema. Irena Orešnik, tudi ena od kandidatk za Slovenko leta in Eva Vrevc Jenko zatrjujeta, da je biti kmetica lepo in da, kakor se postaviš sam, tako te vidijo drugi! V zaključnem delu kmetijske oddaje smo nekaj minut namenili še aktualnemu in zelo vročemu dogajanju na področju kmetijstva, ki smo ga obravnavali v 7 epizodi podkasta RAST.
Ritem srca
Vam je poznano ime skupine Mana? Prav gotovo poznate vsaj katero od njihovih pesmi, ki so leta 2009 izšle na njihovem edinem albumu Ti. Po mnogih letih pa se glasbena zapuščina Alenka Zwitterja oživlja in spravlja v življenje pod okriljem nove glasbene zasedbe: Nova Mana.
Več o njihovem ustvarjanju in koncertu, ki ga pripravljajo sta v pogovoru z Blažem Lesnikom razkrila Maša Leskovar in Primož Križaj.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Doživetja narave
Naša gostja je bila tokrat astrofizičarka dr. Andreja Gomboc. Pogovarjali smo se o slovesu satelita Gaia, pri katerem je sodelovala tudi sama, o vlogi znanosti v Evropski vesoljski agenciji in o tem, kako se razvija projekt GoChile. Posebej velja prisluhniti vabilu na poletno šolo astronomije za mlade, časa za prijavo z motivacijskim pismom ni več veliko.
Mladoskop
V sklopu Tedna katoliškega šolstva smo s srednješolci katoliških gimnazij iskreno spregovorili o rabi in navezanosti na telefon. V studiu smo gostili iz šentviške Škofijske klasične gimnazije Zalo Vrbovšek, Mateja Dobravca in Laro Jerina, ki so tudi debaterji med razrednega debatnega turnirja na to temo.