Le še do prihodnjega petka, 7. februarja 2025, Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu sprejema prijave na 23. nagradni natečaj za univerzitetne naloge. Nanj se lahko prijavite, če se v lanskem letu na katerikoli univerzi v Sloveniji ali po svetu uspešno zagovarjali svojo diplomsko, magistrsko in doktorsko nalogo, ki obravnava zamejsko ali izseljensko tematiko. Minister Matej Arčon je ob podeliti nagrad lanskega natečaja dejal, da je njegov pomen spodbujanje raziskovalne dejavnosti dodiplomskih in podiplomskih študentov na področju zamejske in izseljenske tematike in krepitev zavesti o njeni pomembnosti za ohranjanje slovenske identitete v matični domovini in zunaj njenih meja. Najboljša tri dela s posameznega področja bodo nagrajena.
Le še do prihodnjega petka, 7. februarja 2025, Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu sprejema prijave na 23. nagradni natečaj za univerzitetne naloge. Nanj se lahko prijavite, če se v lanskem letu na katerikoli univerzi v Sloveniji ali po svetu uspešno zagovarjali svojo diplomsko, magistrsko in doktorsko nalogo, ki obravnava zamejsko ali izseljensko tematiko. Minister Matej Arčon je ob podeliti nagrad lanskega natečaja dejal, da je njegov pomen spodbujanje raziskovalne dejavnosti dodiplomskih in podiplomskih študentov na področju zamejske in izseljenske tematike in krepitev zavesti o njeni pomembnosti za ohranjanje slovenske identitete v matični domovini in zunaj njenih meja. Najboljša tri dela s posameznega področja bodo nagrajena.
Spregovorili smo o članstvu Slovenije v Evropski vesoljski agenciji in vključevanju naše države v Evropsko organizacijo za jedrske raziskave. Na dogodku Društva v tujini izobraženih Slovencev Vtis so govorci opozorili na pomen sodelovanja v teh organizacijah za našo državo, povezovanju raziskovalcev s podjetji in inštituti ter o podpori države raziskovalnemu sektorju.
Spregovorili smo o članstvu Slovenije v Evropski vesoljski agenciji in vključevanju naše države v Evropsko organizacijo za jedrske raziskave. Na dogodku Društva v tujini izobraženih Slovencev Vtis so govorci opozorili na pomen sodelovanja v teh organizacijah za našo državo, povezovanju raziskovalcev s podjetji in inštituti ter o podpori države raziskovalnemu sektorju.
Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu je nagradil najboljša doktorska, magistrska in diplomska dela s področja zamejstva in izseljenstva. V oddaji ste lahko slišali izjavo ministra Mateja Arčona [2:18] in predsednice komisije Helene Janežič [3:48] in tudi pogovore z nekaterimi nagrajenimi raziskovalci: Neža Hlebanja [8:05], David Hazemali [11:10], Marco Dorigo [14:42], Ester Gomisel [17:58] in Danijel Fabi Pahor [21:42]. V Sydneyju v Avstraliji pa so praznovali žegnanje, zakonske jubilante, obletnico duhovništva p. Darka in obletnico molitvene skupine. Več nam je povedala Danica Petrič [24:28].
Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu je nagradil najboljša doktorska, magistrska in diplomska dela s področja zamejstva in izseljenstva. V oddaji ste lahko slišali izjavo ministra Mateja Arčona [2:18] in predsednice komisije Helene Janežič [3:48] in tudi pogovore z nekaterimi nagrajenimi raziskovalci: Neža Hlebanja [8:05], David Hazemali [11:10], Marco Dorigo [14:42], Ester Gomisel [17:58] in Danijel Fabi Pahor [21:42]. V Sydneyju v Avstraliji pa so praznovali žegnanje, zakonske jubilante, obletnico duhovništva p. Darka in obletnico molitvene skupine. Več nam je povedala Danica Petrič [24:28].
V Dobrepoljski dolini je priljubljeno in močno razširjeno zborovsko petje, dolgoletno tradicijo pa ima na tem delu Dolenjske tudi ljudska glasba. Za to so prav gotovo zaslužni pevke in pevci iz Zagorice, pa družina Kraj, po domače Vintarjevi, kamor so se raziskovalci ljudskega izročila več let vračali po pesmi in narečne pripovedi, ter Zagoriški fantje, ki že 75 let skrbno čuvajo in negujejo pesemsko izročilo Dobrepoljske doline.
Zagoriške fante smo ob izdaji nove zgoščenke, na katero so zvočno dokumentirali vojaške napeve, gostili v zadnji aprilski oddaji o ljudski glasbi.
V Dobrepoljski dolini je priljubljeno in močno razširjeno zborovsko petje, dolgoletno tradicijo pa ima na tem delu Dolenjske tudi ljudska glasba. Za to so prav gotovo zaslužni pevke in pevci iz Zagorice, pa družina Kraj, po domače Vintarjevi, kamor so se raziskovalci ljudskega izročila več let vračali po pesmi in narečne pripovedi, ter Zagoriški fantje, ki že 75 let skrbno čuvajo in negujejo pesemsko izročilo Dobrepoljske doline.
Zagoriške fante smo ob izdaji nove zgoščenke, na katero so zvočno dokumentirali vojaške napeve, gostili v zadnji aprilski oddaji o ljudski glasbi.
V četrtek se bo na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede odvijala 11. strokovna konferenca Aktualno na področju ekološkega kmetijstva 2023, ki jo pripravlja Inštitut za ekološko kmetijstvo. Na srečanju bodo izpostavljeni trendi ekološkega kmetijstva v Evropi ter pri nas in aktualne teme, ki lahko pospešijo ali upočasnijo razvoj. Sodelovali bodo predstavniki ministrstev, ki pokrivajo to področje, strokovnjaki oziroma raziskovalci stanja na zavarovanih območjih, govora pa bo tudi o vplivu ekološkega kmetijstva na zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, povečanje rodovitnosti tal in ohranitev ter povečanje biodiverzitete.
V četrtek se bo na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede odvijala 11. strokovna konferenca Aktualno na področju ekološkega kmetijstva 2023, ki jo pripravlja Inštitut za ekološko kmetijstvo. Na srečanju bodo izpostavljeni trendi ekološkega kmetijstva v Evropi ter pri nas in aktualne teme, ki lahko pospešijo ali upočasnijo razvoj. Sodelovali bodo predstavniki ministrstev, ki pokrivajo to področje, strokovnjaki oziroma raziskovalci stanja na zavarovanih območjih, govora pa bo tudi o vplivu ekološkega kmetijstva na zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, povečanje rodovitnosti tal in ohranitev ter povečanje biodiverzitete.
V Svetovalnici ste vsi ljubitelji narave in raziskovalci neodkritih kotičkov naše domovine izvedeli, kaj ponuja Bela krajina kolesarjem, pohodnikom in tudi tistim, ki prisegajo na vodna doživetja. Z nami je bil sodelavec Razvojno informacijskega centra Bela krajina Jože Vrban, ki je predstavil kolesarski zemljevid Bele krajine, spregovoril pa je tudi o zanimivostih, ki jih noben obiskovalec dežele bréz in steljnikov ne bi smel obiti.
V Svetovalnici ste vsi ljubitelji narave in raziskovalci neodkritih kotičkov naše domovine izvedeli, kaj ponuja Bela krajina kolesarjem, pohodnikom in tudi tistim, ki prisegajo na vodna doživetja. Z nami je bil sodelavec Razvojno informacijskega centra Bela krajina Jože Vrban, ki je predstavil kolesarski zemljevid Bele krajine, spregovoril pa je tudi o zanimivostih, ki jih noben obiskovalec dežele bréz in steljnikov ne bi smel obiti.
V sklop udeležencev ali sodelujočih ob letošnjem projektu Noč raziskovalcev sodijo tudi raziskovalci Inštituta Jožef Stefan. V pogovoru z dr. Melito Tramšek iz Inštituta Jožef Štefan, odseka za anorgansko kemijo in tehnologijo, smo spodbudili k radovednosti. Po izobrazbi je kemičarka, spodbuja k raziskovanju slehernega od nas. “Raziskovalci smo vsi”, pravi. Vsi lahko doprinesemo k novemu znanju in dognanjem.
V sklop udeležencev ali sodelujočih ob letošnjem projektu Noč raziskovalcev sodijo tudi raziskovalci Inštituta Jožef Stefan. V pogovoru z dr. Melito Tramšek iz Inštituta Jožef Štefan, odseka za anorgansko kemijo in tehnologijo, smo spodbudili k radovednosti. Po izobrazbi je kemičarka, spodbuja k raziskovanju slehernega od nas. “Raziskovalci smo vsi”, pravi. Vsi lahko doprinesemo k novemu znanju in dognanjem.
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 29. januar 2025 ob 05-ih
V osrednjem delu oddaje smo objavili nekaj odlomkov iz zadnje epizode kmetijskega podkasta RAST. Mlada kmetica Katja Sinkovič Žerak, ki je med korono na trg poslala Frozi – zmrznjeni jogurt iz domačega mleka, ki je postal zelo iskan izdelek, je v podkastu spregovorila tudi o tem, da je bilo težko presekati tradicijo kmetije, ter po 50 letih začeti novo dejavnost, a ji je s podporo družine uspelo.
Odločitev je vaša, v komentarju sklene Alen Salihović, ki je pripravil tokratni Naš pogled.
Slovenska akademija znanosti in umetnosti je pripravila znanstveni posvet ob stoti obletnici rojstva akademika Alojza Rebule z naslovom Alojz Rebula: Slovenec med zgodovino in nadčasnim. V tretji oddaji iz niza ste lahko prisluhnili prispevkoma akademikov dr. Milčka Komelja, ki je predstavil Rebulove najzgodnejše dnevnike in ddr. Marije Stanonik, ki je Alojza Rebulo postavila v kontekst krščanske duhovnosti in slovenstva.
V tokratni oddaji smo prisluhnili poeziji iz zbirke Nikogar ni k večerji pesnika Janeza Bernika.
Kviz, zabavno tekmovanje med mladostjo in zrelostjo, klepet, glasba za različne generacije in dva voditelja - Jure in Marjan.
Prijavite se na moja.generacija@ognjisce.si
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Oddajo smo v prvi vrsti namenili katoliškim medijem, saj smo v mesecu verskega tiska, dotaknili pa smo se tudi predloga zakona o medijih. Naši sogovorniki so bili direktor Ognjišča Miha Turk, direktor založbe in tednika Družina Tone Rode in politični analitik, urednik in avtor Rok Čakš.