Černetova in Tischlerjeva nagrada

37. Černetovo nagrado bo prejel Dimitri Žbogar s Tržaškega. Tako odločitev je soglasno sprejela posebna komisija, ki jo je imenoval upravni odbor Knjižnice Dušana Černeta iz Trsta in jo sestavljajo Tomaž Simčič, Erika Jazbar in Ivo Jevnikar. Žbogar je javni delavec in kmetijski podjetnik ter sindikalist iz Samatorce v občini Zgonik. Nagrado bo prejel za njegov čut in delo za skupnost, za vztrajanje pri vrednotah in prizadevanje za rast krajevnega narodnostnega, verskega, kulturnega in političnega občestva. Podelitev bo na štefanovo takoj po praznični maši v učilnici župnišča v Zgoniku. No, Narodni svet koroških Slovencev in Krščanska kulturna zveza pa sta sporočila, da bo 46. Tischlerjevo nagrado prejel dipl. inž. Franc Kattnig za življenjsko delo na kulturnem in založniškem področju ter za dolgoletno prizadevanje v prid slovenskega jezika in kulture na Koroškem. Podelitev bo 20. januarja v Celovcu. 

95 let Slovenskega doma Zagreb

Slovenski dom Zagreb, ki letos praznuje 95 let obstoja, je eno od najstarejših slovenskih društev zunaj domovine. Visoko obletnico je obeležilo s slovesnostjo v Zagrebu, ki so se je med drugim udeležili slovenski veleposlanik na Hrvaškem Gašper Dovžan, Rudi Merljak z urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu ter predstavnik slovenske manjšine v hrvaškem saboru Armin Hodžić. Darko Šonc, ki je predsednik društva že vse od leta 1994, je na slovesnosti poudaril, da biti Slovenec ni prostočasna dejavnost niti odločitev. Biti Slovenec je zavest, biti Slovenec je spomin na naše prednike, na deželo, iz katere so prišli. Je temeljni del naše samobitnosti, ki nas dela posebne in samosvoje v kulturnem okolju, ki smo ga vzeli za svojega in ga ravno s svojim slovenskim soustvarjali in bogatili, je po poročanju STA dejal Darko Šonc, ki je na slovesnosti prejel tudi priznanje urada za Slovence v zamejstvu in po svetu za 95 let Slovenskega doma Zagreb. 

Tadej Strehovec: Ustavno sodišče otrokom odreklo pravico do očeta

Zaskrbljujoče je, da je tako odločitev US zahteval od potreb otrok in ljudem odtujeni urad, ki vsako leto prejema večmilijonska davkoplačevalska sredstva za zaposlovanje aktivistov, ki v slovensko zakonodajo sistematično vgrajujejo temeljne pojme kulturnega marksizma in t. i. prebujenske (LGBT) ideologije.

Novice iz življenja Cerkve dne 27. 11.

• Papež pri splošni avdienci o veselju.
• Slovenski škofje obžalujejo odločitev US glede postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo.
• Romanje sodelavcev Karitas na Ponikvo in Klic dobrote.
• Lažni misticizem in duhovna zloraba, ustanovljena delovna skupina v Vatikanu.

Utrip dneva dne 27. 11.

• Evropski parlament potrdil novo Evropsko komisijo, slovenski evroposlanci o novi ekipi Ursule von der Leyen glasovali deljeno.
• Veljati je začela prekinitev ognja med Izraelom in libanonskim Hezbolahom, strani za zdaj spoštujeta premirje.
• Zaradi vojne v Ukrajini negotovost vse večja. Kaj pripravlja nova administracija v Beli hiši?
• NSi za interpelacijo notranjega ministra Boštjana Poklukarja.
• Janez Janša na shodu v Celju: Gre za začetek upora proti krivosodju, ne bomo odnehali.
• Slovenski škofje: Odločitev ustavnega sodišča o umetni oploditvi v središče ne postavlja otroka, ampak želje in domnevne pravice odraslih.
• Nadškof Alojzij Cvikl na romanju prostovoljcev Karitas: Revni med nami niso številke ali problem, so naši bratje in sestre.
• Karitas bo na koncertu Klic dobrote zbirala pomoč za družine v stiski.
• Šport: Od Slovencev v nogometni Ligi prvakov sinoči do zmage le Jan Oblak z Atleticom.

Dr. Gabriel Kavčič o odločitvi ustavnega sodišča o umetni oploditvi

Slovenski škofje obžalujejo najnovejšo odločitev Ustavnega sodišča, po kateri bodo samske ženske in ženske v istospolnih zvezah upravičene do postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo. O tem smo se pogovarjali s tiskovnim predstavnikom Slovenske škofovske konference, moralnim teologom dr. Gabrielom Kavčičem.

Klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj o podnebni konferenci v Bakuju

V Bakuju se je minuli konec tedna končala podnebna konferenca združenih narodov. Glavni poudarek je bil dogovor o znesku, ki ga bodo na leto zagotavljale razvite države ostalim državam, ki se s posledicami podnebnih sprememb soočajo že zdaj. Z dogovorjenim zneskom 300 milijard, niso zadovoljne države v razvoju, saj so v svojih predlogih zahtevale kar 1000 milijard več. Prav tako se predstavniki niso uspeli dogovoriti o kakršnikoli omejitvi emisij ampak so le potrdili že sprejete zaveze iz Dubaja glede prehoda od fosilnih goriv v energetskih sistemih. Odločitev je bila preložena na naslednje podnebne pogovore leta 2025, ki bodo potekali v Braziliji. Več o dogajanju na podnebni konferenci v Bakuju pa v pogovoru s klimatologinjo dr. Lučko Kajfež Bogataj. 

Hoja v temi in določitev ciljev treninga na spinning kolesih

Ker se dan vztrajno krajša, smo nekaj besed namenili hoji v temi. V drugem delu pa smo se spet usedli na spining kolo. Polona Gosar je povedala, koliko gibanja potrebujemo, zakaj sploh trenirati, na kakšen način določimo točko pripravljenosti in kako zastavimo cilje.