Za komentar izjav premiera Roberta Goloba o uhajanju informacij iz policije kriminalnim združbam smo prosili dobro poznavalko sodnega procesa »Kavaški klan« novinarko Večera dr. Damjano Žišt. Nedavne izjave predsednika vlade glede varnostnih organov in morebitnih nepravilnosti v Centru za varovanje in zaščito (CVZ) po njenih besedah odpirajo pomembna vprašanja o varnosti varovanih oseb in učinkovitosti vodstva centra.

Mednarodno dogajanje zaznamujejo politi·ni pretresi v Franciji, protesti in nasilje v Gruziji, pa tudi razglasitev vojnega stanja v Ju·ni Koreji. O omenjenem je za na· radio spregovoril politolog dr. Bo·tjan Udovi·, ki je med drugim opozoril na potrebo proaktivnega delovanja Evropske unije v zvezi z Gruzijo.  

Za murskosoboškega škofa Petra Štumpfa letošnji advent ne bo le čas priprave na praznik Gospodovega rojstva, ampak tudi čas priprave na prevzem nove službe. Papež Frančišek ga je namreč imenoval za prihodnjega koprskega ordinarija. Umeščen bo 1. februarja. Na kaj je pomislil, ko je izvedel, da ga sveti oče pošilja na drugi konec Slovenije? Kakšno je njegovo sporočilo vernikom in duhovnikom obeh škofij, ki ta mu bili zaupani? Kaj doživlja kot posebno znamenje iz nebes? Na vsa ta vprašanja je odgovoril v pogovoru za Radio Ognjišče.

Ob obletnici Radia Ognjišče smo pred mikrofon povabili soboškega škofa Petra Štumpfa. 

Za komentar političnega dogajanja v minulem tednu smo poklicali Mirana Videtiča. 

Razmere v svetu so vse bolj zaostrene, rusko-ukrajinski konflikt, pa kljub vklju·enosti velesil, poteka omejeno na ozemlju Ukrajine, delno pa tudi na obmo·ju Rusije. Obramboslovka dr. Ljubice Jelu·i· opozarja, da so se varnostne razmere bistveno poslab·ale, ·lanice Evropske unije pa so, za razliko od Kitajske in Zdru·enih dr·av Amerike, pozabile na krepitev obrambnih zmogljivosti za zagotavljanje lastne varnosti, kar pa zdaj posku·ajo nadoknaditi. 

V Bakuju se je minuli konec tedna končala podnebna konferenca združenih narodov. Glavni poudarek je bil dogovor o znesku, ki ga bodo na leto zagotavljale razvite države ostalim državam, ki se s posledicami podnebnih sprememb soočajo že zdaj. Z dogovorjenim zneskom 300 milijard, niso zadovoljne države v razvoju, saj so v svojih predlogih zahtevale kar 1000 milijard več. Prav tako se predstavniki niso uspeli dogovoriti o kakršnikoli omejitvi emisij ampak so le potrdili že sprejete zaveze iz Dubaja glede prehoda od fosilnih goriv v energetskih sistemih. Odločitev je bila preložena na naslednje podnebne pogovore leta 2025, ki bodo potekali v Braziliji. Več o dogajanju na podnebni konferenci v Bakuju pa v pogovoru s klimatologinjo dr. Lučko Kajfež Bogataj.