Informativne oddaje

VEČ ...|26. 3. 2025
Utrip dneva dne 26. 3.

  • Južni Sudan pred novo državljansko vojno; naša sodelavca Jure in Izidor predčasno zapuščata državo.
  • Kmetje zapuščajo delovne skupine, ministrica Mateja Čalušić pravi, da gre za izsiljevanje.
  • Zaradi končne različice novele o zdravstveni dejavnosti se iskri med delom ministrske ekipe in koalicijskimi poslanci.
  • Koalicija predlaga zakonske spremembe, ki bi omogočile oploditev samskih žensk in žensk v istospolnih zvezah; dr. Janez Rifel: V teh primerih je beseda zdravljenje zlorabljena.
  • Papežev zdravnik povedal, da je bil sveti oče med zdravljenjem v bolnišnici dvakrat na robu smrti.
  • Von der Leyen in Costa Srbijo pozvala k uveljavitvi reform, Vučić spet zanikal uporabo zvočnega topa.
  • Vreme: Prihodnji dnevi bodo večinoma oblačni, z občasnimi padavinami.

Utrip dneva dne 26. 3.

  • Južni Sudan pred novo državljansko vojno; naša sodelavca Jure in Izidor predčasno zapuščata državo.
  • Kmetje zapuščajo delovne skupine, ministrica Mateja Čalušić pravi, da gre za izsiljevanje.
  • Zaradi končne različice novele o zdravstveni dejavnosti se iskri med delom ministrske ekipe in koalicijskimi poslanci.
  • Koalicija predlaga zakonske spremembe, ki bi omogočile oploditev samskih žensk in žensk v istospolnih zvezah; dr. Janez Rifel: V teh primerih je beseda zdravljenje zlorabljena.
  • Papežev zdravnik povedal, da je bil sveti oče med zdravljenjem v bolnišnici dvakrat na robu smrti.
  • Von der Leyen in Costa Srbijo pozvala k uveljavitvi reform, Vučić spet zanikal uporabo zvočnega topa.
  • Vreme: Prihodnji dnevi bodo večinoma oblačni, z občasnimi padavinami.

infonovice

Informativne oddaje

Utrip dneva dne 26. 3.
  • Južni Sudan pred novo državljansko vojno; naša sodelavca Jure in Izidor predčasno zapuščata državo.
  • Kmetje zapuščajo delovne skupine, ministrica Mateja Čalušić pravi, da gre za izsiljevanje.
  • Zaradi končne različice novele o zdravstveni dejavnosti se iskri med delom ministrske ekipe in koalicijskimi poslanci.
  • Koalicija predlaga zakonske spremembe, ki bi omogočile oploditev samskih žensk in žensk v istospolnih zvezah; dr. Janez Rifel: V teh primerih je beseda zdravljenje zlorabljena.
  • Papežev zdravnik povedal, da je bil sveti oče med zdravljenjem v bolnišnici dvakrat na robu smrti.
  • Von der Leyen in Costa Srbijo pozvala k uveljavitvi reform, Vučić spet zanikal uporabo zvočnega topa.
  • Vreme: Prihodnji dnevi bodo večinoma oblačni, z občasnimi padavinami.
VEČ ...|26. 3. 2025
Utrip dneva dne 26. 3.
  • Južni Sudan pred novo državljansko vojno; naša sodelavca Jure in Izidor predčasno zapuščata državo.
  • Kmetje zapuščajo delovne skupine, ministrica Mateja Čalušić pravi, da gre za izsiljevanje.
  • Zaradi končne različice novele o zdravstveni dejavnosti se iskri med delom ministrske ekipe in koalicijskimi poslanci.
  • Koalicija predlaga zakonske spremembe, ki bi omogočile oploditev samskih žensk in žensk v istospolnih zvezah; dr. Janez Rifel: V teh primerih je beseda zdravljenje zlorabljena.
  • Papežev zdravnik povedal, da je bil sveti oče med zdravljenjem v bolnišnici dvakrat na robu smrti.
  • Von der Leyen in Costa Srbijo pozvala k uveljavitvi reform, Vučić spet zanikal uporabo zvočnega topa.
  • Vreme: Prihodnji dnevi bodo večinoma oblačni, z občasnimi padavinami.

Radio Ognjišče

infonovice

Kmetijska oddaja

VEČ ...|9. 3. 2025
Družina in kmetija? Kako uskladiti?

V  6. epizodi podkasta RAST smo odprli temeljno vprašanje, ki si ga zastavljajo mnogi mladi kmetje in kmetice, namreč, kako na uspešen način usklajevati delo na kmetiji in družinsko življenje, predvsem pa kako gospodarjenje na kmetiji urediti tako, da bo omogočala preživetje za družino in hkrati delo na kmetiji ljudi ne bo obremenjevalo preko njihovih zmožnosti. Nekaj svojih dragocenih izkušenj nam je zaupal kmet in sirar Toni Kukenberger.

Družina in kmetija? Kako uskladiti?

V  6. epizodi podkasta RAST smo odprli temeljno vprašanje, ki si ga zastavljajo mnogi mladi kmetje in kmetice, namreč, kako na uspešen način usklajevati delo na kmetiji in družinsko življenje, predvsem pa kako gospodarjenje na kmetiji urediti tako, da bo omogočala preživetje za družino in hkrati delo na kmetiji ljudi ne bo obremenjevalo preko njihovih zmožnosti. Nekaj svojih dragocenih izkušenj nam je zaupal kmet in sirar Toni Kukenberger.

kmetijstvopodkast RASTToni Kukenberger

Kmetijska oddaja

Družina in kmetija? Kako uskladiti?

V  6. epizodi podkasta RAST smo odprli temeljno vprašanje, ki si ga zastavljajo mnogi mladi kmetje in kmetice, namreč, kako na uspešen način usklajevati delo na kmetiji in družinsko življenje, predvsem pa kako gospodarjenje na kmetiji urediti tako, da bo omogočala preživetje za družino in hkrati delo na kmetiji ljudi ne bo obremenjevalo preko njihovih zmožnosti. Nekaj svojih dragocenih izkušenj nam je zaupal kmet in sirar Toni Kukenberger.

VEČ ...|9. 3. 2025
Družina in kmetija? Kako uskladiti?

V  6. epizodi podkasta RAST smo odprli temeljno vprašanje, ki si ga zastavljajo mnogi mladi kmetje in kmetice, namreč, kako na uspešen način usklajevati delo na kmetiji in družinsko življenje, predvsem pa kako gospodarjenje na kmetiji urediti tako, da bo omogočala preživetje za družino in hkrati delo na kmetiji ljudi ne bo obremenjevalo preko njihovih zmožnosti. Nekaj svojih dragocenih izkušenj nam je zaupal kmet in sirar Toni Kukenberger.

Robert Božič

kmetijstvopodkast RASTToni Kukenberger

Moja zgodba

VEČ ...|2. 2. 2025
Pogovori z Vosovci - Edo Brajnik Štefan 1.del

V letu spomina, ko mineva 80 let od konca druge svetovne vojne, komunističnega prevzema oblasti in tudi povojnih pobojev, smo se odločili, da bomo v oddaji Moja zgodba objavili nekaj pričevanj, izpovedi članov VOS (Varnostno obveščevalne službe). VOS je bila skrivna partijska oborožena formacija, ki jo je v okviru Osvobodilne Fronte avgusta 1941 osnoval Centralni komite KPS. VOS je nastopala proti dejanskim in domnevnim nasprotnikom partizanskega gibanja. Med najvidnejšimi žrtvami VOS so bili predstavniki slovenskega predvojnega političnega življenja, učitelji, župani, oficirji, sodniki, duhovniki, člani Katoliške akcije, intelektualci, veliki kmetje, podjetniki in vsi, ki so odkrito nasprotovali komunistični ideologiji.

Pričevanja, ki jih boste slišali in so bila posneta s strani vosovcev samih, so nastala v letih 1978 in 1979 verjetno kot želja, da se o njihovem delovanju med okupacijo obrani njihova vloga, saj so se v povojnem času začeli pojavljati prvi ugovori proti revolucionarnemu nasilju. Tu je treba omeniti znameniti intervju Borisa Pahorja in Alojza Rebule s pesnikom in politikom Edvardom Kocbekom, ki je leta 1975 priznal povojne poboje, ki jih je zagrešila Partija nad idejnimi nasprotniki. Takrat je v Sloveniji takratni Socialistični Sloveniji završalo, kajti šlo je veliko število razoroženih vojakov, ki so izginili v rudniških jaških, kraških jamah in breznih. Ob tem pa se je odvilo tudi veliko drugih skrivnih izpovedi povezanih z revolucionarnim terorjem. Tako lahko tu omenimo med drugim igro Ob 7h pod Trančo, ki jo je ob 20 letnici vstaje že leta 1961 napisal Boris Grabnar. Leta 1975 so jo na RTV Ljubljana posneli kot igro, ki jo je režiral Jože Kloboves in je razbesnela vrh nekdanje VOS. Tako je Edo Brajnik Štefan pisal svojemu vosovskemu kolegu, takrat direktorju RTV Ljubljana Janezu Vipotniku, »da tako interpretiranje vosa in NOB odklanja in obsoja kot netočno, kot falsificiranje dokazanih resnic, kot napad na NOB, na Partijo, kot sovražno dejanje ...« Mimogrede naj povem, da je omenjeno delo sicer zavedeno v Bazi slovenskih filmov, vendar posnetka ni, razen avtorja in režiserja tudi ni podatkov o ekipi, skratka izgleda kot bi bil film uničen ali umaknjen ... Brajnik nato Vipotnika vabi, »da si z ostalimi vosovci ogleda to »igro« in obvezno sodeluje pri njihovih zaključkih. 

Eden od zaključkov bi lahko bila tudi odločitev za snemanje pričevanj nekdanjih članov VOS, kar so izvedli v letih 1978 in 1979. Na 63 kolutih se je ohranilo pričevanje več kot 70. članov Varnostno obveščevalne službe iz celotne Slovenije. Vsa pričevanja so bila prepisana in so kot pogovori z vosovci dosegljiva v Arhivu Republike Slovenije. Originalna pričevanja pa so še posebej zanimiva tudi kot govorjena beseda, saj se v prepisih lahko izgubi kak poudarek. 

Zato smo se odločili, da bomo nekaj pričevanj objavili v celoti s komentarjem, ki nam bo pomagal določene dogodke bolj razumeti. Začeli bomo s pričevanjem Eda Branika Štefana posnetim maja 1979, ki nam ga bo s komentarji skušal bolj razložiti znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič, ki je svoje delo usmeril predvsem v raziskovanje totalitarnih režimov na Slovenskem v 20. stoletju, zlasti revolucionarnega nasilja med drugo svetovno vojno in neposredno po njej, ter različnih vidikov nemške okupacije na Gorenjskem v letih 1941–1945. Je eden od vodilnih raziskovalcev revolucionarnega nasilja v Sloveniji.

Brajnikovo pričevanje, ki je v celoti dolgo 47 minut, smo predvajali po kosih in komentirjih razlagamo takratno dogajanje v Ljubljani. To je 1. del pričevanja!

Pogovori z Vosovci - Edo Brajnik Štefan 1.del

V letu spomina, ko mineva 80 let od konca druge svetovne vojne, komunističnega prevzema oblasti in tudi povojnih pobojev, smo se odločili, da bomo v oddaji Moja zgodba objavili nekaj pričevanj, izpovedi članov VOS (Varnostno obveščevalne službe). VOS je bila skrivna partijska oborožena formacija, ki jo je v okviru Osvobodilne Fronte avgusta 1941 osnoval Centralni komite KPS. VOS je nastopala proti dejanskim in domnevnim nasprotnikom partizanskega gibanja. Med najvidnejšimi žrtvami VOS so bili predstavniki slovenskega predvojnega političnega življenja, učitelji, župani, oficirji, sodniki, duhovniki, člani Katoliške akcije, intelektualci, veliki kmetje, podjetniki in vsi, ki so odkrito nasprotovali komunistični ideologiji.

Pričevanja, ki jih boste slišali in so bila posneta s strani vosovcev samih, so nastala v letih 1978 in 1979 verjetno kot želja, da se o njihovem delovanju med okupacijo obrani njihova vloga, saj so se v povojnem času začeli pojavljati prvi ugovori proti revolucionarnemu nasilju. Tu je treba omeniti znameniti intervju Borisa Pahorja in Alojza Rebule s pesnikom in politikom Edvardom Kocbekom, ki je leta 1975 priznal povojne poboje, ki jih je zagrešila Partija nad idejnimi nasprotniki. Takrat je v Sloveniji takratni Socialistični Sloveniji završalo, kajti šlo je veliko število razoroženih vojakov, ki so izginili v rudniških jaških, kraških jamah in breznih. Ob tem pa se je odvilo tudi veliko drugih skrivnih izpovedi povezanih z revolucionarnim terorjem. Tako lahko tu omenimo med drugim igro Ob 7h pod Trančo, ki jo je ob 20 letnici vstaje že leta 1961 napisal Boris Grabnar. Leta 1975 so jo na RTV Ljubljana posneli kot igro, ki jo je režiral Jože Kloboves in je razbesnela vrh nekdanje VOS. Tako je Edo Brajnik Štefan pisal svojemu vosovskemu kolegu, takrat direktorju RTV Ljubljana Janezu Vipotniku, »da tako interpretiranje vosa in NOB odklanja in obsoja kot netočno, kot falsificiranje dokazanih resnic, kot napad na NOB, na Partijo, kot sovražno dejanje ...« Mimogrede naj povem, da je omenjeno delo sicer zavedeno v Bazi slovenskih filmov, vendar posnetka ni, razen avtorja in režiserja tudi ni podatkov o ekipi, skratka izgleda kot bi bil film uničen ali umaknjen ... Brajnik nato Vipotnika vabi, »da si z ostalimi vosovci ogleda to »igro« in obvezno sodeluje pri njihovih zaključkih. 

Eden od zaključkov bi lahko bila tudi odločitev za snemanje pričevanj nekdanjih članov VOS, kar so izvedli v letih 1978 in 1979. Na 63 kolutih se je ohranilo pričevanje več kot 70. članov Varnostno obveščevalne službe iz celotne Slovenije. Vsa pričevanja so bila prepisana in so kot pogovori z vosovci dosegljiva v Arhivu Republike Slovenije. Originalna pričevanja pa so še posebej zanimiva tudi kot govorjena beseda, saj se v prepisih lahko izgubi kak poudarek. 

Zato smo se odločili, da bomo nekaj pričevanj objavili v celoti s komentarjem, ki nam bo pomagal določene dogodke bolj razumeti. Začeli bomo s pričevanjem Eda Branika Štefana posnetim maja 1979, ki nam ga bo s komentarji skušal bolj razložiti znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič, ki je svoje delo usmeril predvsem v raziskovanje totalitarnih režimov na Slovenskem v 20. stoletju, zlasti revolucionarnega nasilja med drugo svetovno vojno in neposredno po njej, ter različnih vidikov nemške okupacije na Gorenjskem v letih 1941–1945. Je eden od vodilnih raziskovalcev revolucionarnega nasilja v Sloveniji.

Brajnikovo pričevanje, ki je v celoti dolgo 47 minut, smo predvajali po kosih in komentirjih razlagamo takratno dogajanje v Ljubljani. To je 1. del pričevanja!

spominpolitikavosovski likvidatorjipogovori z vosovciEdo Brajnik ŠtefanDamjan Hančičrevolucionarno nasiljerevolucionarno nasilje v Ljubljani

Moja zgodba

Pogovori z Vosovci - Edo Brajnik Štefan 1.del

V letu spomina, ko mineva 80 let od konca druge svetovne vojne, komunističnega prevzema oblasti in tudi povojnih pobojev, smo se odločili, da bomo v oddaji Moja zgodba objavili nekaj pričevanj, izpovedi članov VOS (Varnostno obveščevalne službe). VOS je bila skrivna partijska oborožena formacija, ki jo je v okviru Osvobodilne Fronte avgusta 1941 osnoval Centralni komite KPS. VOS je nastopala proti dejanskim in domnevnim nasprotnikom partizanskega gibanja. Med najvidnejšimi žrtvami VOS so bili predstavniki slovenskega predvojnega političnega življenja, učitelji, župani, oficirji, sodniki, duhovniki, člani Katoliške akcije, intelektualci, veliki kmetje, podjetniki in vsi, ki so odkrito nasprotovali komunistični ideologiji.

Pričevanja, ki jih boste slišali in so bila posneta s strani vosovcev samih, so nastala v letih 1978 in 1979 verjetno kot želja, da se o njihovem delovanju med okupacijo obrani njihova vloga, saj so se v povojnem času začeli pojavljati prvi ugovori proti revolucionarnemu nasilju. Tu je treba omeniti znameniti intervju Borisa Pahorja in Alojza Rebule s pesnikom in politikom Edvardom Kocbekom, ki je leta 1975 priznal povojne poboje, ki jih je zagrešila Partija nad idejnimi nasprotniki. Takrat je v Sloveniji takratni Socialistični Sloveniji završalo, kajti šlo je veliko število razoroženih vojakov, ki so izginili v rudniških jaških, kraških jamah in breznih. Ob tem pa se je odvilo tudi veliko drugih skrivnih izpovedi povezanih z revolucionarnim terorjem. Tako lahko tu omenimo med drugim igro Ob 7h pod Trančo, ki jo je ob 20 letnici vstaje že leta 1961 napisal Boris Grabnar. Leta 1975 so jo na RTV Ljubljana posneli kot igro, ki jo je režiral Jože Kloboves in je razbesnela vrh nekdanje VOS. Tako je Edo Brajnik Štefan pisal svojemu vosovskemu kolegu, takrat direktorju RTV Ljubljana Janezu Vipotniku, »da tako interpretiranje vosa in NOB odklanja in obsoja kot netočno, kot falsificiranje dokazanih resnic, kot napad na NOB, na Partijo, kot sovražno dejanje ...« Mimogrede naj povem, da je omenjeno delo sicer zavedeno v Bazi slovenskih filmov, vendar posnetka ni, razen avtorja in režiserja tudi ni podatkov o ekipi, skratka izgleda kot bi bil film uničen ali umaknjen ... Brajnik nato Vipotnika vabi, »da si z ostalimi vosovci ogleda to »igro« in obvezno sodeluje pri njihovih zaključkih. 

Eden od zaključkov bi lahko bila tudi odločitev za snemanje pričevanj nekdanjih članov VOS, kar so izvedli v letih 1978 in 1979. Na 63 kolutih se je ohranilo pričevanje več kot 70. članov Varnostno obveščevalne službe iz celotne Slovenije. Vsa pričevanja so bila prepisana in so kot pogovori z vosovci dosegljiva v Arhivu Republike Slovenije. Originalna pričevanja pa so še posebej zanimiva tudi kot govorjena beseda, saj se v prepisih lahko izgubi kak poudarek. 

Zato smo se odločili, da bomo nekaj pričevanj objavili v celoti s komentarjem, ki nam bo pomagal določene dogodke bolj razumeti. Začeli bomo s pričevanjem Eda Branika Štefana posnetim maja 1979, ki nam ga bo s komentarji skušal bolj razložiti znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič, ki je svoje delo usmeril predvsem v raziskovanje totalitarnih režimov na Slovenskem v 20. stoletju, zlasti revolucionarnega nasilja med drugo svetovno vojno in neposredno po njej, ter različnih vidikov nemške okupacije na Gorenjskem v letih 1941–1945. Je eden od vodilnih raziskovalcev revolucionarnega nasilja v Sloveniji.

Brajnikovo pričevanje, ki je v celoti dolgo 47 minut, smo predvajali po kosih in komentirjih razlagamo takratno dogajanje v Ljubljani. To je 1. del pričevanja!

VEČ ...|2. 2. 2025
Pogovori z Vosovci - Edo Brajnik Štefan 1.del

V letu spomina, ko mineva 80 let od konca druge svetovne vojne, komunističnega prevzema oblasti in tudi povojnih pobojev, smo se odločili, da bomo v oddaji Moja zgodba objavili nekaj pričevanj, izpovedi članov VOS (Varnostno obveščevalne službe). VOS je bila skrivna partijska oborožena formacija, ki jo je v okviru Osvobodilne Fronte avgusta 1941 osnoval Centralni komite KPS. VOS je nastopala proti dejanskim in domnevnim nasprotnikom partizanskega gibanja. Med najvidnejšimi žrtvami VOS so bili predstavniki slovenskega predvojnega političnega življenja, učitelji, župani, oficirji, sodniki, duhovniki, člani Katoliške akcije, intelektualci, veliki kmetje, podjetniki in vsi, ki so odkrito nasprotovali komunistični ideologiji.

Pričevanja, ki jih boste slišali in so bila posneta s strani vosovcev samih, so nastala v letih 1978 in 1979 verjetno kot želja, da se o njihovem delovanju med okupacijo obrani njihova vloga, saj so se v povojnem času začeli pojavljati prvi ugovori proti revolucionarnemu nasilju. Tu je treba omeniti znameniti intervju Borisa Pahorja in Alojza Rebule s pesnikom in politikom Edvardom Kocbekom, ki je leta 1975 priznal povojne poboje, ki jih je zagrešila Partija nad idejnimi nasprotniki. Takrat je v Sloveniji takratni Socialistični Sloveniji završalo, kajti šlo je veliko število razoroženih vojakov, ki so izginili v rudniških jaških, kraških jamah in breznih. Ob tem pa se je odvilo tudi veliko drugih skrivnih izpovedi povezanih z revolucionarnim terorjem. Tako lahko tu omenimo med drugim igro Ob 7h pod Trančo, ki jo je ob 20 letnici vstaje že leta 1961 napisal Boris Grabnar. Leta 1975 so jo na RTV Ljubljana posneli kot igro, ki jo je režiral Jože Kloboves in je razbesnela vrh nekdanje VOS. Tako je Edo Brajnik Štefan pisal svojemu vosovskemu kolegu, takrat direktorju RTV Ljubljana Janezu Vipotniku, »da tako interpretiranje vosa in NOB odklanja in obsoja kot netočno, kot falsificiranje dokazanih resnic, kot napad na NOB, na Partijo, kot sovražno dejanje ...« Mimogrede naj povem, da je omenjeno delo sicer zavedeno v Bazi slovenskih filmov, vendar posnetka ni, razen avtorja in režiserja tudi ni podatkov o ekipi, skratka izgleda kot bi bil film uničen ali umaknjen ... Brajnik nato Vipotnika vabi, »da si z ostalimi vosovci ogleda to »igro« in obvezno sodeluje pri njihovih zaključkih. 

Eden od zaključkov bi lahko bila tudi odločitev za snemanje pričevanj nekdanjih članov VOS, kar so izvedli v letih 1978 in 1979. Na 63 kolutih se je ohranilo pričevanje več kot 70. članov Varnostno obveščevalne službe iz celotne Slovenije. Vsa pričevanja so bila prepisana in so kot pogovori z vosovci dosegljiva v Arhivu Republike Slovenije. Originalna pričevanja pa so še posebej zanimiva tudi kot govorjena beseda, saj se v prepisih lahko izgubi kak poudarek. 

Zato smo se odločili, da bomo nekaj pričevanj objavili v celoti s komentarjem, ki nam bo pomagal določene dogodke bolj razumeti. Začeli bomo s pričevanjem Eda Branika Štefana posnetim maja 1979, ki nam ga bo s komentarji skušal bolj razložiti znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič, ki je svoje delo usmeril predvsem v raziskovanje totalitarnih režimov na Slovenskem v 20. stoletju, zlasti revolucionarnega nasilja med drugo svetovno vojno in neposredno po njej, ter različnih vidikov nemške okupacije na Gorenjskem v letih 1941–1945. Je eden od vodilnih raziskovalcev revolucionarnega nasilja v Sloveniji.

Brajnikovo pričevanje, ki je v celoti dolgo 47 minut, smo predvajali po kosih in komentirjih razlagamo takratno dogajanje v Ljubljani. To je 1. del pričevanja!

Jože Bartolj

spominpolitikavosovski likvidatorjipogovori z vosovciEdo Brajnik ŠtefanDamjan Hančičrevolucionarno nasiljerevolucionarno nasilje v Ljubljani

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|4. 12. 2024
Ohranjanje slovenstva v zamejstvu tudi z Zaško

Tudi šport je pomemben za ohranjanje jezika, kulture in narodnosti v zamejstvu. To je bilo poudarjeno ob današnjem podpisu ustanovne listine Zamejske športne koordinacije (Zaško), skupnega projekta ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport, vladnega urada za Slovence v zamejstvu in po svetu in olimpijskega komiteja-Združenja športnih zvez, o tem so spregovorili ministra Matjaž Han in Matej Arčon ter predsednik Franjo Bobinac. Zaško so ustanovili za izboljšanje učinkovitosti  medsebojnega povezovanja, znanja in dobrih praks na področju športa. Kaj o tem meni predsednik Zveze slovenskih športnih društev v Italiji Ivan Peterlin? Zaško bo tesno povezan tudi s pristojnimi športnimi institucijami v Sloveniji in se vključeval v širše evropske povezave. O pomenu povezovanja je govoril tudi predsednik Slovenske športne zveze v Avstriji Marjan Velik. Zaško je tretja zamejska koordinacija, pred tem so podobni povezavi ustanovili tudi kmetje in gospodarstveniki.

Ohranjanje slovenstva v zamejstvu tudi z Zaško

Tudi šport je pomemben za ohranjanje jezika, kulture in narodnosti v zamejstvu. To je bilo poudarjeno ob današnjem podpisu ustanovne listine Zamejske športne koordinacije (Zaško), skupnega projekta ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport, vladnega urada za Slovence v zamejstvu in po svetu in olimpijskega komiteja-Združenja športnih zvez, o tem so spregovorili ministra Matjaž Han in Matej Arčon ter predsednik Franjo Bobinac. Zaško so ustanovili za izboljšanje učinkovitosti  medsebojnega povezovanja, znanja in dobrih praks na področju športa. Kaj o tem meni predsednik Zveze slovenskih športnih društev v Italiji Ivan Peterlin? Zaško bo tesno povezan tudi s pristojnimi športnimi institucijami v Sloveniji in se vključeval v širše evropske povezave. O pomenu povezovanja je govoril tudi predsednik Slovenske športne zveze v Avstriji Marjan Velik. Zaško je tretja zamejska koordinacija, pred tem so podobni povezavi ustanovili tudi kmetje in gospodarstveniki.

družbarojaki. šport

Slovencem po svetu in domovini

Ohranjanje slovenstva v zamejstvu tudi z Zaško

Tudi šport je pomemben za ohranjanje jezika, kulture in narodnosti v zamejstvu. To je bilo poudarjeno ob današnjem podpisu ustanovne listine Zamejske športne koordinacije (Zaško), skupnega projekta ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport, vladnega urada za Slovence v zamejstvu in po svetu in olimpijskega komiteja-Združenja športnih zvez, o tem so spregovorili ministra Matjaž Han in Matej Arčon ter predsednik Franjo Bobinac. Zaško so ustanovili za izboljšanje učinkovitosti  medsebojnega povezovanja, znanja in dobrih praks na področju športa. Kaj o tem meni predsednik Zveze slovenskih športnih društev v Italiji Ivan Peterlin? Zaško bo tesno povezan tudi s pristojnimi športnimi institucijami v Sloveniji in se vključeval v širše evropske povezave. O pomenu povezovanja je govoril tudi predsednik Slovenske športne zveze v Avstriji Marjan Velik. Zaško je tretja zamejska koordinacija, pred tem so podobni povezavi ustanovili tudi kmetje in gospodarstveniki.

VEČ ...|4. 12. 2024
Ohranjanje slovenstva v zamejstvu tudi z Zaško

Tudi šport je pomemben za ohranjanje jezika, kulture in narodnosti v zamejstvu. To je bilo poudarjeno ob današnjem podpisu ustanovne listine Zamejske športne koordinacije (Zaško), skupnega projekta ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport, vladnega urada za Slovence v zamejstvu in po svetu in olimpijskega komiteja-Združenja športnih zvez, o tem so spregovorili ministra Matjaž Han in Matej Arčon ter predsednik Franjo Bobinac. Zaško so ustanovili za izboljšanje učinkovitosti  medsebojnega povezovanja, znanja in dobrih praks na področju športa. Kaj o tem meni predsednik Zveze slovenskih športnih društev v Italiji Ivan Peterlin? Zaško bo tesno povezan tudi s pristojnimi športnimi institucijami v Sloveniji in se vključeval v širše evropske povezave. O pomenu povezovanja je govoril tudi predsednik Slovenske športne zveze v Avstriji Marjan Velik. Zaško je tretja zamejska koordinacija, pred tem so podobni povezavi ustanovili tudi kmetje in gospodarstveniki.

Matjaž Merljak

družbarojaki. šport

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|14. 11. 2024
Zavrnitev pobude za podaljšanje gnojenja s tekočimi organskimi gnojili

V petek 15. novembra se izteče rok, do katerega lahko kmetje gnojijo s tekočimi organskimi gnojili. Medtem ko so v večjem delu Slovenije talne razmere primerne in omogočajo razvoz, pa se kmetje na območju Ljubljanskega Barja, v okolici Grosuplja in Kočevja, pa tudi v nekaterih drugih predelih Slovenije srečujejo z dejstvom, da so tla premokra in nenosilna in je razvoz gnojil otežen. Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije je zato na kmetijsko ministrstvo dala pobudo, da bi se na teh območjih rok za gnojenje podaljšalo. A žal neuspešno.

Zavrnitev pobude za podaljšanje gnojenja s tekočimi organskimi gnojili

V petek 15. novembra se izteče rok, do katerega lahko kmetje gnojijo s tekočimi organskimi gnojili. Medtem ko so v večjem delu Slovenije talne razmere primerne in omogočajo razvoz, pa se kmetje na območju Ljubljanskega Barja, v okolici Grosuplja in Kočevja, pa tudi v nekaterih drugih predelih Slovenije srečujejo z dejstvom, da so tla premokra in nenosilna in je razvoz gnojil otežen. Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije je zato na kmetijsko ministrstvo dala pobudo, da bi se na teh območjih rok za gnojenje podaljšalo. A žal neuspešno.

gnojenjepobudaMKGPKGZS

Minute za kmetijstvo in podeželje

Zavrnitev pobude za podaljšanje gnojenja s tekočimi organskimi gnojili

V petek 15. novembra se izteče rok, do katerega lahko kmetje gnojijo s tekočimi organskimi gnojili. Medtem ko so v večjem delu Slovenije talne razmere primerne in omogočajo razvoz, pa se kmetje na območju Ljubljanskega Barja, v okolici Grosuplja in Kočevja, pa tudi v nekaterih drugih predelih Slovenije srečujejo z dejstvom, da so tla premokra in nenosilna in je razvoz gnojil otežen. Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije je zato na kmetijsko ministrstvo dala pobudo, da bi se na teh območjih rok za gnojenje podaljšalo. A žal neuspešno.

VEČ ...|14. 11. 2024
Zavrnitev pobude za podaljšanje gnojenja s tekočimi organskimi gnojili

V petek 15. novembra se izteče rok, do katerega lahko kmetje gnojijo s tekočimi organskimi gnojili. Medtem ko so v večjem delu Slovenije talne razmere primerne in omogočajo razvoz, pa se kmetje na območju Ljubljanskega Barja, v okolici Grosuplja in Kočevja, pa tudi v nekaterih drugih predelih Slovenije srečujejo z dejstvom, da so tla premokra in nenosilna in je razvoz gnojil otežen. Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije je zato na kmetijsko ministrstvo dala pobudo, da bi se na teh območjih rok za gnojenje podaljšalo. A žal neuspešno.

Robert Božič

gnojenjepobudaMKGPKGZS

Informativne oddaje

VEČ ...|13. 10. 2024
Utrip dneva dne 13. 10.

  • Popravljamo zgodovino, je ob vrnitvi Jožefa Klekla starejšega v Črenšovce poudaril škof Peter Štumpf; popoldne bo tam vodil slovesnost pokopa njegovih posmrtnih ostankov.
  • Kmetje so tradicionalno poromali k svojemu zavetniku blaženemu Antonu Martinu Slomšku.
  • Papež Frančišek pri opoldanski molitvi: Resnično bogastvo je v tem, da nas Bog ljubi.
  • Kako širok je slovenski politični prostor, smo vprašali Igorja Lukšiča in Mirana Videtiča.
  • Je pred nami novo znižanje ključnih evrskih obrestnih mer?
  • Vodenje sveta javnega zavoda Triglavskega narodnega parka prevzel Dušan Vučko, vidi veliko izzivov.
  • Šport: Naš kolesarski as Tadej Pogačar četrtič zapored dobil dirko po Lombardiji.

Utrip dneva dne 13. 10.

  • Popravljamo zgodovino, je ob vrnitvi Jožefa Klekla starejšega v Črenšovce poudaril škof Peter Štumpf; popoldne bo tam vodil slovesnost pokopa njegovih posmrtnih ostankov.
  • Kmetje so tradicionalno poromali k svojemu zavetniku blaženemu Antonu Martinu Slomšku.
  • Papež Frančišek pri opoldanski molitvi: Resnično bogastvo je v tem, da nas Bog ljubi.
  • Kako širok je slovenski politični prostor, smo vprašali Igorja Lukšiča in Mirana Videtiča.
  • Je pred nami novo znižanje ključnih evrskih obrestnih mer?
  • Vodenje sveta javnega zavoda Triglavskega narodnega parka prevzel Dušan Vučko, vidi veliko izzivov.
  • Šport: Naš kolesarski as Tadej Pogačar četrtič zapored dobil dirko po Lombardiji.

infonovice

Informativne oddaje

Utrip dneva dne 13. 10.
  • Popravljamo zgodovino, je ob vrnitvi Jožefa Klekla starejšega v Črenšovce poudaril škof Peter Štumpf; popoldne bo tam vodil slovesnost pokopa njegovih posmrtnih ostankov.
  • Kmetje so tradicionalno poromali k svojemu zavetniku blaženemu Antonu Martinu Slomšku.
  • Papež Frančišek pri opoldanski molitvi: Resnično bogastvo je v tem, da nas Bog ljubi.
  • Kako širok je slovenski politični prostor, smo vprašali Igorja Lukšiča in Mirana Videtiča.
  • Je pred nami novo znižanje ključnih evrskih obrestnih mer?
  • Vodenje sveta javnega zavoda Triglavskega narodnega parka prevzel Dušan Vučko, vidi veliko izzivov.
  • Šport: Naš kolesarski as Tadej Pogačar četrtič zapored dobil dirko po Lombardiji.
VEČ ...|13. 10. 2024
Utrip dneva dne 13. 10.
  • Popravljamo zgodovino, je ob vrnitvi Jožefa Klekla starejšega v Črenšovce poudaril škof Peter Štumpf; popoldne bo tam vodil slovesnost pokopa njegovih posmrtnih ostankov.
  • Kmetje so tradicionalno poromali k svojemu zavetniku blaženemu Antonu Martinu Slomšku.
  • Papež Frančišek pri opoldanski molitvi: Resnično bogastvo je v tem, da nas Bog ljubi.
  • Kako širok je slovenski politični prostor, smo vprašali Igorja Lukšiča in Mirana Videtiča.
  • Je pred nami novo znižanje ključnih evrskih obrestnih mer?
  • Vodenje sveta javnega zavoda Triglavskega narodnega parka prevzel Dušan Vučko, vidi veliko izzivov.
  • Šport: Naš kolesarski as Tadej Pogačar četrtič zapored dobil dirko po Lombardiji.

Radio Ognjišče

infonovice

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|19. 9. 2024
Predplačila SKP lahko že oktobra. V Sloveniji pa prva plačila v januarju 2025.

Višji deleži odobrenih predplačil, ki jih države članice lahko kmetom začnejo izplačevati že sredi oktobra, naj bi pomagali reševati likvidnost. Kmetje bodo tako lahko s t.i. začasnimi odločbami prejeli skupno do 70 odstotkov neposrednih predplačil, medtem ko je do zdaj veljalo, da lahko na tak način vnaprej prejmejo do 50 odstotkov sredstev, razliko pa kasneje, ko so jim izdane končne odločbe. A v Slovenji bodo s preplačili začeli šele januarja 2025 …

Predplačila SKP lahko že oktobra. V Sloveniji pa prva plačila v januarju 2025.

Višji deleži odobrenih predplačil, ki jih države članice lahko kmetom začnejo izplačevati že sredi oktobra, naj bi pomagali reševati likvidnost. Kmetje bodo tako lahko s t.i. začasnimi odločbami prejeli skupno do 70 odstotkov neposrednih predplačil, medtem ko je do zdaj veljalo, da lahko na tak način vnaprej prejmejo do 50 odstotkov sredstev, razliko pa kasneje, ko so jim izdane končne odločbe. A v Slovenji bodo s preplačili začeli šele januarja 2025 …

Minute za kmetijstvo in podeželje

Predplačila SKP lahko že oktobra. V Sloveniji pa prva plačila v januarju 2025.

Višji deleži odobrenih predplačil, ki jih države članice lahko kmetom začnejo izplačevati že sredi oktobra, naj bi pomagali reševati likvidnost. Kmetje bodo tako lahko s t.i. začasnimi odločbami prejeli skupno do 70 odstotkov neposrednih predplačil, medtem ko je do zdaj veljalo, da lahko na tak način vnaprej prejmejo do 50 odstotkov sredstev, razliko pa kasneje, ko so jim izdane končne odločbe. A v Slovenji bodo s preplačili začeli šele januarja 2025 …

VEČ ...|19. 9. 2024
Predplačila SKP lahko že oktobra. V Sloveniji pa prva plačila v januarju 2025.

Višji deleži odobrenih predplačil, ki jih države članice lahko kmetom začnejo izplačevati že sredi oktobra, naj bi pomagali reševati likvidnost. Kmetje bodo tako lahko s t.i. začasnimi odločbami prejeli skupno do 70 odstotkov neposrednih predplačil, medtem ko je do zdaj veljalo, da lahko na tak način vnaprej prejmejo do 50 odstotkov sredstev, razliko pa kasneje, ko so jim izdane končne odločbe. A v Slovenji bodo s preplačili začeli šele januarja 2025 …

Robert Božič

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|17. 9. 2024
Roman Žveglič: Velika udeležba na volitvah daje izvoljenim večjo moč ...

Volilna komisija KGZS je včeraj opravila žreb vrstnega reda in na spletni strani KGZS objavila Seznam potrjenih list kandidatov oziroma kandidatur za volitve v svet Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije in svete območnih enot Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije še za prvo volilno skupino. Kmetice in kmetje bodo med kandidati izbirali na volitvah 6. oktobra. Aktualni predsednik te največje kmečke stanovske organizacije Roman Žveglič vse spodbuja da se volitev udeležijo in izvoljenim na tak način dajo večjo moč na vseh pogajalskih frontah...

Roman Žveglič: Velika udeležba na volitvah daje izvoljenim večjo moč ...

Volilna komisija KGZS je včeraj opravila žreb vrstnega reda in na spletni strani KGZS objavila Seznam potrjenih list kandidatov oziroma kandidatur za volitve v svet Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije in svete območnih enot Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije še za prvo volilno skupino. Kmetice in kmetje bodo med kandidati izbirali na volitvah 6. oktobra. Aktualni predsednik te največje kmečke stanovske organizacije Roman Žveglič vse spodbuja da se volitev udeležijo in izvoljenim na tak način dajo večjo moč na vseh pogajalskih frontah...

KGZSvolitveRoman Žvegličudeležbamoč

Minute za kmetijstvo in podeželje

Roman Žveglič: Velika udeležba na volitvah daje izvoljenim večjo moč ...

Volilna komisija KGZS je včeraj opravila žreb vrstnega reda in na spletni strani KGZS objavila Seznam potrjenih list kandidatov oziroma kandidatur za volitve v svet Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije in svete območnih enot Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije še za prvo volilno skupino. Kmetice in kmetje bodo med kandidati izbirali na volitvah 6. oktobra. Aktualni predsednik te največje kmečke stanovske organizacije Roman Žveglič vse spodbuja da se volitev udeležijo in izvoljenim na tak način dajo večjo moč na vseh pogajalskih frontah...

VEČ ...|17. 9. 2024
Roman Žveglič: Velika udeležba na volitvah daje izvoljenim večjo moč ...

Volilna komisija KGZS je včeraj opravila žreb vrstnega reda in na spletni strani KGZS objavila Seznam potrjenih list kandidatov oziroma kandidatur za volitve v svet Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije in svete območnih enot Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije še za prvo volilno skupino. Kmetice in kmetje bodo med kandidati izbirali na volitvah 6. oktobra. Aktualni predsednik te največje kmečke stanovske organizacije Roman Žveglič vse spodbuja da se volitev udeležijo in izvoljenim na tak način dajo večjo moč na vseh pogajalskih frontah...

Robert Božič

KGZSvolitveRoman Žvegličudeležbamoč

Priporočamo
|
Aktualno

Duhovna misel

VEČ ...|13. 4. 2025
Lepo odigrati konec

Starejša gospa je vrsto let poučevala mlade ljudi klavir. Ko jih je pripravljala na nastop, je zahtevala, da znova in znova ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Lepo odigrati konec

Starejša gospa je vrsto let poučevala mlade ljudi klavir. Ko jih je pripravljala na nastop, je zahtevala, da znova in znova ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Pavle Ravnohrib

duhovnost

Pogovor o

VEČ ...|2. 4. 2025
Katoliške šole - kako naprej?

V oddaji Pogovor o smo v Tednu katoliškega šolstva gostili direktorje treh katoliških izobraževalnih zavodov, Zavoda sv. Stanislava, Zavoda Antona Martina Slomška in Zavoda sv. Frančiška Saleškega. Tone Česen, dr. Andrej Flogie in Janez Krnc so spregovorili o svojem poslanstvu, o dosedanjem delu, financiranju in kadrovskih izzivih ter umeščenosti v slovenski izobraževalni sistem. 

Katoliške šole - kako naprej?

V oddaji Pogovor o smo v Tednu katoliškega šolstva gostili direktorje treh katoliških izobraževalnih zavodov, Zavoda sv. Stanislava, Zavoda Antona Martina Slomška in Zavoda sv. Frančiška Saleškega. Tone Česen, dr. Andrej Flogie in Janez Krnc so spregovorili o svojem poslanstvu, o dosedanjem delu, financiranju in kadrovskih izzivih ter umeščenosti v slovenski izobraževalni sistem. 

Tanja Dominko

politikaživljenje

Naš gost

VEČ ...|5. 4. 2025
Igor Tuta

Igor Tuta je pred kratkim praznoval osemdesetletnico. Je vsestranski kulturni delavec, s pomembno in dolgoletno vlogo med Slovenci v zamejskem prostoru. Vso svojo delovno dobo je posvetil Radiu Trst A, sodeloval je tudi pri številnih televizijskih dokumentarnih oddajah. Od otroštva predan skavt, tudi po njegovi zaslugi je v tržaškem okolju to gibanje zelo živo. Med njegovimi vidnejšimi zanimanji je tudi filatelija. V zadnjih letih pa se največ posveča publicistiki. 

Igor Tuta

Igor Tuta je pred kratkim praznoval osemdesetletnico. Je vsestranski kulturni delavec, s pomembno in dolgoletno vlogo med Slovenci v zamejskem prostoru. Vso svojo delovno dobo je posvetil Radiu Trst A, sodeloval je tudi pri številnih televizijskih dokumentarnih oddajah. Od otroštva predan skavt, tudi po njegovi zaslugi je v tržaškem okolju to gibanje zelo živo. Med njegovimi vidnejšimi zanimanji je tudi filatelija. V zadnjih letih pa se največ posveča publicistiki. 

Nataša Ličen

spominživljenjekultura

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|13. 4. 2025
Sredi bogatega kulturnega dogajanja s Koroške

V teh dneh je Ljubljana deležna raznolike in pestre kulturne ustvarjalnosti rojakov s severne strani Karavank. Od 22. marca že potekajo Koroški kulturni dnevi v Ljubljani 2025. Ta teden je bilo ob odprtju razstava Karla Vouka Skozi čas tudi uradno odprtje. Potekali sta tudi predstavitev koroških kulturnih društev in okrogla miza o Koroški Cerkvi in slovenski kulturi. V oddaji ste med drugim slišali, kaj sta na odprtju razstave povedala veleposlanik Republike Avstrije v Ljubljani dr. Konrad Bühler in državna sekretarka v Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar. Avtorja je predstavila Nataša-Vanja Stergar.  

Sredi bogatega kulturnega dogajanja s Koroške

V teh dneh je Ljubljana deležna raznolike in pestre kulturne ustvarjalnosti rojakov s severne strani Karavank. Od 22. marca že potekajo Koroški kulturni dnevi v Ljubljani 2025. Ta teden je bilo ob odprtju razstava Karla Vouka Skozi čas tudi uradno odprtje. Potekali sta tudi predstavitev koroških kulturnih društev in okrogla miza o Koroški Cerkvi in slovenski kulturi. V oddaji ste med drugim slišali, kaj sta na odprtju razstave povedala veleposlanik Republike Avstrije v Ljubljani dr. Konrad Bühler in državna sekretarka v Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar. Avtorja je predstavila Nataša-Vanja Stergar.  

Matjaž Merljak

družbarojakikultura

Za življenje

VEČ ...|12. 4. 2025
Alenka Rebula: Zelo globoke stvari se pokažejo samo v miru

Z Alenko Rebula smo se pogovarjali o pomenu prepoznavanja nezavednega, ki vodi čustva in odzive, kako se resnično spoznati in kako šele postavljeni lahko delujemo v ljubezni. Kaj to sploh pomeni, živeti v sobivanju iz ljubezni - Ljubezen je velika beseda, kako lahko prepoznamo, če so v ozadju vzorci, iz katerih delujemo, pa se jih ne zavedamo, ali morda strahovi, ki jih imamo v sebi, še od rodov nazaj.  

Alenka Rebula: Zelo globoke stvari se pokažejo samo v miru

Z Alenko Rebula smo se pogovarjali o pomenu prepoznavanja nezavednega, ki vodi čustva in odzive, kako se resnično spoznati in kako šele postavljeni lahko delujemo v ljubezni. Kaj to sploh pomeni, živeti v sobivanju iz ljubezni - Ljubezen je velika beseda, kako lahko prepoznamo, če so v ozadju vzorci, iz katerih delujemo, pa se jih ne zavedamo, ali morda strahovi, ki jih imamo v sebi, še od rodov nazaj.  

Nataša Ličen

vzgojaduhovnostpogovorodnosi

Pojdite in učite

VEČ ...|13. 4. 2025
Prošnja iz Ugande

Povezali smo se z Ugando in misijonom na njenem podeželju. Misijonarka s. Urša Marinčič nam je zaupala, kako raste šola, za katero ste darovali v lanski Pustni Sobotni iskrici. Sestre prosijo tudi za konkretno pomoč pri opremljanju in učnih pripomočkih, prosijo za angleške knjige, inštrumente in igrala. Več pa v rubriki Pojdite in učite

Prošnja iz Ugande

Povezali smo se z Ugando in misijonom na njenem podeželju. Misijonarka s. Urša Marinčič nam je zaupala, kako raste šola, za katero ste darovali v lanski Pustni Sobotni iskrici. Sestre prosijo tudi za konkretno pomoč pri opremljanju in učnih pripomočkih, prosijo za angleške knjige, inštrumente in igrala. Več pa v rubriki Pojdite in učite

Jure Sešek

duhovnostmisijonugandaurša marinčičpustna sobotna iskrica

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|13. 4. 2025
Sredi bogatega kulturnega dogajanja s Koroške

V teh dneh je Ljubljana deležna raznolike in pestre kulturne ustvarjalnosti rojakov s severne strani Karavank. Od 22. marca že potekajo Koroški kulturni dnevi v Ljubljani 2025. Ta teden je bilo ob odprtju razstava Karla Vouka Skozi čas tudi uradno odprtje. Potekali sta tudi predstavitev koroških kulturnih društev in okrogla miza o Koroški Cerkvi in slovenski kulturi. V oddaji ste med drugim slišali, kaj sta na odprtju razstave povedala veleposlanik Republike Avstrije v Ljubljani dr. Konrad Bühler in državna sekretarka v Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar. Avtorja je predstavila Nataša-Vanja Stergar.  

Sredi bogatega kulturnega dogajanja s Koroške

V teh dneh je Ljubljana deležna raznolike in pestre kulturne ustvarjalnosti rojakov s severne strani Karavank. Od 22. marca že potekajo Koroški kulturni dnevi v Ljubljani 2025. Ta teden je bilo ob odprtju razstava Karla Vouka Skozi čas tudi uradno odprtje. Potekali sta tudi predstavitev koroških kulturnih društev in okrogla miza o Koroški Cerkvi in slovenski kulturi. V oddaji ste med drugim slišali, kaj sta na odprtju razstave povedala veleposlanik Republike Avstrije v Ljubljani dr. Konrad Bühler in državna sekretarka v Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar. Avtorja je predstavila Nataša-Vanja Stergar.  

Matjaž Merljak

družbarojakikultura

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|13. 4. 2025
Župnik Urban Lesjak o velikem tednu in praznikih, škofje odgovarjajo na vprašanja vernikov

V veliki teden nas je v oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji uvedel župnik župnije Polzela Urban Lesjak, ki nam je povedal tudi, kako lahko duhovno poglobimo doživljanje dnevov, ki prihajajo in kaj bi sporočil nekomu, ki težko verjame v vstajenje. Ozrli smo se tudi v radijski misijon, prisluhnili smo odgovorom na vprašanja nekaterim škofom, ki so bila zastavljena v sklopu pogovornih večerov Vprašaj škofa. 

Župnik Urban Lesjak o velikem tednu in praznikih, škofje odgovarjajo na vprašanja vernikov

V veliki teden nas je v oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji uvedel župnik župnije Polzela Urban Lesjak, ki nam je povedal tudi, kako lahko duhovno poglobimo doživljanje dnevov, ki prihajajo in kaj bi sporočil nekomu, ki težko verjame v vstajenje. Ozrli smo se tudi v radijski misijon, prisluhnili smo odgovorom na vprašanja nekaterim škofom, ki so bila zastavljena v sklopu pogovornih večerov Vprašaj škofa. 

Rok Mihevc

duhovnostinfoveliki tedenradijski misijonškofje

Kmetijska oddaja

VEČ ...|13. 4. 2025
Grožnja slinavke, nasveti za setev koruze in drobnica

Zadnje informacije o izbruhu slinavke in parkljevke na Madžarskem in Slovaškem, v osrednjem delu pa je mag. Jože Mohar opozoril na dobro prakso setve koruze za silažo. Na koncu pa še nekaj informacij za rejce drobnice.

Grožnja slinavke, nasveti za setev koruze in drobnica

Zadnje informacije o izbruhu slinavke in parkljevke na Madžarskem in Slovaškem, v osrednjem delu pa je mag. Jože Mohar opozoril na dobro prakso setve koruze za silažo. Na koncu pa še nekaj informacij za rejce drobnice.

Robert Božič

kmetijstvonaravavrt