Rojaki na vseh koncih sveta se pripravljajo na veliko noč. Običaji in tradicije so od države do države, od kraja do kraja različni. V Trstu bo nocoj predvelikonočno srečanje s tržaškim škofom Henrikom Trevisijem. Pripravljata ga Društvo slovenskih izobražencev in Slovenska prosveta. Začetek bo ob 20.30 v Peterlinovi dvorani. V Trstu pa jutri pričakujejo ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu, podpredsednika vlade, Mateja Arčona. Obisk pri naši narodni skupnosti bo začel v Slovenskem stalnem gledališču. Srečal se bo z vodstvi in s predstavniki društev obeh krovnih organizacij, Sveta slovenskih organizacij in Slovenske kulturno-gospodarske zveze. Obiskal bo tudi sedež Slovenskega raziskovalnega inštituta SLORI, Dijaški dom Srečko Kosovel ter najstarejše slovensko športno društvo na Tržaškem Bor, kjer se bo srečal s predstavniki Združenja slovenskih športnih društev in njegovim predsednikom.

V slovenski župniji Marije Vnebovzete v Clevelandu bo to popoldne zadnja ribja večerja v tem postnem času. Ob sedmih zvečer pa bodo rojaki nadaljevali s tradicijo. Starši in učitelji sobotne slovenske šole bodo v Lauschetovem atriju začeli izdelovati butare za procesijo na cvetno nedeljo. V minulih dneh so že nabrali mačice, zimzelene veje in nekatere prve spomladanske rože. Učenci in učitelji Slovenske šole bodo butare izdelovali tudi jutri dopoldne. Vse, ki imajo slovensko narodno nošo, vabijo, da se jim to nedeljo pridružijo v procesiji. Župnija svetega Vida pa bo na cvetno nedeljo pripravila vsakoletno dobrodelno kosilo za svetoviško vasico in Slovensko Pristavo.

Rojaki v Črni gori so od leta 2010 povezani v Društvu Slovencev Vida Matjan. Ime nosi po slovensko-črnogorski glasbeni pedagoginji in skladateljici z dekliškim priimkom Hribar. Slovenci sicer živijo v osrednjem delu Črne gore in v obmorskih mestih Tivat, Hercegnovi, Kotor in Budva. Pred slabim letom je bilo v državi ustanovljeno posebno ministrstvo za diaspore, to je narodne skupnosti, ki živijo v Črni gori. Vodi ga Mirsad Azemović, ki se je včeraj seznanil z delovanjem našega Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki deluje že trideset let. Beseda je tekla tudi o ukrepih za spodbujanje vračanja v Slovenijo, saj je lani v sklopu urada zaživela Info točka, kjer je moč dobiti vse informacije in nasvete Slovencem in njihovim potomcem, ki razmišljajo o vrnitvi v Slovenijo ali jo že načrtujejo, pa tudi tistim, ki želijo sodelovati s Slovenijo iz tujine. Z namenom privabljanja visokokvalificiranih strokovnjakov so bile uvedene davčne spremembe, ki prinašajo ugodnejšo davčno obravnavo za ključne razvojne kadre, so še sporočili z USZS.

Z odprtjem razstave slikarja Karla Vouka se v teh trenutkih uradno začenjajo Koroški kulturni dnevi v Ljubljani 2025. Ob podpori Krščanske kulturne zveze in Slovenske prosvetne zveze iz Celovca jih pripravljata Društvo avstrijsko-slovenskega prijateljstva in Klub koroških Slovencev iz Ljubljane. Predsednik slednjega Janez Stegar je povedal, da bo odprtje v Galeriji Družina. Za glasbeni okvir bo poskrbel: vokalni kvartet “Dobniško jezero”. Prost ogled razstave do torka, 22. aprila, od ponedeljka do petka med 9. in 17. uro ter ob sobotah med 8. in 12. uro v galeriji Družina v Ljubljani.

Tradicionalni ponedeljkov večer Društva slovenskih izobražencev v Peterlinovi dvorani v Trstu bo nocoj prinesel pogovor o slovenskih vojnih letih v arhivu dr. Albina Šmajda. Po objavi druge knjige dokumentov iz zapuščine omenjenega politika (ti v mnogočem zadevajo tudi Trst in Primorsko) bosta govorila njena glavna urednika Mateja Jeraj in Matevž Košir iz Arhiva Republike Slovenije iz Ljubljane. O Trstu, njegovi kulturni dediščini, bralni kulturi v mestu in še o marsičem, tudi o knjigah o mestu, bosta jutri dopoldne v Josipinini knjigarni Društva slovenskih pisateljev v Ljubljani govorili urednici Martina Kafol (ZTT) in Nadia Roncelli (Mladika). Prvo je izdalo prvi slovenski vodnik po mestu Kako lep je Trst, druga pa se lahko pohvali z vodnikom, ki je namenjen nekoliko mlajšim: Po vodi, po suhem in počez. Potepanja od Barkovelj do Škednja. Urednici bosta predstavili tudi pomen založb tako za Slovence, ki živijo v Italiji kot za italijanske bralce, ki prek prevodov spoznavajo slovensko kulturo. 

S fotografsko razstavo v Trstu so oživili spomin na zgodovino in izročilo, ki ju v Rablju v Kanalski dolini dandanes skušajo turistično vrednotiti. Stoletja je tamkajšnji rudnik spadal med najpomembnejše rudnike svinca in cinka v vsej Evropi in močno zaznamoval zgodovino kraja z gospodarskega in družabnega vidika. Nekdanji rudnik, ki obsega okoli 130 km rovov do 520 m pod zemljo, so spremenili v mednarodni georudarski park, ki ohranja spomin na rudarski poklic in je hkrati turistična in izobraževalna znamenitost. Fotografije, ki so razstavljene v deželnem svetu Furlanije-Julijske krajine v Trstu, pričajo tako o življenju in delu rudarjev kot o življenju Rabeljčanov, saj je bil v začetku XX. stoletja Rabelj zelo velika in živahna vas s približno 3.000 prebivalci. Po zaprtju rudnika leta 1991 je kraj močno prizadelo izseljevanje. Posebno zanimiv je načrt vrednotenja znamenitega Štolna, ki pod zemljo povezuje Rabelj z Logom pod Mangartom. Julija bo praznoval 120. obletnico odprtja, še piše beneški petnajstdnevnik Dom.

V slovenski župniji Marije Vnebovzete v Clevelandu danes in jutri poteka čiščenje cerkve za veliko noč. Pripravijo ga vsako pomlad in rojake vabijo, naj si vzamejo nekaj časa in pomagajo pri čiščenju klopi, vhodov v cerkev, marmonatih sten in oltarjev. Še jutri in naslednji petek bosta v župnij potekali ribji večerji. To nedeljo bodo pri drugi maši mladi, ki se pripravljajo na prvo sveto obhajilo, prvič šli k spovedi. V tem zakramentu bodo prejeli usmiljenje, sočutje in odpuščanje Jezusa, Dobrega Pastirja. Rojaki so vabljeni k molitvi zanje na njihovi duhovni poti, pa tudi za njihove starše, da bi bili svojim otrokom dober zgled v življenju v veri. V ponedeljek zvečer pa bo pri Mariji Vnebovzeti v Clevelandu potekala skupna postna spokorna pobožnost za vernike iz vseh collinwoodskih župnij. Vsi duhovniki iz okolice bodo na voljo za duhovno pripravo na veliki teden.