O izzivih življenja v skupnosti v času individualizma

Tokrat smo temo oddaje povezali z našim pustnim dobrodelnim dogodkom in z misijonarkami v Angoli. O pomenu življenja v skupnosti, izzivih, ki jih prinaša ter o moči solidarnosti in hvaležnosti smo govorili. Ali in kako lahko skupaj rastemo in se podpiramo v današnjem svetu? Naš gost je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik.

Spoznavanje poklicev in širine kreativnih delovnih mest

V podjetju Marmor Hotavlje z vsakoletnim dogodkom pred Informativnimi dnevi mladim predstavijo svoje proizvodnje procese in širino delovnih mest, ki jih nudijo. Izobrazba ni ključna, pač pa vrednote, pravi Helena Selak.  

Utrip dneva dne 5. 11.

• Poslanci SDS vložili interpelacijo o delu in odgovornosti ministra za finance Klemena Boštjančiča, med očitki tudi zavajanje javnosti v aferi Litijska.
• Janez Janša mora sodnikom in nekdanji državni tožilki v zadevi Patria plačati več kot 30 tisoč evrov stroškov.
• V ZDA izbirajo novega predsednika, varnost na voliščih zagotavlja tudi nacionalna garda.
• Zelena luč pristojnih odborov Evropskega parlamenta prvim štirim kandidatom za evropske komisarje.
• Papež na univerzi Gregoriana: Izobrazba ne sme biti privilegij, ampak mora biti dostopna vsem.
• Sramota je, da v dobi digitalizacije ni zaživel projekt Pametna šola, pravi Mojca Škrinjar ob napovedih, da bodo v vzgoji in izobraževanju potrebne nove analize kadrov.
• Razmere na Pošti Slovenije so nevzdržne, opozarjajo zaposleni, v Sindikatu poštnih delavcev imajo dovolj obljub pristojnih, zato bodo stavkali.
• Vse manj Romov uporablja romski jezik, s tem se izgublja tudi romska kultura.
• Šport: Košarkarji Cedevite Olimpije v jadranski ligi klonili na gostovanju pri favorizirani Crveni Zvezdi.
• Vreme: Jutri bo sončno s koprenasto oblačnostjo, zjutraj in dopoldne bo megla.

V Tinjah bo jutri otroški dan

Na jutrišnji praznik, vnebohod v Katoliškem domu prosvete Sodalitas v Tinjah na avstrijskem Koroškem pričakujejo več kot 600 otrok. Katoliška otroška mladina po triletnem premoru zaradi pandemije znova pripravlja Otroški dan, to je osrednja prireditev omenjene organizacije. Letošnja rdeča nit bo izOBRAZba. Po bogoslužju ob 11.30 z asistentom Katoliške otroške mladine Jožetom Markowitzem bodo sledile delavnice na različne teme kot „telo, „zelišča“, „lišpanje“. Udeležence naprošajo, da prinesejo na Otroški dan igro ali plišasto žival ali knjigo, česar ne potrebujejo več, da bodo lahko te stvari prodajali, dobiček pa bo namenjen otrokom v Etiopiji. Referentka Katoliške otroške mladine Andreja Lepuschitz želi zbrane otroke opozoriti na to, kako pomembno je ostati odprt za novo, ter si tudi tako oblikovati svoj obraz. Ena delavnica bo zato imela tudi naslov »Moj obraz«. Andrej Lampichler, vodja Dušnopastirskega urada, se veseli prireditve in da bodo lahko otroci ustvarjali na raznih delavnicah in se kaj naučili. 

Mozaik dneva dne 3. 11.

• Papež Frančišek je začel svoje 39. apostolsko potovanje; tokrat ga je pot vodila v islamski Bahrajn.
• Nemčija je pozvala vse nemške državljane, naj zapustijo Iran.
• Po predlogu novele ustrezna izobrazba za vojaka tudi osnovna šola.
• Doktorica Verena Perko: O usodi Muzeja slovenske osamosvojitve bi morali razpravljati širše in predvsem argumentirano.
• Vreme: Zvečer in ponoči bo oblačno, krajevne padavine se bodo krepile in se do jutra razširile nad vso državo.

Janez Juhant: Življenje je več, kot le okvir

V slovenski družbi in Cerkvi se borimo z bremeni polpreteklosti in počasi sprejemamo Kantovo opredelitev: “Razsvetljenstvo je izhod človeka iz njegove nezrelosti, ki si jo je povzročil sam.” Znanstveno-razsvetljenska doba s svojim programom človeštvu ni izpolnila sanj o razsvetljenosti, kar je predmet osebnega zorenja in učenja, za kar naj skrbi izobrazba v domači hiši, v šolstvu in danes vse bolj prek medijev. A če so pokvarjeni kompasi, bo uspeh problem.

Predsednik Šarec ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu...

Predsednik Šarec ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu... je naslov komentarja Francija Feltrina, ki je objavljen na portalu Časnik.si Slovenija že desetletje postaja raj za politično in gospodarsko korupcijo. Nerazumljivo je predvsem to, da je korupcija postala privilegij in vrlina ljudi z visoko ali celo akademsko izobrazbo. Ti praviloma zasedajo vodilne položaje v naši mladi državi in so zrcalo njenega uspeha ali neuspeha.V Sloveniji je šolstvo državno, kar pomeni, da je brezplačno. Izobraževanje, od osnovne šole pa vse do visoke izobrazbe, financiramo preko davčnih dajatev, torej za šolstvo prispevamo finančna sredstva prav vsi državljani. Tudi tisti z najnižjimi dohodki, ki se skozi celo življenje soočajo s slabo plačanimi delovnimi mesti. Brez njih in njihovega prispevka še tako visoko izobražena družba ne more uspevati. Zato je »ropanje« delavcev in države, kar počnejo visoko izobraženi ljudje, ki naj bi bili elita in ponos naroda, največji kriminal in njihova osebna sramota.Če vlada in državni organi tega ne bodo zaustavili, se bomo kmalu znašli v položaju »oskubljene (okradene) kure«. In to zgolj zaradi nesposobnosti v vrhu vladne in državne politike ter sodne veje oblasti, ki jemljejo korupcijo za uspeh in ne kot kriminal.Kot državljan se že desetletje sprašujem in ugibam, zakaj imamo v Sloveniji na pomembnih in odgovornih položajih v državnih službah ljudi, ki po večini obolevajo za globoko »demenco – pozabljivostjo«. Oprostite! Svojo bolezensko stanje, že desetletje, na zaslišanjih pred raznimi parlamentarnimi komisijami, sodišči sami potrjujejo pred vso slovensko javnostjo, ko se ničesar ne spominjajo. So se pa lahko nekoč brez težav odločali o milijonih in milijardah denarja, ki so odtekali iz državne blagajne.Samo tega se še dobro spominjajo, da so delali, v dobro države, po zakonih in svoji vesti. Zanimivo? Vest je čut vsakega posameznika. A žal, kot je mnogokrat vsem vidno, je številni nimajo oz. se njihova vest nekoliko drugače odziva. Zato pri njih izobrazba, ki naj bi bila pogoj za zasedbo tako odgovornih delovnih mest, ni pomembna. In ne odigra vloge zaupanja.Ne glede na vse povedano, mislim, da bi se morala država, kot delodajalec, do teh visokih uslužbencev obnašati v skladu z njihovo boleznijo. Po njihovem priznanju, da so ostali brez spomina, kar pogosto brez sramu priznajo pred izvoljenimi predstavniki ljudstva, bi jih morali takoj odstraniti s tako odgovornih mest, da se prepreči nadaljnjo škodo.Ker so ti ljudje z visoko izobrazbo »cvet« našega naroda, svoje zdravje pa so izgubili (tako vsaj se da razumeti) med opravljanjem državnih nalog, bi jih morali poslati na zdravljene v poseben »sanatorij«. Tako bi preprečili širjenje okužbe s to, očitno zelo nalezljivo boleznijo. Da povsem slučajno ne bi prišlo do epidemije pozabljivosti belo-rdečih ovratnikov. Njihovo bolezensko (pozabljivost) stanje pa je potrebno priznati za poklicno bolezen. Tako bi jih doživljenjsko odstranili z odgovornih delovnih mestih v državnih službah in njenih ustanovah.Žal se naša vlada vede, kot da se ne zaveda te nevarnosti, saj ljudi z tako visoko demenco premešča iz enega do drugega odgovornega vodilnega delovnega mesta v državni administraciji. Pogosto se celo dogaja, da se obolele z visoko demenco postavlja na vedno bolj odgovorna mesta. Zdi se celo, da se znanje in vedenje o dejavnostih, na katero se jih imenuje, nič ne upošteva. Pomembno je zgolj to, da so iz pravega političnega gnezda. Tako državna klika belo-rdečih ovratnikov lahko nadaljuje s svojim vplivom in pomaga vladajoči politiki, da se proces korupcije ne prekine.Je pa to skregano z vsako zdravo logiko in strokovnim upravljanjem države. Še posebno s politiki, ki so s predvolilno prevaro odstranili relativnega zmagovalca zadnjih parlamentarnih volitev. Na sam vrh državne uprave in njenih gospodarskih družb so se postavili brez potrebnega znanja in drugih sposobnostih upravljanja.Ob današnjem političnem stanju se zdi, da so vodilni politiki, ki so se s prevaro povzpeli na sam državni vrh, že otopeli ali pa tudi njih že grabi epidemija globoke države. Da se jim to po dobrem letu vladanja že dogaja, kažejo dogodki zadnjih tednov. Med javnimi nastopi se vedno bolj opirajo na izmišljene dogodke, ki jih nikoli ni bilo. To očitno počnejo zgolj zato, da bi utišali (oblatili) vsakogar, ki si drzne s prstom javno pokazati na visoke državne uslužbenca, ki so kljub hudi »demenci« še vedno tam, kjer se upravlja in nadzoruje državno premoženje.Kdor ni z nami, je proti nas, je razmišljal že pokojni Josip Broz. Njega še vedno častijo številni politiki, ki nas vodijo po razburkanem morju, brez začrtane smeri in jasnih ciljev v prihodnosti.Upam si trditi, da je v Sloveniji »demenca« belo-rdečih ovratnikov prerasla v stanje, ki zahteva takojšno ukrepanje. In to pri ljudeh na najbolj odgovornih državnih funkcijah. Kdo bo to storil, pa je vprašanje za vse nakradene milijarde evrov.Z vsem spoštovanjem do vsake bolezni, še posebno do poklicnih. Naša država resnično potrebuje poseben sanatorij, kamor bi odlagala dementne državne uslužbence. Le tako bi lahko preprečili vedno nove bančne luknje in druge finančne malverzacije.Da ima država pozabljive politike, vemo. Zato se ne strinjam s tistimi, ki pravijo, da nam politiki lažejo. Podrobneje si poglejmo, kaj se dogaja s predsednikom Vlade RS. Šarec je že nekajkrat povedal resnico, ob tem pa pogosto pozabil, kaj je o isti vsebini govoril nekaj dni pred tem. Torej predsednik ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu pogosto odpove.Tudi sicer je naš vrli predsednik silno previden in nikoli ne pove kaj »državniškega«, kar bi moral, kot predstavnik oblasti, vedeti in znati. Zna pa toliko bolj temeljito okrcati opozicijske poslance, ko ga v državnem zboru sprašujejo o raznih ukrepih. Takrat se mu spomin vrne, saj jim vedno odgovarja v svojem slogu, sedaj že nekoliko ponarodelem slogu. Po njegovo opozicija ne misli dobro za državo in državljane. Opozicija ga blati zgolj zato, ker njegova vlada dela dobro. Da je je v življenju pač tako, da dan ni vedno enak prejšnjemu dnevu, kot tudi njegova vlada ni enaka prejšnji, je pa sicer eden bolj običajnih Šarčevih razmislekov, ko obišče Državni zbor.

Izobrazba je priložnost, ne usoda

Na Teološki fakulteti v Ljubljani so pripravili 1. Karierni dan, na katerem so nekdanji študenti predstavili izzive pri iskanju svoje prve zaposlitve, oziroma svojo pot od študija do vstopa na trg dela. V Mladoskopu smo se o priložnostih humanističnega študija v svetu prihodnosti, ko bomo razvoj pridobitniških dejavnosti zamenjali za razvoj medosebnih odnosov, govorili s Sabino Žnidaršič Žagar, karierno svetovalko in Janijem Šumakom, tajnikom fakultete ter nekdanjim študentom Teološke fakultete.