Komentar Domovina.je

VEČ ...|24. 2. 2025
Komentar Andraža Šesta: Ljubezen do domovine kot prepovedana tema

Nevrotičen izpad dela slovenske javnosti, oblasti in novinarske srenje ob velikih plakatih z verzom Gregorčiča je pokazal nevralgično točko današnjega zahodnega sveta. Ljubiti domovino je prepovedano. Domovino lahko ljubijo drugod, recimo na Kitajskem, v Rusiji in Iranu. Toda na Zahodu se vsakršno izražanje ljubezni do domovine šteje za rasistični izpad, morda kar za zametke nacizma. Takšen odnos, pomešan z nihilizmom v odnosu do lastne zgodovine, je recept za samomor naroda, komentar začenja Andraž Šest. Prisluhnite.

Komentar Andraža Šesta: Ljubezen do domovine kot prepovedana tema

Nevrotičen izpad dela slovenske javnosti, oblasti in novinarske srenje ob velikih plakatih z verzom Gregorčiča je pokazal nevralgično točko današnjega zahodnega sveta. Ljubiti domovino je prepovedano. Domovino lahko ljubijo drugod, recimo na Kitajskem, v Rusiji in Iranu. Toda na Zahodu se vsakršno izražanje ljubezni do domovine šteje za rasistični izpad, morda kar za zametke nacizma. Takšen odnos, pomešan z nihilizmom v odnosu do lastne zgodovine, je recept za samomor naroda, komentar začenja Andraž Šest. Prisluhnite.

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

Komentar Andraža Šesta: Ljubezen do domovine kot prepovedana tema

Nevrotičen izpad dela slovenske javnosti, oblasti in novinarske srenje ob velikih plakatih z verzom Gregorčiča je pokazal nevralgično točko današnjega zahodnega sveta. Ljubiti domovino je prepovedano. Domovino lahko ljubijo drugod, recimo na Kitajskem, v Rusiji in Iranu. Toda na Zahodu se vsakršno izražanje ljubezni do domovine šteje za rasistični izpad, morda kar za zametke nacizma. Takšen odnos, pomešan z nihilizmom v odnosu do lastne zgodovine, je recept za samomor naroda, komentar začenja Andraž Šest. Prisluhnite.

VEČ ...|24. 2. 2025
Komentar Andraža Šesta: Ljubezen do domovine kot prepovedana tema

Nevrotičen izpad dela slovenske javnosti, oblasti in novinarske srenje ob velikih plakatih z verzom Gregorčiča je pokazal nevralgično točko današnjega zahodnega sveta. Ljubiti domovino je prepovedano. Domovino lahko ljubijo drugod, recimo na Kitajskem, v Rusiji in Iranu. Toda na Zahodu se vsakršno izražanje ljubezni do domovine šteje za rasistični izpad, morda kar za zametke nacizma. Takšen odnos, pomešan z nihilizmom v odnosu do lastne zgodovine, je recept za samomor naroda, komentar začenja Andraž Šest. Prisluhnite.

Andraž Šest

komentarpolitikadružba

Večer za zakonce in družine

VEČ ...|4. 2. 2025
Ko otrok naredi samomor

Je lahko za starša večja bolečine od te, da si njegov otrok sam vzame življenje? S kakšnimi občutki se srečuje, kako je mogoče žalovanje in kako si lahko med seboj pomagajo, so v oddaji Večer za zakonce in družine pričevali nekateri starši. V Ignacijevem domu duhovnosti v Ljubljani bo namreč marca zaživela skupina za starše, ki žalujejo po samomoru svojega otroka. Z nami v studiu je bil tudi njihov duhovni spremljevalec p. Ivan Platovnjak.

Ko otrok naredi samomor

Je lahko za starša večja bolečine od te, da si njegov otrok sam vzame življenje? S kakšnimi občutki se srečuje, kako je mogoče žalovanje in kako si lahko med seboj pomagajo, so v oddaji Večer za zakonce in družine pričevali nekateri starši. V Ignacijevem domu duhovnosti v Ljubljani bo namreč marca zaživela skupina za starše, ki žalujejo po samomoru svojega otroka. Z nami v studiu je bil tudi njihov duhovni spremljevalec p. Ivan Platovnjak.

samomorzakondružinažalovanje

Večer za zakonce in družine

Ko otrok naredi samomor

Je lahko za starša večja bolečine od te, da si njegov otrok sam vzame življenje? S kakšnimi občutki se srečuje, kako je mogoče žalovanje in kako si lahko med seboj pomagajo, so v oddaji Večer za zakonce in družine pričevali nekateri starši. V Ignacijevem domu duhovnosti v Ljubljani bo namreč marca zaživela skupina za starše, ki žalujejo po samomoru svojega otroka. Z nami v studiu je bil tudi njihov duhovni spremljevalec p. Ivan Platovnjak.

VEČ ...|4. 2. 2025
Ko otrok naredi samomor

Je lahko za starša večja bolečine od te, da si njegov otrok sam vzame življenje? S kakšnimi občutki se srečuje, kako je mogoče žalovanje in kako si lahko med seboj pomagajo, so v oddaji Večer za zakonce in družine pričevali nekateri starši. V Ignacijevem domu duhovnosti v Ljubljani bo namreč marca zaživela skupina za starše, ki žalujejo po samomoru svojega otroka. Z nami v studiu je bil tudi njihov duhovni spremljevalec p. Ivan Platovnjak.

Marjana Debevec

samomorzakondružinažalovanje

Družinska kateheza

VEČ ...|4. 2. 2025
Ko otrok naredi samomor

Je lahko za starša večja bolečine od te, da si njegov otrok sam vzame življenje? S kakšnimi občutki se srečuje, kako je mogoče žalovanje in kako si lahko med seboj pomagajo, so v oddaji Večer za zakonce in družine pričevali nekateri starši. V Ignacijevem domu duhovnosti v Ljubljani bo namreč marca zaživela skupina za starše, ki žalujejo po samomoru svojega otroka. Z nami v studiu je bil tudi njihov duhovni spremljevalec p. Ivan Platovnjak.

Ko otrok naredi samomor

Je lahko za starša večja bolečine od te, da si njegov otrok sam vzame življenje? S kakšnimi občutki se srečuje, kako je mogoče žalovanje in kako si lahko med seboj pomagajo, so v oddaji Večer za zakonce in družine pričevali nekateri starši. V Ignacijevem domu duhovnosti v Ljubljani bo namreč marca zaživela skupina za starše, ki žalujejo po samomoru svojega otroka. Z nami v studiu je bil tudi njihov duhovni spremljevalec p. Ivan Platovnjak.

odnosidružinaduhovnost

Družinska kateheza

Ko otrok naredi samomor

Je lahko za starša večja bolečine od te, da si njegov otrok sam vzame življenje? S kakšnimi občutki se srečuje, kako je mogoče žalovanje in kako si lahko med seboj pomagajo, so v oddaji Večer za zakonce in družine pričevali nekateri starši. V Ignacijevem domu duhovnosti v Ljubljani bo namreč marca zaživela skupina za starše, ki žalujejo po samomoru svojega otroka. Z nami v studiu je bil tudi njihov duhovni spremljevalec p. Ivan Platovnjak.

VEČ ...|4. 2. 2025
Ko otrok naredi samomor

Je lahko za starša večja bolečine od te, da si njegov otrok sam vzame življenje? S kakšnimi občutki se srečuje, kako je mogoče žalovanje in kako si lahko med seboj pomagajo, so v oddaji Večer za zakonce in družine pričevali nekateri starši. V Ignacijevem domu duhovnosti v Ljubljani bo namreč marca zaživela skupina za starše, ki žalujejo po samomoru svojega otroka. Z nami v studiu je bil tudi njihov duhovni spremljevalec p. Ivan Platovnjak.

Marjana Debevec

odnosidružinaduhovnost

Informativne oddaje

VEČ ...|22. 1. 2025
Utrip dneva dne 22. 1.

  • Sporen razpis v premogovniški regiji. Han sprožil več postopkov; Von Horvata ne pozna.
  • Novela zakona o zdravstveni dejavnosti po oceni zdravniških organizacij zgrešila bistvo reforme, obeta se tudi ustavna presoja.
  • Zdravniške organizacije znova odločno proti zakonu o asistiranem samomoru.
  • Komisija za nadzor financ na predlog NSi o nakupu helikopterjev za nujno medicinsko pomoč.
  • Arktični mraz ohromil polovico ZDA, nova administracija pa dela s polno paro naprej.
  • V drugem Trumpovem mandatu se obeta nadaljevanje burnih odnosov z Vatikanom.
  • Notranji minister Poklukar prestal interpelacijo, a dobil le 35 glasov podpore koalicije.
  • V Sevnici se že pripravljajo na povečano število turistov, odprli so tudi Melaniino pot.
  • ŠPORT: Naši rokometaši glavni del svetovnega prvenstva drevi odpirajo proti Argentini.
  • Vreme: Jutri oblačno z dežjem na zahodu in v notranjosti države; pihal bo jugozahodnik.

Utrip dneva dne 22. 1.

  • Sporen razpis v premogovniški regiji. Han sprožil več postopkov; Von Horvata ne pozna.
  • Novela zakona o zdravstveni dejavnosti po oceni zdravniških organizacij zgrešila bistvo reforme, obeta se tudi ustavna presoja.
  • Zdravniške organizacije znova odločno proti zakonu o asistiranem samomoru.
  • Komisija za nadzor financ na predlog NSi o nakupu helikopterjev za nujno medicinsko pomoč.
  • Arktični mraz ohromil polovico ZDA, nova administracija pa dela s polno paro naprej.
  • V drugem Trumpovem mandatu se obeta nadaljevanje burnih odnosov z Vatikanom.
  • Notranji minister Poklukar prestal interpelacijo, a dobil le 35 glasov podpore koalicije.
  • V Sevnici se že pripravljajo na povečano število turistov, odprli so tudi Melaniino pot.
  • ŠPORT: Naši rokometaši glavni del svetovnega prvenstva drevi odpirajo proti Argentini.
  • Vreme: Jutri oblačno z dežjem na zahodu in v notranjosti države; pihal bo jugozahodnik.

infonovice

Informativne oddaje

Utrip dneva dne 22. 1.
  • Sporen razpis v premogovniški regiji. Han sprožil več postopkov; Von Horvata ne pozna.
  • Novela zakona o zdravstveni dejavnosti po oceni zdravniških organizacij zgrešila bistvo reforme, obeta se tudi ustavna presoja.
  • Zdravniške organizacije znova odločno proti zakonu o asistiranem samomoru.
  • Komisija za nadzor financ na predlog NSi o nakupu helikopterjev za nujno medicinsko pomoč.
  • Arktični mraz ohromil polovico ZDA, nova administracija pa dela s polno paro naprej.
  • V drugem Trumpovem mandatu se obeta nadaljevanje burnih odnosov z Vatikanom.
  • Notranji minister Poklukar prestal interpelacijo, a dobil le 35 glasov podpore koalicije.
  • V Sevnici se že pripravljajo na povečano število turistov, odprli so tudi Melaniino pot.
  • ŠPORT: Naši rokometaši glavni del svetovnega prvenstva drevi odpirajo proti Argentini.
  • Vreme: Jutri oblačno z dežjem na zahodu in v notranjosti države; pihal bo jugozahodnik.
VEČ ...|22. 1. 2025
Utrip dneva dne 22. 1.
  • Sporen razpis v premogovniški regiji. Han sprožil več postopkov; Von Horvata ne pozna.
  • Novela zakona o zdravstveni dejavnosti po oceni zdravniških organizacij zgrešila bistvo reforme, obeta se tudi ustavna presoja.
  • Zdravniške organizacije znova odločno proti zakonu o asistiranem samomoru.
  • Komisija za nadzor financ na predlog NSi o nakupu helikopterjev za nujno medicinsko pomoč.
  • Arktični mraz ohromil polovico ZDA, nova administracija pa dela s polno paro naprej.
  • V drugem Trumpovem mandatu se obeta nadaljevanje burnih odnosov z Vatikanom.
  • Notranji minister Poklukar prestal interpelacijo, a dobil le 35 glasov podpore koalicije.
  • V Sevnici se že pripravljajo na povečano število turistov, odprli so tudi Melaniino pot.
  • ŠPORT: Naši rokometaši glavni del svetovnega prvenstva drevi odpirajo proti Argentini.
  • Vreme: Jutri oblačno z dežjem na zahodu in v notranjosti države; pihal bo jugozahodnik.

Radio Ognjišče

infonovice

Informativne oddaje

VEČ ...|20. 1. 2025
Mozaik dneva dne 20. 1.

  • Trump pred prisego pri sveti maši in v Beli hiši pri Bidnu, papež novemu predsedniku: ZDA naj bodo dežela priložnosti in sprejemanja za vse.
  • Koalicija v parlament vložila predlog zakona o pomoči pri samomoru.
  • Rešitev za politične pretrese v zahodnih državah je v iskanju nove sredine, je prepričan doktor Aleš Maver.
  • VREME: Pojavljale se bodo rahle padavine, možna bo poledica. Jutri bo večinoma oblačno.

Mozaik dneva dne 20. 1.

  • Trump pred prisego pri sveti maši in v Beli hiši pri Bidnu, papež novemu predsedniku: ZDA naj bodo dežela priložnosti in sprejemanja za vse.
  • Koalicija v parlament vložila predlog zakona o pomoči pri samomoru.
  • Rešitev za politične pretrese v zahodnih državah je v iskanju nove sredine, je prepričan doktor Aleš Maver.
  • VREME: Pojavljale se bodo rahle padavine, možna bo poledica. Jutri bo večinoma oblačno.

infonovice

Informativne oddaje

Mozaik dneva dne 20. 1.
  • Trump pred prisego pri sveti maši in v Beli hiši pri Bidnu, papež novemu predsedniku: ZDA naj bodo dežela priložnosti in sprejemanja za vse.
  • Koalicija v parlament vložila predlog zakona o pomoči pri samomoru.
  • Rešitev za politične pretrese v zahodnih državah je v iskanju nove sredine, je prepričan doktor Aleš Maver.
  • VREME: Pojavljale se bodo rahle padavine, možna bo poledica. Jutri bo večinoma oblačno.
VEČ ...|20. 1. 2025
Mozaik dneva dne 20. 1.
  • Trump pred prisego pri sveti maši in v Beli hiši pri Bidnu, papež novemu predsedniku: ZDA naj bodo dežela priložnosti in sprejemanja za vse.
  • Koalicija v parlament vložila predlog zakona o pomoči pri samomoru.
  • Rešitev za politične pretrese v zahodnih državah je v iskanju nove sredine, je prepričan doktor Aleš Maver.
  • VREME: Pojavljale se bodo rahle padavine, možna bo poledica. Jutri bo večinoma oblačno.

Radio Ognjišče

infonovice

Informativni prispevki

VEČ ...|17. 1. 2025
Novinar Peter Avsenik v komentarju za Radio Ognjišče o praznih obljubah in besedah aktualne vlade

Na političnem področju je vse bolj vroče, tudi zaradi izrečenih besed, ki v aktualni vladi skoraj ne pomenijo nič. O tem je za Radio Ognjišče komentar pripravil novinar Peter Avsenik: 

V začetku je bila beseda. Vsem tako dobro poznan svetopisemski citat, njegovih razlag je verjetno toliko, kolikor je filozofov in teologov. Sam to nisem, moj povsem laični poskus razumevanja besede, kot je opredeljena v Svetem pismu, gre v smeri besede kot božjega orodja stvarjenja. Evangelist Janez je povzdignil pojem besede na raven Boga, ko je zapisal, da je bila beseda pri Bogu in da je bila beseda Bog. Če sem kiksnil, naj me kakšen duhovnik popravi. A že knjiga vseh knjig pripisuje besedi neznansko vrednost.

V kolikšni meri se učinka besede zavedamo, je že drugo vprašanje. A če je po besedi vse nastalo, kar je nastalega, nastaja še danes. In če nastaja še danes, potem je smiselno biti zelo pozoren, kaj govorimo, kakšen je naš notranji pogovor in kakšen zunanji dialog.

Beseda je lahko čudovito orodje ustvarjalnosti, lahko pa tudi njegovo nasprotje. In če imajo že v medsebojnih odnosih besede tako veliko težo, kakšna šele je ta pri tistih, ki jih uporabljajo v javnosti. In če smo do neke mere še lahko prizanesljivi do spletnih vplivnežev – ne nazadnje nam ni treba prebrati in pregledati prav vsega, kar se pojavi na družbenih omrežjih – pa je pri političnih osebnostih na besede smiselno biti zelo pozoren. Njihove besede namreč na takšen ali drugačen način vplivajo na nas, četudi bi se politiki skušali ogniti v velikem loku.

Le še dobro leto dni nas loči od naslednjih parlamentarnih volitev. Pozornemu očesu in ušesu ne uide, da se že kažejo prvi zametki tematik, na katerih bo temeljila volilna kampanja posameznih strank. In če se leva stran ne izneverja preverjenemu receptu netenja ideoloških tem, od zavračanja pokopa žrtev komunizma pa do pomoči pri samomoru, del desne tokrat stavi na eno samo izhodišče – na besedo.

Besedo si moramo vzeti nazaj, je že ob več priložnostih v zadnjem času poudarjal predsednik SDS Janez Janša. Prvič verjetno na prvem večjem shodu ob robu sojenja v zadevi Trenta. Da si jo moramo vzeti nazaj, predpostavlja, da je bila vzeta. In ena najbolj prikladnih besed, ki je bila vzeta, je svoboda.

Robert Golob se je na oblast zavihtel v času po nočni mori Covida-19. Kot slab spomin pridejo na misel zaprte trgovine, maske, omejitve, cepljenja, PCT … Če nič drugega, je treba Golobovemu volilnemu štabu priznati, da so mu zvito izbrali ime stranke. Dve besedi, ki sta opredelili natančno tisto, česar je v času pandemije najbolj manjkalo – gibanje in svoboda. Primerov, ki kažejo, da se je Golobova svoboda v manj kot treh letih sprevrgla v njeno nasprotje, je nič koliko.

Pravzaprav bi se lahko vprašali, ali je svoboda, kot jo razume aktualna slovenska leva oblast, sploh kdaj dejansko pomenila to, kar sama po sebi je. Na trenutek predsednik vlade namreč svojih totalitarnih teženj niti ne skriva. Spomnimo se samo na besede o čiščenju janšistov in javne radiotelevizije. Kaj je to, če ne popolno nasprotje svobode? Da niti ne govorimo o strohnelih obljubah o osebnih zdravnikih, blaginji za vse, ne le za peščico, o sto montažnih hišah na mesec za poplavljence in še bi lahko naštevali. Kaj si lahko mislimo o predsedniku vlade, ki prelomi celo obljubo, da ne bo več obljubljal?

Kot je ravnanje Svobode v nasprotju s pravim pomenom svobode, tako so besede aktualnih oblastnikov mnogokrat v nasprotju izrečenim. Da imamo volivci slab spomin, se je pokazalo skoraj na vseh volitvah doslej. Toda kdo še lahko verjame lahkotnemu besedičenju, ki se sproti sprevrača v nasprotje povedanega ali pa je uresničitev pomaknjena v neopredeljeno prihodnost. Popoplavna obnova bo očitno v celoti ostala prihodnji vladi, enako spopad z zdravstveno krizo in pomanjkanjem stanovanj.

A naj bomo še tako kritični, ravnanje slovenske oblastne politike in zloraba besede kot prapočela stvarjenja nista v ničemer presenetljivi, če poznamo njeno miselno naravnanost oziroma intimno opcijo. Da je laž nesmrtna duša komunizma, je ugotavljal že poljski filozof Leszek Kolakowski. Da se je lahkotno poslužujejo tudi njegovi ideološki nasledniki, tako ni nič nenavadnega. Nekoliko bolj presenetljiv pa je mazohizem, s katerim del volilnega telesa vedno znova na to pristaja.

Če je beseda zlorabljena, je zlorabljen njen Stvarnik njen vir – saj je bila beseda v začetku pri Bogu in beseda je bila Bog. In v dobro naroda je smiselno, da jo spet dobijo tisti, ki bodo njen smisel razumeli, jo uporabljali preudarno in za izrečenim besedami tudi stali. PA

Novinar Peter Avsenik v komentarju za Radio Ognjišče o praznih obljubah in besedah aktualne vlade

Na političnem področju je vse bolj vroče, tudi zaradi izrečenih besed, ki v aktualni vladi skoraj ne pomenijo nič. O tem je za Radio Ognjišče komentar pripravil novinar Peter Avsenik: 

V začetku je bila beseda. Vsem tako dobro poznan svetopisemski citat, njegovih razlag je verjetno toliko, kolikor je filozofov in teologov. Sam to nisem, moj povsem laični poskus razumevanja besede, kot je opredeljena v Svetem pismu, gre v smeri besede kot božjega orodja stvarjenja. Evangelist Janez je povzdignil pojem besede na raven Boga, ko je zapisal, da je bila beseda pri Bogu in da je bila beseda Bog. Če sem kiksnil, naj me kakšen duhovnik popravi. A že knjiga vseh knjig pripisuje besedi neznansko vrednost.

V kolikšni meri se učinka besede zavedamo, je že drugo vprašanje. A če je po besedi vse nastalo, kar je nastalega, nastaja še danes. In če nastaja še danes, potem je smiselno biti zelo pozoren, kaj govorimo, kakšen je naš notranji pogovor in kakšen zunanji dialog.

Beseda je lahko čudovito orodje ustvarjalnosti, lahko pa tudi njegovo nasprotje. In če imajo že v medsebojnih odnosih besede tako veliko težo, kakšna šele je ta pri tistih, ki jih uporabljajo v javnosti. In če smo do neke mere še lahko prizanesljivi do spletnih vplivnežev – ne nazadnje nam ni treba prebrati in pregledati prav vsega, kar se pojavi na družbenih omrežjih – pa je pri političnih osebnostih na besede smiselno biti zelo pozoren. Njihove besede namreč na takšen ali drugačen način vplivajo na nas, četudi bi se politiki skušali ogniti v velikem loku.

Le še dobro leto dni nas loči od naslednjih parlamentarnih volitev. Pozornemu očesu in ušesu ne uide, da se že kažejo prvi zametki tematik, na katerih bo temeljila volilna kampanja posameznih strank. In če se leva stran ne izneverja preverjenemu receptu netenja ideoloških tem, od zavračanja pokopa žrtev komunizma pa do pomoči pri samomoru, del desne tokrat stavi na eno samo izhodišče – na besedo.

Besedo si moramo vzeti nazaj, je že ob več priložnostih v zadnjem času poudarjal predsednik SDS Janez Janša. Prvič verjetno na prvem večjem shodu ob robu sojenja v zadevi Trenta. Da si jo moramo vzeti nazaj, predpostavlja, da je bila vzeta. In ena najbolj prikladnih besed, ki je bila vzeta, je svoboda.

Robert Golob se je na oblast zavihtel v času po nočni mori Covida-19. Kot slab spomin pridejo na misel zaprte trgovine, maske, omejitve, cepljenja, PCT … Če nič drugega, je treba Golobovemu volilnemu štabu priznati, da so mu zvito izbrali ime stranke. Dve besedi, ki sta opredelili natančno tisto, česar je v času pandemije najbolj manjkalo – gibanje in svoboda. Primerov, ki kažejo, da se je Golobova svoboda v manj kot treh letih sprevrgla v njeno nasprotje, je nič koliko.

Pravzaprav bi se lahko vprašali, ali je svoboda, kot jo razume aktualna slovenska leva oblast, sploh kdaj dejansko pomenila to, kar sama po sebi je. Na trenutek predsednik vlade namreč svojih totalitarnih teženj niti ne skriva. Spomnimo se samo na besede o čiščenju janšistov in javne radiotelevizije. Kaj je to, če ne popolno nasprotje svobode? Da niti ne govorimo o strohnelih obljubah o osebnih zdravnikih, blaginji za vse, ne le za peščico, o sto montažnih hišah na mesec za poplavljence in še bi lahko naštevali. Kaj si lahko mislimo o predsedniku vlade, ki prelomi celo obljubo, da ne bo več obljubljal?

Kot je ravnanje Svobode v nasprotju s pravim pomenom svobode, tako so besede aktualnih oblastnikov mnogokrat v nasprotju izrečenim. Da imamo volivci slab spomin, se je pokazalo skoraj na vseh volitvah doslej. Toda kdo še lahko verjame lahkotnemu besedičenju, ki se sproti sprevrača v nasprotje povedanega ali pa je uresničitev pomaknjena v neopredeljeno prihodnost. Popoplavna obnova bo očitno v celoti ostala prihodnji vladi, enako spopad z zdravstveno krizo in pomanjkanjem stanovanj.

A naj bomo še tako kritični, ravnanje slovenske oblastne politike in zloraba besede kot prapočela stvarjenja nista v ničemer presenetljivi, če poznamo njeno miselno naravnanost oziroma intimno opcijo. Da je laž nesmrtna duša komunizma, je ugotavljal že poljski filozof Leszek Kolakowski. Da se je lahkotno poslužujejo tudi njegovi ideološki nasledniki, tako ni nič nenavadnega. Nekoliko bolj presenetljiv pa je mazohizem, s katerim del volilnega telesa vedno znova na to pristaja.

Če je beseda zlorabljena, je zlorabljen njen Stvarnik njen vir – saj je bila beseda v začetku pri Bogu in beseda je bila Bog. In v dobro naroda je smiselno, da jo spet dobijo tisti, ki bodo njen smisel razumeli, jo uporabljali preudarno in za izrečenim besedami tudi stali. PA

infokomentaravsenikpolitika

Informativni prispevki

Novinar Peter Avsenik v komentarju za Radio Ognjišče o praznih obljubah in besedah aktualne vlade

Na političnem področju je vse bolj vroče, tudi zaradi izrečenih besed, ki v aktualni vladi skoraj ne pomenijo nič. O tem je za Radio Ognjišče komentar pripravil novinar Peter Avsenik: 

V začetku je bila beseda. Vsem tako dobro poznan svetopisemski citat, njegovih razlag je verjetno toliko, kolikor je filozofov in teologov. Sam to nisem, moj povsem laični poskus razumevanja besede, kot je opredeljena v Svetem pismu, gre v smeri besede kot božjega orodja stvarjenja. Evangelist Janez je povzdignil pojem besede na raven Boga, ko je zapisal, da je bila beseda pri Bogu in da je bila beseda Bog. Če sem kiksnil, naj me kakšen duhovnik popravi. A že knjiga vseh knjig pripisuje besedi neznansko vrednost.

V kolikšni meri se učinka besede zavedamo, je že drugo vprašanje. A če je po besedi vse nastalo, kar je nastalega, nastaja še danes. In če nastaja še danes, potem je smiselno biti zelo pozoren, kaj govorimo, kakšen je naš notranji pogovor in kakšen zunanji dialog.

Beseda je lahko čudovito orodje ustvarjalnosti, lahko pa tudi njegovo nasprotje. In če imajo že v medsebojnih odnosih besede tako veliko težo, kakšna šele je ta pri tistih, ki jih uporabljajo v javnosti. In če smo do neke mere še lahko prizanesljivi do spletnih vplivnežev – ne nazadnje nam ni treba prebrati in pregledati prav vsega, kar se pojavi na družbenih omrežjih – pa je pri političnih osebnostih na besede smiselno biti zelo pozoren. Njihove besede namreč na takšen ali drugačen način vplivajo na nas, četudi bi se politiki skušali ogniti v velikem loku.

Le še dobro leto dni nas loči od naslednjih parlamentarnih volitev. Pozornemu očesu in ušesu ne uide, da se že kažejo prvi zametki tematik, na katerih bo temeljila volilna kampanja posameznih strank. In če se leva stran ne izneverja preverjenemu receptu netenja ideoloških tem, od zavračanja pokopa žrtev komunizma pa do pomoči pri samomoru, del desne tokrat stavi na eno samo izhodišče – na besedo.

Besedo si moramo vzeti nazaj, je že ob več priložnostih v zadnjem času poudarjal predsednik SDS Janez Janša. Prvič verjetno na prvem večjem shodu ob robu sojenja v zadevi Trenta. Da si jo moramo vzeti nazaj, predpostavlja, da je bila vzeta. In ena najbolj prikladnih besed, ki je bila vzeta, je svoboda.

Robert Golob se je na oblast zavihtel v času po nočni mori Covida-19. Kot slab spomin pridejo na misel zaprte trgovine, maske, omejitve, cepljenja, PCT … Če nič drugega, je treba Golobovemu volilnemu štabu priznati, da so mu zvito izbrali ime stranke. Dve besedi, ki sta opredelili natančno tisto, česar je v času pandemije najbolj manjkalo – gibanje in svoboda. Primerov, ki kažejo, da se je Golobova svoboda v manj kot treh letih sprevrgla v njeno nasprotje, je nič koliko.

Pravzaprav bi se lahko vprašali, ali je svoboda, kot jo razume aktualna slovenska leva oblast, sploh kdaj dejansko pomenila to, kar sama po sebi je. Na trenutek predsednik vlade namreč svojih totalitarnih teženj niti ne skriva. Spomnimo se samo na besede o čiščenju janšistov in javne radiotelevizije. Kaj je to, če ne popolno nasprotje svobode? Da niti ne govorimo o strohnelih obljubah o osebnih zdravnikih, blaginji za vse, ne le za peščico, o sto montažnih hišah na mesec za poplavljence in še bi lahko naštevali. Kaj si lahko mislimo o predsedniku vlade, ki prelomi celo obljubo, da ne bo več obljubljal?

Kot je ravnanje Svobode v nasprotju s pravim pomenom svobode, tako so besede aktualnih oblastnikov mnogokrat v nasprotju izrečenim. Da imamo volivci slab spomin, se je pokazalo skoraj na vseh volitvah doslej. Toda kdo še lahko verjame lahkotnemu besedičenju, ki se sproti sprevrača v nasprotje povedanega ali pa je uresničitev pomaknjena v neopredeljeno prihodnost. Popoplavna obnova bo očitno v celoti ostala prihodnji vladi, enako spopad z zdravstveno krizo in pomanjkanjem stanovanj.

A naj bomo še tako kritični, ravnanje slovenske oblastne politike in zloraba besede kot prapočela stvarjenja nista v ničemer presenetljivi, če poznamo njeno miselno naravnanost oziroma intimno opcijo. Da je laž nesmrtna duša komunizma, je ugotavljal že poljski filozof Leszek Kolakowski. Da se je lahkotno poslužujejo tudi njegovi ideološki nasledniki, tako ni nič nenavadnega. Nekoliko bolj presenetljiv pa je mazohizem, s katerim del volilnega telesa vedno znova na to pristaja.

Če je beseda zlorabljena, je zlorabljen njen Stvarnik njen vir – saj je bila beseda v začetku pri Bogu in beseda je bila Bog. In v dobro naroda je smiselno, da jo spet dobijo tisti, ki bodo njen smisel razumeli, jo uporabljali preudarno in za izrečenim besedami tudi stali. PA

VEČ ...|17. 1. 2025
Novinar Peter Avsenik v komentarju za Radio Ognjišče o praznih obljubah in besedah aktualne vlade

Na političnem področju je vse bolj vroče, tudi zaradi izrečenih besed, ki v aktualni vladi skoraj ne pomenijo nič. O tem je za Radio Ognjišče komentar pripravil novinar Peter Avsenik: 

V začetku je bila beseda. Vsem tako dobro poznan svetopisemski citat, njegovih razlag je verjetno toliko, kolikor je filozofov in teologov. Sam to nisem, moj povsem laični poskus razumevanja besede, kot je opredeljena v Svetem pismu, gre v smeri besede kot božjega orodja stvarjenja. Evangelist Janez je povzdignil pojem besede na raven Boga, ko je zapisal, da je bila beseda pri Bogu in da je bila beseda Bog. Če sem kiksnil, naj me kakšen duhovnik popravi. A že knjiga vseh knjig pripisuje besedi neznansko vrednost.

V kolikšni meri se učinka besede zavedamo, je že drugo vprašanje. A če je po besedi vse nastalo, kar je nastalega, nastaja še danes. In če nastaja še danes, potem je smiselno biti zelo pozoren, kaj govorimo, kakšen je naš notranji pogovor in kakšen zunanji dialog.

Beseda je lahko čudovito orodje ustvarjalnosti, lahko pa tudi njegovo nasprotje. In če imajo že v medsebojnih odnosih besede tako veliko težo, kakšna šele je ta pri tistih, ki jih uporabljajo v javnosti. In če smo do neke mere še lahko prizanesljivi do spletnih vplivnežev – ne nazadnje nam ni treba prebrati in pregledati prav vsega, kar se pojavi na družbenih omrežjih – pa je pri političnih osebnostih na besede smiselno biti zelo pozoren. Njihove besede namreč na takšen ali drugačen način vplivajo na nas, četudi bi se politiki skušali ogniti v velikem loku.

Le še dobro leto dni nas loči od naslednjih parlamentarnih volitev. Pozornemu očesu in ušesu ne uide, da se že kažejo prvi zametki tematik, na katerih bo temeljila volilna kampanja posameznih strank. In če se leva stran ne izneverja preverjenemu receptu netenja ideoloških tem, od zavračanja pokopa žrtev komunizma pa do pomoči pri samomoru, del desne tokrat stavi na eno samo izhodišče – na besedo.

Besedo si moramo vzeti nazaj, je že ob več priložnostih v zadnjem času poudarjal predsednik SDS Janez Janša. Prvič verjetno na prvem večjem shodu ob robu sojenja v zadevi Trenta. Da si jo moramo vzeti nazaj, predpostavlja, da je bila vzeta. In ena najbolj prikladnih besed, ki je bila vzeta, je svoboda.

Robert Golob se je na oblast zavihtel v času po nočni mori Covida-19. Kot slab spomin pridejo na misel zaprte trgovine, maske, omejitve, cepljenja, PCT … Če nič drugega, je treba Golobovemu volilnemu štabu priznati, da so mu zvito izbrali ime stranke. Dve besedi, ki sta opredelili natančno tisto, česar je v času pandemije najbolj manjkalo – gibanje in svoboda. Primerov, ki kažejo, da se je Golobova svoboda v manj kot treh letih sprevrgla v njeno nasprotje, je nič koliko.

Pravzaprav bi se lahko vprašali, ali je svoboda, kot jo razume aktualna slovenska leva oblast, sploh kdaj dejansko pomenila to, kar sama po sebi je. Na trenutek predsednik vlade namreč svojih totalitarnih teženj niti ne skriva. Spomnimo se samo na besede o čiščenju janšistov in javne radiotelevizije. Kaj je to, če ne popolno nasprotje svobode? Da niti ne govorimo o strohnelih obljubah o osebnih zdravnikih, blaginji za vse, ne le za peščico, o sto montažnih hišah na mesec za poplavljence in še bi lahko naštevali. Kaj si lahko mislimo o predsedniku vlade, ki prelomi celo obljubo, da ne bo več obljubljal?

Kot je ravnanje Svobode v nasprotju s pravim pomenom svobode, tako so besede aktualnih oblastnikov mnogokrat v nasprotju izrečenim. Da imamo volivci slab spomin, se je pokazalo skoraj na vseh volitvah doslej. Toda kdo še lahko verjame lahkotnemu besedičenju, ki se sproti sprevrača v nasprotje povedanega ali pa je uresničitev pomaknjena v neopredeljeno prihodnost. Popoplavna obnova bo očitno v celoti ostala prihodnji vladi, enako spopad z zdravstveno krizo in pomanjkanjem stanovanj.

A naj bomo še tako kritični, ravnanje slovenske oblastne politike in zloraba besede kot prapočela stvarjenja nista v ničemer presenetljivi, če poznamo njeno miselno naravnanost oziroma intimno opcijo. Da je laž nesmrtna duša komunizma, je ugotavljal že poljski filozof Leszek Kolakowski. Da se je lahkotno poslužujejo tudi njegovi ideološki nasledniki, tako ni nič nenavadnega. Nekoliko bolj presenetljiv pa je mazohizem, s katerim del volilnega telesa vedno znova na to pristaja.

Če je beseda zlorabljena, je zlorabljen njen Stvarnik njen vir – saj je bila beseda v začetku pri Bogu in beseda je bila Bog. In v dobro naroda je smiselno, da jo spet dobijo tisti, ki bodo njen smisel razumeli, jo uporabljali preudarno in za izrečenim besedami tudi stali. PA

Radio Ognjišče

infokomentaravsenikpolitika

Informativne oddaje

VEČ ...|12. 1. 2025
Utrip dneva dne 12. 1.

  • Nadškof Cvikl na nedeljo Jezusovega krsta: V Božjih očeh smo vsi ljubljeni in dragoceni!
  • Nov predlog zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja: Imamo potem samomor proti kateremu se borimo in tistega, ki ga ponujamo?
  • Pred petimi leti na Kitajskem potrjena prva smrtna žrtev covida-19. Kako je bolezen zaznamovala svet?
  • V Libanonu je zavil optimistični veter po izvolitvi novega libanonskega predsednika Džozefa Auna.
  • Projekt Šolar na smuči za izobraževanje najmlajših o varnem ravnanju na smučeh.
  • Na Hrvaškem poteka drugi krog predsedniških volitev.
  • Šport: Krstna zmaga Američanke Macuga v St. Antonu, Štuhec 18.
  • Vreme: Danes in jutri bo na zahodu precej jasno, na vzhodu bo občasno več oblačnosti. Zlasti jutri bo vetrovno.

Utrip dneva dne 12. 1.

  • Nadškof Cvikl na nedeljo Jezusovega krsta: V Božjih očeh smo vsi ljubljeni in dragoceni!
  • Nov predlog zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja: Imamo potem samomor proti kateremu se borimo in tistega, ki ga ponujamo?
  • Pred petimi leti na Kitajskem potrjena prva smrtna žrtev covida-19. Kako je bolezen zaznamovala svet?
  • V Libanonu je zavil optimistični veter po izvolitvi novega libanonskega predsednika Džozefa Auna.
  • Projekt Šolar na smuči za izobraževanje najmlajših o varnem ravnanju na smučeh.
  • Na Hrvaškem poteka drugi krog predsedniških volitev.
  • Šport: Krstna zmaga Američanke Macuga v St. Antonu, Štuhec 18.
  • Vreme: Danes in jutri bo na zahodu precej jasno, na vzhodu bo občasno več oblačnosti. Zlasti jutri bo vetrovno.

infonovice

Informativne oddaje

Utrip dneva dne 12. 1.
  • Nadškof Cvikl na nedeljo Jezusovega krsta: V Božjih očeh smo vsi ljubljeni in dragoceni!
  • Nov predlog zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja: Imamo potem samomor proti kateremu se borimo in tistega, ki ga ponujamo?
  • Pred petimi leti na Kitajskem potrjena prva smrtna žrtev covida-19. Kako je bolezen zaznamovala svet?
  • V Libanonu je zavil optimistični veter po izvolitvi novega libanonskega predsednika Džozefa Auna.
  • Projekt Šolar na smuči za izobraževanje najmlajših o varnem ravnanju na smučeh.
  • Na Hrvaškem poteka drugi krog predsedniških volitev.
  • Šport: Krstna zmaga Američanke Macuga v St. Antonu, Štuhec 18.
  • Vreme: Danes in jutri bo na zahodu precej jasno, na vzhodu bo občasno več oblačnosti. Zlasti jutri bo vetrovno.
VEČ ...|12. 1. 2025
Utrip dneva dne 12. 1.
  • Nadškof Cvikl na nedeljo Jezusovega krsta: V Božjih očeh smo vsi ljubljeni in dragoceni!
  • Nov predlog zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja: Imamo potem samomor proti kateremu se borimo in tistega, ki ga ponujamo?
  • Pred petimi leti na Kitajskem potrjena prva smrtna žrtev covida-19. Kako je bolezen zaznamovala svet?
  • V Libanonu je zavil optimistični veter po izvolitvi novega libanonskega predsednika Džozefa Auna.
  • Projekt Šolar na smuči za izobraževanje najmlajših o varnem ravnanju na smučeh.
  • Na Hrvaškem poteka drugi krog predsedniških volitev.
  • Šport: Krstna zmaga Američanke Macuga v St. Antonu, Štuhec 18.
  • Vreme: Danes in jutri bo na zahodu precej jasno, na vzhodu bo občasno več oblačnosti. Zlasti jutri bo vetrovno.

Radio Ognjišče

infonovice

Informativne oddaje

VEČ ...|10. 1. 2025
Utrip dneva dne 10. 1.

  • Gospodarska zbornica Slovenije poziva k začasni vrnitvi prejšnjega sistema obračunavanja omrežnine.
  • Vlada še brez končnih odgovorov na temo skrajšanega delovnega časa in  dela zdravnikov pri zasebnikih.
  • Avstrijski zunanji minister Schallenberg začasno tudi kancler na Dunaju.
  • Na Hrvaškem pred nedeljskim drugim krogom kaže na zanesljivo zmago Milanovića. 
  • Novoizvoljeni ameriški predsednik Trump napovedal srečanje s Putinom; priprave že v teku.  
  • Združenje bank Slovenije opozarja na porast novih primerov finančnih prevar podjetij.
  • Copernicus: Leto 2024 je bilo najtoplejše v zgodovini meritev!
  • Vreme: Proti jutru se bo zjasnilo s temperaturami pod lediščem.
  • Kavčič o predlogu zakona o prostovoljnem končanju življenja: Ko se enkrat uzakoni samomor na zahtevo, se družba počasi začne navajati na takšen način smrti.
  • Kardinal Parolin ob reki Jordan posvetil cerkev Jezusovega krsta.
  • Šport: Slovenski rokometaši drevi proti Hrvaški v zagrebški Areni z generalko pred svetovnim prvenstvom.

Utrip dneva dne 10. 1.

  • Gospodarska zbornica Slovenije poziva k začasni vrnitvi prejšnjega sistema obračunavanja omrežnine.
  • Vlada še brez končnih odgovorov na temo skrajšanega delovnega časa in  dela zdravnikov pri zasebnikih.
  • Avstrijski zunanji minister Schallenberg začasno tudi kancler na Dunaju.
  • Na Hrvaškem pred nedeljskim drugim krogom kaže na zanesljivo zmago Milanovića. 
  • Novoizvoljeni ameriški predsednik Trump napovedal srečanje s Putinom; priprave že v teku.  
  • Združenje bank Slovenije opozarja na porast novih primerov finančnih prevar podjetij.
  • Copernicus: Leto 2024 je bilo najtoplejše v zgodovini meritev!
  • Vreme: Proti jutru se bo zjasnilo s temperaturami pod lediščem.
  • Kavčič o predlogu zakona o prostovoljnem končanju življenja: Ko se enkrat uzakoni samomor na zahtevo, se družba počasi začne navajati na takšen način smrti.
  • Kardinal Parolin ob reki Jordan posvetil cerkev Jezusovega krsta.
  • Šport: Slovenski rokometaši drevi proti Hrvaški v zagrebški Areni z generalko pred svetovnim prvenstvom.

infonovice

Informativne oddaje

Utrip dneva dne 10. 1.
  • Gospodarska zbornica Slovenije poziva k začasni vrnitvi prejšnjega sistema obračunavanja omrežnine.
  • Vlada še brez končnih odgovorov na temo skrajšanega delovnega časa in  dela zdravnikov pri zasebnikih.
  • Avstrijski zunanji minister Schallenberg začasno tudi kancler na Dunaju.
  • Na Hrvaškem pred nedeljskim drugim krogom kaže na zanesljivo zmago Milanovića. 
  • Novoizvoljeni ameriški predsednik Trump napovedal srečanje s Putinom; priprave že v teku.  
  • Združenje bank Slovenije opozarja na porast novih primerov finančnih prevar podjetij.
  • Copernicus: Leto 2024 je bilo najtoplejše v zgodovini meritev!
  • Vreme: Proti jutru se bo zjasnilo s temperaturami pod lediščem.
  • Kavčič o predlogu zakona o prostovoljnem končanju življenja: Ko se enkrat uzakoni samomor na zahtevo, se družba počasi začne navajati na takšen način smrti.
  • Kardinal Parolin ob reki Jordan posvetil cerkev Jezusovega krsta.
  • Šport: Slovenski rokometaši drevi proti Hrvaški v zagrebški Areni z generalko pred svetovnim prvenstvom.
VEČ ...|10. 1. 2025
Utrip dneva dne 10. 1.
  • Gospodarska zbornica Slovenije poziva k začasni vrnitvi prejšnjega sistema obračunavanja omrežnine.
  • Vlada še brez končnih odgovorov na temo skrajšanega delovnega časa in  dela zdravnikov pri zasebnikih.
  • Avstrijski zunanji minister Schallenberg začasno tudi kancler na Dunaju.
  • Na Hrvaškem pred nedeljskim drugim krogom kaže na zanesljivo zmago Milanovića. 
  • Novoizvoljeni ameriški predsednik Trump napovedal srečanje s Putinom; priprave že v teku.  
  • Združenje bank Slovenije opozarja na porast novih primerov finančnih prevar podjetij.
  • Copernicus: Leto 2024 je bilo najtoplejše v zgodovini meritev!
  • Vreme: Proti jutru se bo zjasnilo s temperaturami pod lediščem.
  • Kavčič o predlogu zakona o prostovoljnem končanju življenja: Ko se enkrat uzakoni samomor na zahtevo, se družba počasi začne navajati na takšen način smrti.
  • Kardinal Parolin ob reki Jordan posvetil cerkev Jezusovega krsta.
  • Šport: Slovenski rokometaši drevi proti Hrvaški v zagrebški Areni z generalko pred svetovnim prvenstvom.

Radio Ognjišče

infonovice

Priporočamo
|
Aktualno

Pogovor o

VEČ ...|2. 4. 2025
Katoliške šole - kako naprej?

V oddaji Pogovor o smo v Tednu katoliškega šolstva gostili direktorje treh katoliških izobraževalnih zavodov, Zavoda sv. Stanislava, Zavoda Antona Martina Slomška in Zavoda sv. Frančiška Saleškega. Tone Česen, dr. Andrej Flogie in Janez Krnc so spregovorili o svojem poslanstvu, o dosedanjem delu, financiranju in kadrovskih izzivih ter umeščenosti v slovenski izobraževalni sistem. 

Katoliške šole - kako naprej?

V oddaji Pogovor o smo v Tednu katoliškega šolstva gostili direktorje treh katoliških izobraževalnih zavodov, Zavoda sv. Stanislava, Zavoda Antona Martina Slomška in Zavoda sv. Frančiška Saleškega. Tone Česen, dr. Andrej Flogie in Janez Krnc so spregovorili o svojem poslanstvu, o dosedanjem delu, financiranju in kadrovskih izzivih ter umeščenosti v slovenski izobraževalni sistem. 

Tanja Dominko

politikaživljenje

Doživetja narave

VEČ ...|4. 4. 2025
Slovo satelita Gaia, znanstveno delo v ESI in GoChile

Naša gostja je bila tokrat astrofizičarka dr. Andreja Gomboc. Pogovarjali smo se o slovesu satelita Gaia, pri katerem je sodelovala tudi sama, o vlogi znanosti v Evropski vesoljski agenciji in o tem, kako se razvija projekt GoChile. Posebej velja prisluhniti vabilu na poletno šolo astronomije za mlade, časa za prijavo z motivacijskim pismom ni več veliko.

Slovo satelita Gaia, znanstveno delo v ESI in GoChile

Naša gostja je bila tokrat astrofizičarka dr. Andreja Gomboc. Pogovarjali smo se o slovesu satelita Gaia, pri katerem je sodelovala tudi sama, o vlogi znanosti v Evropski vesoljski agenciji in o tem, kako se razvija projekt GoChile. Posebej velja prisluhniti vabilu na poletno šolo astronomije za mlade, časa za prijavo z motivacijskim pismom ni več veliko.

Blaž Lesnik

astronomijavesoljeESAGoChileGaianočno neboopazovanje

Komentar tedna

VEČ ...|4. 4. 2025
Zrcalce, zrcalce na steni, povej

… Seznam tem v slovenskem prostoru, ki bi se jih dalo na enak način problematizirati, je v današnjem času skoraj brezmejen. Živimo pod očitno totalitarno oblastjo, pa se tega izraza za opis realnega stanja poslužujemo le redki. Pred našimi očmi propadajo šolstvo, zdravstvo, sistem domov za oskrbo starejših občanov, pa vendar ob vsakem novem zakonu, ki stvari pelje v še slabše stanje, zgolj mirno gledamo. Vedno bolj se omejuje svobodo govora, svobodo vzgoje, medijev, kmetovanja, podjetništva, pa vsi kar mirno gledamo. Smo narod izjemno marljivih ljudi, ki živi na enem najbolj rodovitnih in z naravnimi bogastvi obdarjenih koščkov zemlje, pa tega nikakor ne moremo v polnosti izkoristiti. …

Zrcalce, zrcalce na steni, povej

… Seznam tem v slovenskem prostoru, ki bi se jih dalo na enak način problematizirati, je v današnjem času skoraj brezmejen. Živimo pod očitno totalitarno oblastjo, pa se tega izraza za opis realnega stanja poslužujemo le redki. Pred našimi očmi propadajo šolstvo, zdravstvo, sistem domov za oskrbo starejših občanov, pa vendar ob vsakem novem zakonu, ki stvari pelje v še slabše stanje, zgolj mirno gledamo. Vedno bolj se omejuje svobodo govora, svobodo vzgoje, medijev, kmetovanja, podjetništva, pa vsi kar mirno gledamo. Smo narod izjemno marljivih ljudi, ki živi na enem najbolj rodovitnih in z naravnimi bogastvi obdarjenih koščkov zemlje, pa tega nikakor ne moremo v polnosti izkoristiti. …

Luka Gojkošek

komentar

Globine

VEČ ...|11. 3. 2025
Dialog z ateizmom #3 - Ali je verovati razumno?

Ali je verovati razumno? Ali vera nasprotuje razumu ali obstajajo primeri, kjer se razum in vera dopolnjujeta? Ali lahko Boga dojamemo z razumom in kakšna je vloga čustev? Ob teh vprašanjih sta razmišljala ateist Simon Rígač in jezuit p. Damjan Ristić. Tretji del dialoga z ateizmom si lahko ogledate tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče.

Dialog z ateizmom #3 - Ali je verovati razumno?

Ali je verovati razumno? Ali vera nasprotuje razumu ali obstajajo primeri, kjer se razum in vera dopolnjujeta? Ali lahko Boga dojamemo z razumom in kakšna je vloga čustev? Ob teh vprašanjih sta razmišljala ateist Simon Rígač in jezuit p. Damjan Ristić. Tretji del dialoga z ateizmom si lahko ogledate tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče.

Blaž Lesnik

duhovnostvzgoja

Duhovna misel

VEČ ...|8. 4. 2025
Pozabila sem

Mama je poslala hčerko v trgovino in ji strogo zabičala, naj se takoj vrne domov, ko bo nakupila stvari. Toda več kot ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Pozabila sem

Mama je poslala hčerko v trgovino in ji strogo zabičala, naj se takoj vrne domov, ko bo nakupila stvari. Toda več kot ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Pavle Ravnohrib

duhovnost

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|9. 4. 2025
Čebulna juha

Kako bi iz čebule, ki zdaj zelo poganja, pripravili juh, sprašuje poslušalec. Sestra Nikolina mu je svetovala, naj za šest oseb pripravi liter in pol do dva litra vode. Potrebujemo tri srednje velike čebule (15-20 dag). Narežemo jih in solimo. Prilijemo malo vodo, da se najprej pokuha, nato pa se na maščobi začne pražit, da dobi barvo, da da okus in potem lahko še pridamo malo krompirja, malo korenčka ... Zalijemo, da sa dobro skuha, zmiksamo, po okusu solimo. Okus izboljšamo s kislo smetano. Še več čebule bomo potrebovali, če se bomo lotili pripravljanja golaža.  

Čebulna juha

Kako bi iz čebule, ki zdaj zelo poganja, pripravili juh, sprašuje poslušalec. Sestra Nikolina mu je svetovala, naj za šest oseb pripravi liter in pol do dva litra vode. Potrebujemo tri srednje velike čebule (15-20 dag). Narežemo jih in solimo. Prilijemo malo vodo, da se najprej pokuha, nato pa se na maščobi začne pražit, da dobi barvo, da da okus in potem lahko še pridamo malo krompirja, malo korenčka ... Zalijemo, da sa dobro skuha, zmiksamo, po okusu solimo. Okus izboljšamo s kislo smetano. Še več čebule bomo potrebovali, če se bomo lotili pripravljanja golaža.  

Matjaž Merljak

kuhajmo

Od slike do besede

VEČ ...|8. 4. 2025
Jože Felc

Oddaja je bila posvečena nevropsihiatru, pisatelju in pesniku Jožetu Felcu. Mineva namreč petnajst let od njegove smrti.

Jože Felc

Oddaja je bila posvečena nevropsihiatru, pisatelju in pesniku Jožetu Felcu. Mineva namreč petnajst let od njegove smrti.

Mateja Subotičanec

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|8. 4. 2025
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 8. 4.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 8. 4.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|8. 4. 2025
Uraden začetek Koroških kulturnih dnevov

Z odprtjem razstave slikarja Karla Vouka se v teh trenutkih uradno začenjajo Koroški kulturni dnevi v Ljubljani 2025. Ob podpori Krščanske kulturne zveze in Slovenske prosvetne zveze iz Celovca jih pripravljata Društvo avstrijsko-slovenskega prijateljstva in Klub koroških Slovencev iz Ljubljane. Predsednik slednjega Janez Stegar je povedal, da bo odprtje v Galeriji Družina. Za glasbeni okvir bo poskrbel: vokalni kvartet “Dobniško jezero”. Prost ogled razstave do torka, 22. aprila, od ponedeljka do petka med 9. in 17. uro ter ob sobotah med 8. in 12. uro v galeriji Družina v Ljubljani.

Uraden začetek Koroških kulturnih dnevov

Z odprtjem razstave slikarja Karla Vouka se v teh trenutkih uradno začenjajo Koroški kulturni dnevi v Ljubljani 2025. Ob podpori Krščanske kulturne zveze in Slovenske prosvetne zveze iz Celovca jih pripravljata Društvo avstrijsko-slovenskega prijateljstva in Klub koroških Slovencev iz Ljubljane. Predsednik slednjega Janez Stegar je povedal, da bo odprtje v Galeriji Družina. Za glasbeni okvir bo poskrbel: vokalni kvartet “Dobniško jezero”. Prost ogled razstave do torka, 22. aprila, od ponedeljka do petka med 9. in 17. uro ter ob sobotah med 8. in 12. uro v galeriji Družina v Ljubljani.

Matjaž Merljak

družbarojakikultura