V podjetju Marmor Hotavlje z vsakoletnim dogodkom pred Informativnimi dnevi mladim predstavijo svoje proizvodnje procese in širino delovnih mest, ki jih nudijo. Izobrazba ni ključna, pač pa vrednote, pravi Helena Selak.
V podjetju Marmor Hotavlje z vsakoletnim dogodkom pred Informativnimi dnevi mladim predstavijo svoje proizvodnje procese in širino delovnih mest, ki jih nudijo. Izobrazba ni ključna, pač pa vrednote, pravi Helena Selak.
V podjetju Marmor Hotavlje z vsakoletnim dogodkom pred Informativnimi dnevi mladim predstavijo svoje proizvodnje procese in širino delovnih mest, ki jih nudijo. Izobrazba ni ključna, pač pa vrednote, pravi Helena Selak.
Ni meje za dobre ideje
Vera je ključna tudi pri vzgoji in spodbujanju otrok, mladih. Če verjamemo vanje, v smisel njihovega življenja, to odpira zaupanje in lahko se rodijo bogati sadovi. Vsak otrok na svet prinaša nekaj novega, dragocenega. Razumeti, jih slišati, predvsem pa ljubiti, je bilo eno od osnovnih sporočil Mednarodnega posveta Skrivni svet avtizma, ki se je desetega aprila odvijal na Akademiji za glasbo. Pogovarjali smo se z glavno predavateljico dr. Katarino Lio Kompan Erzar.
Ni meje za dobre ideje
Vera je ključna tudi pri vzgoji in spodbujanju otrok, mladih. Če verjamemo vanje, v smisel njihovega življenja, to odpira zaupanje in lahko se rodijo bogati sadovi. Vsak otrok na svet prinaša nekaj novega, dragocenega. Razumeti, jih slišati, predvsem pa ljubiti, je bilo eno od osnovnih sporočil Mednarodnega posveta Skrivni svet avtizma, ki se je desetega aprila odvijal na Akademiji za glasbo. Pogovarjali smo se z glavno predavateljico dr. Katarino Lio Kompan Erzar.
Ni meje za dobre ideje
O ajdi smo se pogovarjali z Natašo in Antonom Rangus iz mlina Rangus. Predstavili smo zelo staro sorto ajde, ki ima odlične sestavine. Za produkt Tatarska ajdova kaša sta prejela tudi priznanje Inovacija desetletja.
Ni meje za dobre ideje
O ajdi smo se pogovarjali z Natašo in Antonom Rangus iz mlina Rangus. Predstavili smo zelo staro sorto ajde, ki ima odlične sestavine. Za produkt Tatarska ajdova kaša sta prejela tudi priznanje Inovacija desetletja.
Ni meje za dobre ideje
Zala Ban, štirinajstletnica, je zmagovalka ustvarjalnega natečaja Ustvari pokal za Planico v letu 2025. Izbrana je bila med kar osemsto ostalimi predlogi mladih ustvarjalcev. Zmagala je risba Zlati (po)let
Na ustvarjalni natečaj Skupine Triglav je prispelo več kot 800 risb mladih avtorjev iz vse Slovenije. Za obisk največjega slovenskega športnega praznika, ki dolino pod Poncami prevetri na zadnji konec tedna v marcu, so se otroci in mladostniki že tretjič zapored potegovali s sodelovanjem na natečaju »Ustvari pokal za Planico 7.« Bogato okrašen podstavek s podobami Planik, vzpenjajoča se zavita skakalnica in (po)let čaplje so ključni elementi risbe, ki jo je na ustvarjalni natečaj Skupine Triglav oddala devetošolka iz Šentvida nad Ljubljano. Njihova povezanost z neokrnjeno naravo doline pod Poncami je bila razlog, ki je prepričal komisijo, da bo prav po tej risbi ustvarjen pravi pokal za zmagovalca Planice 7. Na podlagi risbe, ki jo je izbrala komisija, je ob pomoči Jerneja Verbuca iz lesa pripravljen tudi pravi pokal za skakalca, ki je v Planici v sedmih uradnih serijah osvojil najvišje število točk. neta Čufarja iz Ljubljane ter OŠ Gornja Radgona, OŠ Ljubečna in OŠ Šmartno pri Litiji.
Ni meje za dobre ideje
Zala Ban, štirinajstletnica, je zmagovalka ustvarjalnega natečaja Ustvari pokal za Planico v letu 2025. Izbrana je bila med kar osemsto ostalimi predlogi mladih ustvarjalcev. Zmagala je risba Zlati (po)let
Na ustvarjalni natečaj Skupine Triglav je prispelo več kot 800 risb mladih avtorjev iz vse Slovenije. Za obisk največjega slovenskega športnega praznika, ki dolino pod Poncami prevetri na zadnji konec tedna v marcu, so se otroci in mladostniki že tretjič zapored potegovali s sodelovanjem na natečaju »Ustvari pokal za Planico 7.« Bogato okrašen podstavek s podobami Planik, vzpenjajoča se zavita skakalnica in (po)let čaplje so ključni elementi risbe, ki jo je na ustvarjalni natečaj Skupine Triglav oddala devetošolka iz Šentvida nad Ljubljano. Njihova povezanost z neokrnjeno naravo doline pod Poncami je bila razlog, ki je prepričal komisijo, da bo prav po tej risbi ustvarjen pravi pokal za zmagovalca Planice 7. Na podlagi risbe, ki jo je izbrala komisija, je ob pomoči Jerneja Verbuca iz lesa pripravljen tudi pravi pokal za skakalca, ki je v Planici v sedmih uradnih serijah osvojil najvišje število točk. neta Čufarja iz Ljubljane ter OŠ Gornja Radgona, OŠ Ljubečna in OŠ Šmartno pri Litiji.
Ni meje za dobre ideje
Če imamo ljudje možnost ustvarjanja na področjih, ki so nam blizu, nas to lahko zelo osrečuje. Kreativnost je ena od pomembnih temeljev zadovoljstva. O tem smo na Mednarodni dan sreče, ki ga obeležujemo 20. marca, govorili z Nikom Škrlecem, enim od ambasadorjev projekta Lahko.si Andragoškega centra Republike Slovenije. Nik je znan po širini zanimanj, po učenju vedno novih in novih veščin ter po rednih udeležbah na tekmovanju v recitaciji števila pi.
Ni meje za dobre ideje
Če imamo ljudje možnost ustvarjanja na področjih, ki so nam blizu, nas to lahko zelo osrečuje. Kreativnost je ena od pomembnih temeljev zadovoljstva. O tem smo na Mednarodni dan sreče, ki ga obeležujemo 20. marca, govorili z Nikom Škrlecem, enim od ambasadorjev projekta Lahko.si Andragoškega centra Republike Slovenije. Nik je znan po širini zanimanj, po učenju vedno novih in novih veščin ter po rednih udeležbah na tekmovanju v recitaciji števila pi.
Ni meje za dobre ideje
V mariborskih prostorih Kulturnega inkubatorja na Koroški cesti je odprta vsako soboto trgovinica z oblačili na stojalih, z etiketami in simbolično blagajno, ki pa ne deluje. Trgovinica Iz roke v roko omogoča posameznikom, ki so finančno omejeni, brezplačno izbiro oblačil. Projekt je nastal v sklopu projekta Mladinskega kulturnega centra Maribor.
Ni meje za dobre ideje
V mariborskih prostorih Kulturnega inkubatorja na Koroški cesti je odprta vsako soboto trgovinica z oblačili na stojalih, z etiketami in simbolično blagajno, ki pa ne deluje. Trgovinica Iz roke v roko omogoča posameznikom, ki so finančno omejeni, brezplačno izbiro oblačil. Projekt je nastal v sklopu projekta Mladinskega kulturnega centra Maribor.
Ni meje za dobre ideje
V Območni obrtno-podjetniški zbornici Maribor so se s partnerji odločili spodbuditi mlade, da bi se naučili veščin naredi sam. Kot pravijo, prepoznavajo vrzel med starejšimi in mladimi v kompetencah. Namen je, da bi se mladi naučili nekaj zašiti nazaj, izdelati kaj iz lesa ali si narediti kakšen izdelek iz odpadnega materiala. Temu pa so dodali še osnove podjetništva. Za rubriko je spregovoril vodja projekta Aleš Brodnjak.
Ni meje za dobre ideje
V Območni obrtno-podjetniški zbornici Maribor so se s partnerji odločili spodbuditi mlade, da bi se naučili veščin naredi sam. Kot pravijo, prepoznavajo vrzel med starejšimi in mladimi v kompetencah. Namen je, da bi se mladi naučili nekaj zašiti nazaj, izdelati kaj iz lesa ali si narediti kakšen izdelek iz odpadnega materiala. Temu pa so dodali še osnove podjetništva. Za rubriko je spregovoril vodja projekta Aleš Brodnjak.
Ni meje za dobre ideje
V EY Slovenija že več kot deset let spremljajo in dokumentirajo zgodbe uspešnih družinskih podjetij, ki s svojo vztrajnostjo, inovativnostjo in predanostjo odločilno vplivajo na razvoj slovenskega gospodarstva. Z zadnjo izdano knjigo Družinsko podjetništvo Slovenija, v kateri je novih deset zgodb uspešnih družinskih podjetij, se je zbirka zaokrožila na sto zgodb. Pogovarjali smo se z Mojca Emeršič.
Ni meje za dobre ideje
V EY Slovenija že več kot deset let spremljajo in dokumentirajo zgodbe uspešnih družinskih podjetij, ki s svojo vztrajnostjo, inovativnostjo in predanostjo odločilno vplivajo na razvoj slovenskega gospodarstva. Z zadnjo izdano knjigo Družinsko podjetništvo Slovenija, v kateri je novih deset zgodb uspešnih družinskih podjetij, se je zbirka zaokrožila na sto zgodb. Pogovarjali smo se z Mojca Emeršič.
Ni meje za dobre ideje
V rubriki Ni meje za dobre ideje smo z Mojco Emeršič govorili o spodbudah za mlade pri izbiri poklica oziroma izobraževalne smeri.
Ni meje za dobre ideje
V rubriki Ni meje za dobre ideje smo z Mojco Emeršič govorili o spodbudah za mlade pri izbiri poklica oziroma izobraževalne smeri.
Svetovalnica
Župnik stolne župnije Celje Sv. Danijel Tadej Linasi je predstavil pomen bogoslužja velikega četrtka in kako ga doživljajo duhovniki.
Naš pogled
Tokrat se sprehajamo po robu med upanjem in strahom – med tehnološkim napredkom in duhovnim iskanjem. Damijana Medved razmišlja o umetni inteligenci kot o prelomnici, ki jo nekateri vidijo kot odrešitev, drugi kot pogubo. Preko osebnih izkušenj z orodji, kot je ChatGPT, in dvomov, ki jih ta prinašajo, odpre pogovor o avtentičnosti, jeziku in zaupanju v lastne misli. V drugi polovici nas popelje na Oljsko goro, kjer doživi globoko duhovno refleksijo, prepleteno z razumevanjem Velike noči in skrivnosti človeške poti. Kaj, če je umetna inteligenca naša skupna Oljska gora – kraj preizkušnje, tišine in morda preobrazbe?
Kmetijska oddaja
Zadnje informacije o izbruhu slinavke in parkljevke na Madžarskem in Slovaškem, v osrednjem delu pa je mag. Jože Mohar opozoril na dobro prakso setve koruze za silažo. Na koncu pa še nekaj informacij za rejce drobnice.
Sol in luč
Po večkrat ponatisnjeni uspešnici Vita Dolorosa je dramski igralec Gregor Čušin navdih za svojo novo zbirko kratkih zgodb Strmenje poiskal v evangeljskih odlomkih, ki niso nujno vezani na dogodke velikega tedna. Zgodbe, knjiga je izšla pri založbi Iskreni, včasih zvesto sledijo svetopisemski predlogi, včasih se od nje precej oddaljijo, prav vedno pa zadenejo bralca v srce in dušo. Tri zgodbe je za oddajo Sol in luč prebral kar avtor sam.
Doživetja narave
Naša gostja je bila tokrat astrofizičarka dr. Andreja Gomboc. Pogovarjali smo se o slovesu satelita Gaia, pri katerem je sodelovala tudi sama, o vlogi znanosti v Evropski vesoljski agenciji in o tem, kako se razvija projekt GoChile. Posebej velja prisluhniti vabilu na poletno šolo astronomije za mlade, časa za prijavo z motivacijskim pismom ni več veliko.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Poslušalka je prosila za recept za brezglutensko potico. Sestra Nikolina ji je odgovorila, da sicer iz te moke dela tudi kruh in tako se jo uporabi tudi za potico. Mogoče potica ne bo tako mehka, kot iz bele moke, drugačno bo tudi vzhajanje, razvaljati mora z občutkom. Brezglutenska moka je namreč bolj lepljiva. Zato naj tudi prilagodi nadev, pri zavijanju pa naj si pomaga s prtom. Lahko pa jo razvalja kar na peki papirju. Ker se testo prijema rok, naj bodo le te mokre. Uporabi naj toliko sladkorja, kolikor lahko, a sladkor daje barvo potici in njeni skorji. Pečemo kot običajno pri 190 stopinjah. Poslušalka Anamarija pa je povedala, da pripravlja potico iz ½ kg brezglutenske moke (uporablja Schärovo moko), doda še ½ litra mleka, 1,5 dag kvasa, 1 žličko soli, 5 dag masla, 2 rumenjaka, vanilin sladkor, 1 žlico sladkorja. Naredi jo kot običajno potico. Mogoče je testo malenkost mehkejše in se ti na začetku zdi, da ne bo nič iz tega nastalo. A če dobro umesimo in dobro vzhaja, bo nastal dober izdelek, ki se bo tudi lepo valjal. Peče jo pri 180 stopinjah 45 do 50 minut, proti koncu jo premaže z jajcem, sicer se ji zdi, da je potica preveč temna. Za nadev uporabi 40 dag orehov, 2 žlici brezglutenskih drobtin itd. ...
Radijski roman
Lidija razlaga Rebeki svojo osebno zgodovino, pot, ki jo je tako usodno popeljala v svet barvanja blaga.
Ob radijskem ognjišču
Za večerno oddajo z zimzeleno glasbo smo izbrali melodije, ki so nas spodbudile k razmišljanju o življenju in skrivnostih, ki jih prinašajo ti dnevi. Predvajali smo skladbe: TATJANA GROS - ZAKAJ ŽIVIM, I SANTO CALIFORNIA - TORNERO, Demis Roussos - Rain and Tears, NINO ROBIĆ - NE BI MOGEL ŽIVETI SAM, OLIVER DRAGOJEVIĆ - TRAG U BESKRAJU, BROTHERS iz filma Mission, MARJANA DERŽAJ - SOLZA V OČEH, JACQUES BREL - NE ME QUITTE PAS, Mahalia Jackson - No Matter How You Pray, DUŠA POČKAJ - ŽIVLJENJE, Ana Štefok - Balada, SIMON & GARFUNKEL - SCARBOROUGH FAIR/ CANTICLE, DELIAL - SEJEM ŽELJA , MARK KNOPFLER - GOING HOME-THEME OF LOCAL HERO, GEN ROSSO - PER ME, TOMAŽ DOMICELJ - KAM SO ŠLE VSE ROŽICE, EDITH PIAF - MON DIEU, Elvis Presley - In the Garden, OTO PESTNER - ŽIVLJENJE ODVZETO-In The Ghetto, Al Bano Carrisi - E La Mia Vita, RAFKO IRGOLIČ - ČEMU NAJ ŠE ŽIVIM, ENYA - PILGRIM, Minores – Spoznanje, MARTA ZORE - TI SI TA LUČ, Andre Rieu - Traumerei
Via positiva
Na pogovor ob velikem četrtku smo povabili Nado Žgur, zaradi njene izjemne glasbene poti, njenega navduševanja za kakovostno ustvarjanje in tudi zaradi njenega iskrenega pričevanja o Gospodovih delih. Glasba je Nadino življenje. Glasba jo je izbrala. Glasba ji daje smisel. Pravi: Ko doživiš močno ozdravljenje, doživiš Božjo moč, je v tebi izbruh zahvale, hvaležnosti. Glasba me navdušuje, izpolnjuje. Glasba je bila vedno nek izraz mene. Mama je pripovedovala, da sem se kot majhna deklica – stanovali smo nasproti mariborske stolnice, kjer je bil moj prvi stik z vero, sprehodila po cerkvi in pela tako na glas, da so vsi slišali. Učiteljica v prvem razredu šole me je razumela in spodbudila mamo, da me vpišejo v Glasbeno šolo. Vse bolj se je izražalo, da rada pojem. Ni nujno, da smo vsi izurjeni in izpopolnjeni v prepevanju, seveda če je to poklic in želimo biti v petju zgled drugim so tam zahteve višje, če pa pri ljudski maši ob meni sedi kdo, ki ne dosega višin, ki jih zahteva pesem in brunda ali poje po svoje, me seveda to ne moti. Kot rečeno, najprej sem začela v cerkvi, po različnih zborih, ko sem bila sprejeta na Srednjo glasbeno šolo, pa sem od takrat naprej vedela, da bo to moj poklic.«
“Širiti želim mir, da preko miru lahko vera pride do ljudi. Ko vložimo vse, kar nam daje Gospod in se zavedamo lepega in globokega, ki je v nas, ni nič težko. Smo pa grešni. Ko v veri pademo, glasba lahko zelo pomaga. Pogosto sedem za klavir in si zapojem psalm. Podarjene besede, ki sedejo na jezik, postanejo misli mojega srca. Hvaležnost, navdušenje, kaj imamo in kaj smo prejeli. Rada bi, da bi to sprejel in doživel ves svet. Dolga leta je tudi zame potreboval Gospod, me spravil tako rekoč na kolena, da je to odprlo moje srce. Le Sveti Duh zna počasi dozirati milost. Ko Gospod govori, se odprejo kanali.”