Janez Juhant razmišlja kako se izviti iz levičarskih postkomunističnih in starih komunističnih vezi in zaživeti odgovorno življenje v Sloveniji in Evropski zvezi, ki bo zagotovilo duhovni in materialni blagor.
Janez Juhant razmišlja kako se izviti iz levičarskih postkomunističnih in starih komunističnih vezi in zaživeti odgovorno življenje v Sloveniji in Evropski zvezi, ki bo zagotovilo duhovni in materialni blagor.
V Katoliški cerkvi 24. januarja obhajamo god sv. Frančiška Saleškega, škofa, cerkvenega učitelja in zavetnika katoliških novinarjev. V oddaji Pogovor o smo govorili o vlogi medijev v sodobni družbi in odzivih medijev na vse bolj pereče dogajanje v Evropi in svetu. Razpravljali so o vplivu medijske sfere na javno politično in družbeno življenje v Sloveniji in širše po svetu, ter o tem, kako vzgojiti novinarskega poročevalca, ki ob občutljivih temah, ostaja zavezan resnici in objektivnosti. Novinarji so opisani kot sedma sila, ki se trudijo gledati pod prste oblastem in so tako znanilci demokratičnosti države. Vendar je novinarstvo tudi nemalokrat nevaren poklic, celo v državah Evropske unije. V letu 2023 je bilo po svetu ubitih 94 novinarjev, skoraj tri četrtine med njimi v Gazi. Omenili so tudi atentat na Jana Kuciaka in Daphne Anne Caruane Galizie, dva novinarja, ki sta zaradi svojega dela v novinarstvu plačala z življenjem. O novinarski klimi, neodvisnosti in profesionalizmu so govorili z analitiki in stanovskimi kolegi. Vabljeni k poslušanju.
V Katoliški cerkvi 24. januarja obhajamo god sv. Frančiška Saleškega, škofa, cerkvenega učitelja in zavetnika katoliških novinarjev. V oddaji Pogovor o smo govorili o vlogi medijev v sodobni družbi in odzivih medijev na vse bolj pereče dogajanje v Evropi in svetu. Razpravljali so o vplivu medijske sfere na javno politično in družbeno življenje v Sloveniji in širše po svetu, ter o tem, kako vzgojiti novinarskega poročevalca, ki ob občutljivih temah, ostaja zavezan resnici in objektivnosti. Novinarji so opisani kot sedma sila, ki se trudijo gledati pod prste oblastem in so tako znanilci demokratičnosti države. Vendar je novinarstvo tudi nemalokrat nevaren poklic, celo v državah Evropske unije. V letu 2023 je bilo po svetu ubitih 94 novinarjev, skoraj tri četrtine med njimi v Gazi. Omenili so tudi atentat na Jana Kuciaka in Daphne Anne Caruane Galizie, dva novinarja, ki sta zaradi svojega dela v novinarstvu plačala z življenjem. O novinarski klimi, neodvisnosti in profesionalizmu so govorili z analitiki in stanovskimi kolegi. Vabljeni k poslušanju.
Sončni žarki, ki zadnje dni precej bolj uspešno kot prejšnji teden podijo oblake iznad naših krajev, med nas zopet prinašajo več optimizma in lepši pogled v prihodnost. Vreme, večno živa in hvaležna tema pogovorov, letos s številom svojih uničujočih aktivnosti res ni skoparilo. Navajeni oporekanja, nasprotovanja, ugovarjanja, prelaganja odgovornosti in še številnih drugih novodobnih razvad, ki nam jih je prinesla demokracija in sodoben svet, smo se naenkrat znašli pred nečim Popolnim, absolutnim. V svetu, kjer nas vztrajno prepričujejo, da smo sami gospodarji svojega življenja in da se moramo temu primerno tudi obnašati, smo ob pogledu na radarsko sliko in vremensko napoved ostajali nemočni in brez besed. Marsikdo si je v mislih vrtel čas nazaj in se spraševal, kaj je naredil in kaj bi moral narediti, da bi ne občutil posledic divjanja narave.
Sončni žarki, ki zadnje dni precej bolj uspešno kot prejšnji teden podijo oblake iznad naših krajev, med nas zopet prinašajo več optimizma in lepši pogled v prihodnost. Vreme, večno živa in hvaležna tema pogovorov, letos s številom svojih uničujočih aktivnosti res ni skoparilo. Navajeni oporekanja, nasprotovanja, ugovarjanja, prelaganja odgovornosti in še številnih drugih novodobnih razvad, ki nam jih je prinesla demokracija in sodoben svet, smo se naenkrat znašli pred nečim Popolnim, absolutnim. V svetu, kjer nas vztrajno prepričujejo, da smo sami gospodarji svojega življenja in da se moramo temu primerno tudi obnašati, smo ob pogledu na radarsko sliko in vremensko napoved ostajali nemočni in brez besed. Marsikdo si je v mislih vrtel čas nazaj in se spraševal, kaj je naredil in kaj bi moral narediti, da bi ne občutil posledic divjanja narave.
Pridružite se Gabrielu Kavčiču v najnovejši epizodi podkasta, kjer z odkritim komentarjem razgrne kulise parlamentarne odločitve o spremembah Zakona o verski svobodi. Izziva vprašanje: Ali izvoljeni predstavniki res vedo, kaj delajo? Ali je demokracija v Sloveniji res to, kar se kaže na površju? Od razkritja apatičnega odnosa poslancev do kritične analize vloge Cerkve v družbi, ta epizoda ne pušča kamna na kamnu. Če želite globje razumeti, kako politične odločitve vplivajo na nas vse, ne zamudite tokratnega komentarja dr. Gabriela Kavčiča.
Pridružite se Gabrielu Kavčiču v najnovejši epizodi podkasta, kjer z odkritim komentarjem razgrne kulise parlamentarne odločitve o spremembah Zakona o verski svobodi. Izziva vprašanje: Ali izvoljeni predstavniki res vedo, kaj delajo? Ali je demokracija v Sloveniji res to, kar se kaže na površju? Od razkritja apatičnega odnosa poslancev do kritične analize vloge Cerkve v družbi, ta epizoda ne pušča kamna na kamnu. Če želite globje razumeti, kako politične odločitve vplivajo na nas vse, ne zamudite tokratnega komentarja dr. Gabriela Kavčiča.
V času ustanavljanja samostojne Slovenije se je odvijalo enostavno preveč pomembnih procesov, z demokratizacijo in osamosvojitvijo na čelu, da bi lahko izvedli še lustracijo. To smo kratko malo morali dati na stranski tir, da smo sprejeli ključne zakone za slovensko državnost, za katero se je odpiralo edinstveno, majhno zgodovinsko okno.
Tako smo na račun samostojne države že na začetku nekoliko »pohabili« demokracijo. Ker so ob tem ostali praktično nedotaknjeni tudi celotni drugi pomembni družbeni podsistemi, prepojeni z indoktriniranimi in privilegiranimi kadri, nastavljenimi v prejšnjem sistemu (pravosodje, šolstvo, mediji), se nam to maščuje še do današnjih dni. Cele generacije so še vzgajane in vplivane tako, da se zlahka in kar nevede vključijo v vajeti starih sil.
Imeli smo srečo, da smo izvedli vse potrebno za izvedbo najuspešnejšega projekta v slovenski zgodovini. Podobno srečo smo imeli, da smo se še pravočasno pridružili Evropski uniji in NATU. Več: Demokracija ima svojo ceno ali zakaj nismo izvedli še lustracije? - Časnik (casnik.si)
V času ustanavljanja samostojne Slovenije se je odvijalo enostavno preveč pomembnih procesov, z demokratizacijo in osamosvojitvijo na čelu, da bi lahko izvedli še lustracijo. To smo kratko malo morali dati na stranski tir, da smo sprejeli ključne zakone za slovensko državnost, za katero se je odpiralo edinstveno, majhno zgodovinsko okno.
Tako smo na račun samostojne države že na začetku nekoliko »pohabili« demokracijo. Ker so ob tem ostali praktično nedotaknjeni tudi celotni drugi pomembni družbeni podsistemi, prepojeni z indoktriniranimi in privilegiranimi kadri, nastavljenimi v prejšnjem sistemu (pravosodje, šolstvo, mediji), se nam to maščuje še do današnjih dni. Cele generacije so še vzgajane in vplivane tako, da se zlahka in kar nevede vključijo v vajeti starih sil.
Imeli smo srečo, da smo izvedli vse potrebno za izvedbo najuspešnejšega projekta v slovenski zgodovini. Podobno srečo smo imeli, da smo se še pravočasno pridružili Evropski uniji in NATU. Več: Demokracija ima svojo ceno ali zakaj nismo izvedli še lustracije? - Časnik (casnik.si)
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 20. maj 2024 ob 05-ih
Nekoč je živel kralj, ki je povabil svoje podložnike ...
Iz knjige Vodi me, dobrotni duh, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.
Tokrat smo z našim gostom spregovorili o agresiji med mladostniki in kaj agresija pravzaprav sploh je, vabljeni k poslušanju.
Kdor poje, dvakrat moli, je zapisal sv. Avguštin. O tem, kako lahko glasba pomaga spoznavati Boga, kakšna glasba dviga duha, kaj je slavilna glasba, ki se je v zadnjih desetletjih razširila tudi v naše kraje, smo govorili tik pred festivalom sodobne krščanske glasbe Ritem srca. Z nami so bili jezuit in pevec p. Damjan Ristić, akademska glasbenica, pianistka Maša Leskovar in ustvarjalec sodobne krščanske glasbe Matej Šoklič.
Ta četrtek, 16. maja ob 21. uri, na predvečer lani ukinjenega narodnega dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja, smo spet povabljeni na slovesnost na Trg republike v Ljubljani. Štiri civilno družbene iniciative Nova Slovenska zaveza, Prebudimo Slovenijo, Vseposvojitev in Združeni ob lipi sprave, nam kažejo, da je civilna družba živa tudi na desni strani političnega spektra. Hočejo nas spomniti, da si je za sožitje med nami potrebno prizadevati in preseči nekatere necivilizacijske prakse, ki nas že predolgo bremenijo. V mislih imam seveda pokop pobitih, nikoli obsojenih žrtev med in povojnih pobojev in pa izdajo njihovih mrliških listov.
Fantje, ki so končali šolanje so se podali v svet, da bi zaživeli samostojno življenje. Hoi si je želel iti v tujino in postati uspešen kuhar. To mu je tudi uspelo. Po mnogih letih se je vrnil v Vietnam in tam ustanovil gostinski izobraževalni center, da bi otrokom iz revnih družin po Majcnovem zgledu pomagal do izobrazbe.
Folklorna skupina Tine Rožanc je ena najstarejših in največjih folklornih skupin v Sloveniji. Ustanovljena je bila leta 1949 s prihodom Plesnega športnega kluba Ljubljana pod okriljem Železničarskega kulturno umetniškega društva Tine Rožanc. Skupina ohranja slovensko glasbeno, pevsko in plesno izročilo, poustvarja slovensko kulturno dediščino in hkrati interpretira novo ustvarjene folklorne elemente na odru.
Drevo življenja je naslov predstave, ki jo Rožanci pripravljajo ob 75-letnici delovanja.
Urednica oddaje se je pogovarjala s članicama Ano Barle in Nino Mažgon Müller.
Slišali ste povabilo na radijske dogodke, romarski pozdrav s Poljske, pa tudi odmev na majsko akcijo Dobro delo dobro dene. Pozornost so dobile tudi besede papeža Frančiška o jezi, žalosti in lenobi.
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Kako članice Evropske unije obravnavajo narodne in jezikovne manjšine, kaj lahko ustanove unije naredijo s pravnega in s političnega vidika v prid teh manjšin, kako narodne in jezikovne manjšine med seboj sodelujejo na evropski ravni in še posebej kako so v te evropske procese vključeni Slovenci v Italiji? To so vprašanja za današnji večer Društva slovenskih izobražencev v Trstu. Pred junijskim volitvami v Evropski parlament so pripravili okroglo mizo, pri kateri bodo sodelovali: novinar, politik in poznavalec manjšinske problematike na mednarodni ravni Bojan Brezigar, odvetnik in borec za pravice koroških Slovencev Rudi Vouk, županja Občine Števerjan in kandidatka zbirne stranke Slovencev v Italiji Slovenske skupnosti na listi Južnotirolske ljudske stranke za Evropski parlament Franka Padovan ter evropski poslanec in kandidat omenjene stranke za Evropski parlament Herbert Dorfmann. Okrogla miza bo nocoj ob 20.30 v Peterlinovi dvorani v Trstu.