Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|6. 9. 2020
Šfefan Pinter: Pred 100. obletnico plebiscita

Bližamo se stoti obletnici koroškega plebiscita (10. oktober). V oddaji smo predvajali odlomke predavanja zgodovinarja Štefana Pinterja, ki ga je imel na letošnjem Novoletnem srečanju v Tinjah in kjer je predstavil propagandno gradivo iz časa plebiscita, ki ilustrira, iz katerih motivov so se ljudje tedaj odločali za Jugoslavijo ali za Avstrijo. V oddaji tudi novica o tem, da je dr. Edi Gobec iz Clevelanda prejel red za zasluge RS, obisku ministrice Jaklitsch pri škofu Štumpfu in odprtju prehoda Verica - Čepinci.

Šfefan Pinter: Pred 100. obletnico plebiscita

Bližamo se stoti obletnici koroškega plebiscita (10. oktober). V oddaji smo predvajali odlomke predavanja zgodovinarja Štefana Pinterja, ki ga je imel na letošnjem Novoletnem srečanju v Tinjah in kjer je predstavil propagandno gradivo iz časa plebiscita, ki ilustrira, iz katerih motivov so se ljudje tedaj odločali za Jugoslavijo ali za Avstrijo. V oddaji tudi novica o tem, da je dr. Edi Gobec iz Clevelanda prejel red za zasluge RS, obisku ministrice Jaklitsch pri škofu Štumpfu in odprtju prehoda Verica - Čepinci.

inforojakikoroškaavstrija

Slovencem po svetu in domovini

Šfefan Pinter: Pred 100. obletnico plebiscita
Bližamo se stoti obletnici koroškega plebiscita (10. oktober). V oddaji smo predvajali odlomke predavanja zgodovinarja Štefana Pinterja, ki ga je imel na letošnjem Novoletnem srečanju v Tinjah in kjer je predstavil propagandno gradivo iz časa plebiscita, ki ilustrira, iz katerih motivov so se ljudje tedaj odločali za Jugoslavijo ali za Avstrijo. V oddaji tudi novica o tem, da je dr. Edi Gobec iz Clevelanda prejel red za zasluge RS, obisku ministrice Jaklitsch pri škofu Štumpfu in odprtju prehoda Verica - Čepinci.
VEČ ...|6. 9. 2020
Šfefan Pinter: Pred 100. obletnico plebiscita
Bližamo se stoti obletnici koroškega plebiscita (10. oktober). V oddaji smo predvajali odlomke predavanja zgodovinarja Štefana Pinterja, ki ga je imel na letošnjem Novoletnem srečanju v Tinjah in kjer je predstavil propagandno gradivo iz časa plebiscita, ki ilustrira, iz katerih motivov so se ljudje tedaj odločali za Jugoslavijo ali za Avstrijo. V oddaji tudi novica o tem, da je dr. Edi Gobec iz Clevelanda prejel red za zasluge RS, obisku ministrice Jaklitsch pri škofu Štumpfu in odprtju prehoda Verica - Čepinci.

Matjaž Merljak

inforojakikoroškaavstrija

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|28. 6. 2020
71. obletnica Narodnega sveta koroških Slovencev

Te dni mineva 71 let od ustanovitve Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS). Zakaj je do ustanovitve sploh prišlo, kateri datum je pravi: 28. ali 29. junij, kaj prinaša zbornik Usoda je koroškim Slovencem dana njim samim v roke, kakšna je prihodnost NSKS, kako se v delovanje vključujejo mladi? O tem so govorili predsednik NSKS dr. Valentin Inzko, urednik zbornika mag. Simon Triessnig in zgodovinar mag. Hanzi Filipič.

71. obletnica Narodnega sveta koroških Slovencev

Te dni mineva 71 let od ustanovitve Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS). Zakaj je do ustanovitve sploh prišlo, kateri datum je pravi: 28. ali 29. junij, kaj prinaša zbornik Usoda je koroškim Slovencem dana njim samim v roke, kakšna je prihodnost NSKS, kako se v delovanje vključujejo mladi? O tem so govorili predsednik NSKS dr. Valentin Inzko, urednik zbornika mag. Simon Triessnig in zgodovinar mag. Hanzi Filipič.

inforojakikoroškaavstrija

Slovencem po svetu in domovini

71. obletnica Narodnega sveta koroških Slovencev
Te dni mineva 71 let od ustanovitve Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS). Zakaj je do ustanovitve sploh prišlo, kateri datum je pravi: 28. ali 29. junij, kaj prinaša zbornik Usoda je koroškim Slovencem dana njim samim v roke, kakšna je prihodnost NSKS, kako se v delovanje vključujejo mladi? O tem so govorili predsednik NSKS dr. Valentin Inzko, urednik zbornika mag. Simon Triessnig in zgodovinar mag. Hanzi Filipič.
VEČ ...|28. 6. 2020
71. obletnica Narodnega sveta koroških Slovencev
Te dni mineva 71 let od ustanovitve Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS). Zakaj je do ustanovitve sploh prišlo, kateri datum je pravi: 28. ali 29. junij, kaj prinaša zbornik Usoda je koroškim Slovencem dana njim samim v roke, kakšna je prihodnost NSKS, kako se v delovanje vključujejo mladi? O tem so govorili predsednik NSKS dr. Valentin Inzko, urednik zbornika mag. Simon Triessnig in zgodovinar mag. Hanzi Filipič.

Matjaž Merljak

inforojakikoroškaavstrija

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|17. 5. 2020
Neuresničen 7. člen ADP

O Avstrijski državni pogodbi in še ne do konca uresničenem sedmem členu, ki predstavlja vrsto pravic tudi za našo manjšino na avstrijskem Koroškem in Štajerskem. Predvajali smo tudi razmišljanje Sonje Wakounig iz iniciatiev Slovenski konsenz za ustavne pravice SKUP z letošnjega Novoletnega srečanja v Tinjah. Novice iz Italije, Argentine in iz USZS ter vabilo na Večer slovenskih krščanskih izročil (23. maja).

Neuresničen 7. člen ADP

O Avstrijski državni pogodbi in še ne do konca uresničenem sedmem členu, ki predstavlja vrsto pravic tudi za našo manjšino na avstrijskem Koroškem in Štajerskem. Predvajali smo tudi razmišljanje Sonje Wakounig iz iniciatiev Slovenski konsenz za ustavne pravice SKUP z letošnjega Novoletnega srečanja v Tinjah. Novice iz Italije, Argentine in iz USZS ter vabilo na Večer slovenskih krščanskih izročil (23. maja).

inforojakiavstrijaargentinaitalija

Slovencem po svetu in domovini

Neuresničen 7. člen ADP
O Avstrijski državni pogodbi in še ne do konca uresničenem sedmem členu, ki predstavlja vrsto pravic tudi za našo manjšino na avstrijskem Koroškem in Štajerskem. Predvajali smo tudi razmišljanje Sonje Wakounig iz iniciatiev Slovenski konsenz za ustavne pravice SKUP z letošnjega Novoletnega srečanja v Tinjah. Novice iz Italije, Argentine in iz USZS ter vabilo na Večer slovenskih krščanskih izročil (23. maja).
VEČ ...|17. 5. 2020
Neuresničen 7. člen ADP
O Avstrijski državni pogodbi in še ne do konca uresničenem sedmem členu, ki predstavlja vrsto pravic tudi za našo manjšino na avstrijskem Koroškem in Štajerskem. Predvajali smo tudi razmišljanje Sonje Wakounig iz iniciatiev Slovenski konsenz za ustavne pravice SKUP z letošnjega Novoletnega srečanja v Tinjah. Novice iz Italije, Argentine in iz USZS ter vabilo na Večer slovenskih krščanskih izročil (23. maja).

Matjaž Merljak

inforojakiavstrijaargentinaitalija

Slovenski mučenci 20. stoletja

VEČ ...|19. 4. 2020
Franc Pen (1924 – 1944)

Stolnica v Linzu (Zgornja Avstrija), posvečena Materi božji, je bila 26. oktobra 2007 kraj posebne slovesnosti. Papežev delegat kardinal Martins je za blaženega razglasil 36-letnega kmečkega gospodarja Franza Jägerstätterja. Mož je pozorno spremljal dogajanja v nacistični Nemčiji: okupacija Porenja, priključitev Avstrije, okupacija Sudetov, teror tajne policije, zakon o evtanaziji ljudi, ki državo zgolj obremenjujejo, požar svetovne vojne… Javno je povedal, da kot veren katoličan na sme sodelovati pri nečem, kar je proti njegovi vesti, ne sme se boriti za nacistično državo. Prijatelji so ga skušali pregovoriti, naj vendar pomisli na svojo družino – imel je ženo in tri otroke – pa se ni dal prepričati. Tudi žena, ki se je zavedala posledic, ga je podpirala v njegovem prepričanju. Februarja 1943 je zavrnil poziv v vojsko, marca so ga zaprli v vojaškem zaporu, julija je bil obsojen, 9. avgusta so ga usmrtili. Mučenec za svoje krščansko prepričanje!

Franc Pen (1924 – 1944)

Stolnica v Linzu (Zgornja Avstrija), posvečena Materi božji, je bila 26. oktobra 2007 kraj posebne slovesnosti. Papežev delegat kardinal Martins je za blaženega razglasil 36-letnega kmečkega gospodarja Franza Jägerstätterja. Mož je pozorno spremljal dogajanja v nacistični Nemčiji: okupacija Porenja, priključitev Avstrije, okupacija Sudetov, teror tajne policije, zakon o evtanaziji ljudi, ki državo zgolj obremenjujejo, požar svetovne vojne… Javno je povedal, da kot veren katoličan na sme sodelovati pri nečem, kar je proti njegovi vesti, ne sme se boriti za nacistično državo. Prijatelji so ga skušali pregovoriti, naj vendar pomisli na svojo družino – imel je ženo in tri otroke – pa se ni dal prepričati. Tudi žena, ki se je zavedala posledic, ga je podpirala v njegovem prepričanju. Februarja 1943 je zavrnil poziv v vojsko, marca so ga zaprli v vojaškem zaporu, julija je bil obsojen, 9. avgusta so ga usmrtili. Mučenec za svoje krščansko prepričanje!

duhovnostSlovenijaspomin

Slovenski mučenci 20. stoletja

Franc Pen (1924 – 1944)
Stolnica v Linzu (Zgornja Avstrija), posvečena Materi božji, je bila 26. oktobra 2007 kraj posebne slovesnosti. Papežev delegat kardinal Martins je za blaženega razglasil 36-letnega kmečkega gospodarja Franza Jägerstätterja. Mož je pozorno spremljal dogajanja v nacistični Nemčiji: okupacija Porenja, priključitev Avstrije, okupacija Sudetov, teror tajne policije, zakon o evtanaziji ljudi, ki državo zgolj obremenjujejo, požar svetovne vojne… Javno je povedal, da kot veren katoličan na sme sodelovati pri nečem, kar je proti njegovi vesti, ne sme se boriti za nacistično državo. Prijatelji so ga skušali pregovoriti, naj vendar pomisli na svojo družino – imel je ženo in tri otroke – pa se ni dal prepričati. Tudi žena, ki se je zavedala posledic, ga je podpirala v njegovem prepričanju. Februarja 1943 je zavrnil poziv v vojsko, marca so ga zaprli v vojaškem zaporu, julija je bil obsojen, 9. avgusta so ga usmrtili. Mučenec za svoje krščansko prepričanje!
VEČ ...|19. 4. 2020
Franc Pen (1924 – 1944)
Stolnica v Linzu (Zgornja Avstrija), posvečena Materi božji, je bila 26. oktobra 2007 kraj posebne slovesnosti. Papežev delegat kardinal Martins je za blaženega razglasil 36-letnega kmečkega gospodarja Franza Jägerstätterja. Mož je pozorno spremljal dogajanja v nacistični Nemčiji: okupacija Porenja, priključitev Avstrije, okupacija Sudetov, teror tajne policije, zakon o evtanaziji ljudi, ki državo zgolj obremenjujejo, požar svetovne vojne… Javno je povedal, da kot veren katoličan na sme sodelovati pri nečem, kar je proti njegovi vesti, ne sme se boriti za nacistično državo. Prijatelji so ga skušali pregovoriti, naj vendar pomisli na svojo družino – imel je ženo in tri otroke – pa se ni dal prepričati. Tudi žena, ki se je zavedala posledic, ga je podpirala v njegovem prepričanju. Februarja 1943 je zavrnil poziv v vojsko, marca so ga zaprli v vojaškem zaporu, julija je bil obsojen, 9. avgusta so ga usmrtili. Mučenec za svoje krščansko prepričanje!

Jože Bartolj

duhovnostSlovenijaspomin

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|9. 2. 2020
Nagrada Dušana Černeta

Predvajali smo posnetke s podelitve Nagrade Dušana Černeta za leto 2019, ki jo je prejela Erika Jazbar. V prvem delu smo poročali o posvečenju koroškega Slovenca Jožeta Marketza za novega celovško-krškega škofa, o praznovanju slovenskega kulturnega praznika v Tinjah na avstrijskem Koroškem in da so mladi zamejci spoznavali ustanove Evropske unije.

Nagrada Dušana Černeta

Predvajali smo posnetke s podelitve Nagrade Dušana Černeta za leto 2019, ki jo je prejela Erika Jazbar. V prvem delu smo poročali o posvečenju koroškega Slovenca Jožeta Marketza za novega celovško-krškega škofa, o praznovanju slovenskega kulturnega praznika v Tinjah na avstrijskem Koroškem in da so mladi zamejci spoznavali ustanove Evropske unije.

inforojakiavstrijakoroškagorica

Slovencem po svetu in domovini

Nagrada Dušana Černeta
Predvajali smo posnetke s podelitve Nagrade Dušana Černeta za leto 2019, ki jo je prejela Erika Jazbar. V prvem delu smo poročali o posvečenju koroškega Slovenca Jožeta Marketza za novega celovško-krškega škofa, o praznovanju slovenskega kulturnega praznika v Tinjah na avstrijskem Koroškem in da so mladi zamejci spoznavali ustanove Evropske unije.
VEČ ...|9. 2. 2020
Nagrada Dušana Černeta
Predvajali smo posnetke s podelitve Nagrade Dušana Černeta za leto 2019, ki jo je prejela Erika Jazbar. V prvem delu smo poročali o posvečenju koroškega Slovenca Jožeta Marketza za novega celovško-krškega škofa, o praznovanju slovenskega kulturnega praznika v Tinjah na avstrijskem Koroškem in da so mladi zamejci spoznavali ustanove Evropske unije.

Matjaž Merljak

inforojakiavstrijakoroškagorica

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|2. 2. 2020
Koroški Slovenci o Jožetu Marketzu in Govorniški natečaj ob Tischlerjevi nagradi

Kaj o novem škofu v Celovcu Jožetu Marketzu menijo vidnejši predstavniki koroških Slovencev in kaj mu želijo? Naši sogovorniki so bili: mag. Anton Rosenzopf-Jank, vodja Dušnopastirskega urada krške škofije; Ani Boštjančič, predsednica Katoliške akcije krške škofije; Janko Krištof, predsednik Krščanske kulturne zveze; Jože Kopeinig, vodja Doma prosvete Sodalitas v Tinjah; Mateja Rihter, glavna urednica Nedelje iz Celovca, dr. Valentin Inzko, predsednik NSKS, Zalka Kuchling, ravnateljica slovenske gimnazije in dr. Karl Hren, eden od direktorjev Mohorjeve Celovec. V oddaji smo predvajali tudi zmagovalni govor letošnjega govorniškega natečaja ob podeliti Tischlerjeve nagrade ter pogovor z zmagovalcem Lukom Podlipnikom.

Koroški Slovenci o Jožetu Marketzu in Govorniški natečaj ob Tischlerjevi nagradi

Kaj o novem škofu v Celovcu Jožetu Marketzu menijo vidnejši predstavniki koroških Slovencev in kaj mu želijo? Naši sogovorniki so bili: mag. Anton Rosenzopf-Jank, vodja Dušnopastirskega urada krške škofije; Ani Boštjančič, predsednica Katoliške akcije krške škofije; Janko Krištof, predsednik Krščanske kulturne zveze; Jože Kopeinig, vodja Doma prosvete Sodalitas v Tinjah; Mateja Rihter, glavna urednica Nedelje iz Celovca, dr. Valentin Inzko, predsednik NSKS, Zalka Kuchling, ravnateljica slovenske gimnazije in dr. Karl Hren, eden od direktorjev Mohorjeve Celovec. V oddaji smo predvajali tudi zmagovalni govor letošnjega govorniškega natečaja ob podeliti Tischlerjeve nagrade ter pogovor z zmagovalcem Lukom Podlipnikom.

inforojakiavstrijakoroška

Slovencem po svetu in domovini

Koroški Slovenci o Jožetu Marketzu in Govorniški natečaj ob Tischlerjevi nagradi
Kaj o novem škofu v Celovcu Jožetu Marketzu menijo vidnejši predstavniki koroških Slovencev in kaj mu želijo? Naši sogovorniki so bili: mag. Anton Rosenzopf-Jank, vodja Dušnopastirskega urada krške škofije; Ani Boštjančič, predsednica Katoliške akcije krške škofije; Janko Krištof, predsednik Krščanske kulturne zveze; Jože Kopeinig, vodja Doma prosvete Sodalitas v Tinjah; Mateja Rihter, glavna urednica Nedelje iz Celovca, dr. Valentin Inzko, predsednik NSKS, Zalka Kuchling, ravnateljica slovenske gimnazije in dr. Karl Hren, eden od direktorjev Mohorjeve Celovec. V oddaji smo predvajali tudi zmagovalni govor letošnjega govorniškega natečaja ob podeliti Tischlerjeve nagrade ter pogovor z zmagovalcem Lukom Podlipnikom.
VEČ ...|2. 2. 2020
Koroški Slovenci o Jožetu Marketzu in Govorniški natečaj ob Tischlerjevi nagradi
Kaj o novem škofu v Celovcu Jožetu Marketzu menijo vidnejši predstavniki koroških Slovencev in kaj mu želijo? Naši sogovorniki so bili: mag. Anton Rosenzopf-Jank, vodja Dušnopastirskega urada krške škofije; Ani Boštjančič, predsednica Katoliške akcije krške škofije; Janko Krištof, predsednik Krščanske kulturne zveze; Jože Kopeinig, vodja Doma prosvete Sodalitas v Tinjah; Mateja Rihter, glavna urednica Nedelje iz Celovca, dr. Valentin Inzko, predsednik NSKS, Zalka Kuchling, ravnateljica slovenske gimnazije in dr. Karl Hren, eden od direktorjev Mohorjeve Celovec. V oddaji smo predvajali tudi zmagovalni govor letošnjega govorniškega natečaja ob podeliti Tischlerjeve nagrade ter pogovor z zmagovalcem Lukom Podlipnikom.

Matjaž Merljak

inforojakiavstrijakoroška

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|19. 1. 2020
Ni dovolj, da smo povezani v jeziku, ampak se moramo poznati med seboj

V Čedadu je potekal 57. Dan emigranta, v Gorici že 21. leto deluje Skupnosti družin Sončnica in se pripravlja na muzikal Lak za sanje, tržaško Nagrado Dušana Černeta bo prejela Erika Jazbar, na avstrijskem Koroškem je potekal govorniški natečaj za mlade.

Ni dovolj, da smo povezani v jeziku, ampak se moramo poznati med seboj

V Čedadu je potekal 57. Dan emigranta, v Gorici že 21. leto deluje Skupnosti družin Sončnica in se pripravlja na muzikal Lak za sanje, tržaško Nagrado Dušana Černeta bo prejela Erika Jazbar, na avstrijskem Koroškem je potekal govorniški natečaj za mlade.

inforojakiitalijaavstrija

Slovencem po svetu in domovini

Ni dovolj, da smo povezani v jeziku, ampak se moramo poznati med seboj
V Čedadu je potekal 57. Dan emigranta, v Gorici že 21. leto deluje Skupnosti družin Sončnica in se pripravlja na muzikal Lak za sanje, tržaško Nagrado Dušana Černeta bo prejela Erika Jazbar, na avstrijskem Koroškem je potekal govorniški natečaj za mlade.
VEČ ...|19. 1. 2020
Ni dovolj, da smo povezani v jeziku, ampak se moramo poznati med seboj
V Čedadu je potekal 57. Dan emigranta, v Gorici že 21. leto deluje Skupnosti družin Sončnica in se pripravlja na muzikal Lak za sanje, tržaško Nagrado Dušana Černeta bo prejela Erika Jazbar, na avstrijskem Koroškem je potekal govorniški natečaj za mlade.

Matjaž Merljak

inforojakiitalijaavstrija

Z ljudmi na poti

VEČ ...|10. 11. 2019
Dejan Rajbar, Slovenec v Salzburgu

Gostili smo Dejana Rajbarja, Slovenca, ki se je odločil oditi v Avstrijo in si je nov dom ustvaril v Salzburgu. V času študija v Ljubljani se je resneje začel zanimati za modo, ki je pozneje postala njegovo življenje in delo. Za naš radio je spregovoril o življenju v tujini ter o tem, kako vidi Avstrijo in prebivalce.

Dejan Rajbar, Slovenec v Salzburgu

Gostili smo Dejana Rajbarja, Slovenca, ki se je odločil oditi v Avstrijo in si je nov dom ustvaril v Salzburgu. V času študija v Ljubljani se je resneje začel zanimati za modo, ki je pozneje postala njegovo življenje in delo. Za naš radio je spregovoril o življenju v tujini ter o tem, kako vidi Avstrijo in prebivalce.

Avstrijatujina

Z ljudmi na poti

Dejan Rajbar, Slovenec v Salzburgu
Gostili smo Dejana Rajbarja, Slovenca, ki se je odločil oditi v Avstrijo in si je nov dom ustvaril v Salzburgu. V času študija v Ljubljani se je resneje začel zanimati za modo, ki je pozneje postala njegovo življenje in delo. Za naš radio je spregovoril o življenju v tujini ter o tem, kako vidi Avstrijo in prebivalce.
VEČ ...|10. 11. 2019
Dejan Rajbar, Slovenec v Salzburgu
Gostili smo Dejana Rajbarja, Slovenca, ki se je odločil oditi v Avstrijo in si je nov dom ustvaril v Salzburgu. V času študija v Ljubljani se je resneje začel zanimati za modo, ki je pozneje postala njegovo življenje in delo. Za naš radio je spregovoril o življenju v tujini ter o tem, kako vidi Avstrijo in prebivalce.

Andrej Šinko

Avstrijatujina

Kulturni utrinki

VEČ ...|4. 11. 2019
Maroltovo srečanje - Slovenski teden literature na Dunaju - Sašo Vrabič na Nizozemskem

Minulo soboto se je v Žalcu odvijalo Maroltovo srečanje – državno tekmovanje odraslih folklornih skupin Slovenije.Na Dunaju se v okviru leta sosedskega dialoga Slovenija-Avstrija začenja Slovenski teden literature.Slika Saša Vrabiča se je uvrstila med deset nominiranih del za nagrado v sklopu Rembrandtovega leta.

Maroltovo srečanje - Slovenski teden literature na Dunaju - Sašo Vrabič na Nizozemskem

Minulo soboto se je v Žalcu odvijalo Maroltovo srečanje – državno tekmovanje odraslih folklornih skupin Slovenije.Na Dunaju se v okviru leta sosedskega dialoga Slovenija-Avstrija začenja Slovenski teden literature.Slika Saša Vrabiča se je uvrstila med deset nominiranih del za nagrado v sklopu Rembrandtovega leta.

Anja CizeljJanja ŽitnikMaroltovo srečanje

Kulturni utrinki

Maroltovo srečanje - Slovenski teden literature na Dunaju - Sašo Vrabič na Nizozemskem
Minulo soboto se je v Žalcu odvijalo Maroltovo srečanje – državno tekmovanje odraslih folklornih skupin Slovenije.Na Dunaju se v okviru leta sosedskega dialoga Slovenija-Avstrija začenja Slovenski teden literature.Slika Saša Vrabiča se je uvrstila med deset nominiranih del za nagrado v sklopu Rembrandtovega leta.
VEČ ...|4. 11. 2019
Maroltovo srečanje - Slovenski teden literature na Dunaju - Sašo Vrabič na Nizozemskem
Minulo soboto se je v Žalcu odvijalo Maroltovo srečanje – državno tekmovanje odraslih folklornih skupin Slovenije.Na Dunaju se v okviru leta sosedskega dialoga Slovenija-Avstrija začenja Slovenski teden literature.Slika Saša Vrabiča se je uvrstila med deset nominiranih del za nagrado v sklopu Rembrandtovega leta.

Jože Bartolj

Anja CizeljJanja ŽitnikMaroltovo srečanje

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|20. 10. 2019
Primorski dnevi na Koroškem, razstava Tamare Burmicky Taye

Na avstrijskem Koroškem bodo potekali 19. Primorski dnevi, v Zavodu sv. Stanislava pa razstavlja slikarka Tamara Burmicky Taya, ki je 40 let živela v Venezueli. Novice iz Argentine ter vabila in obvestila

Primorski dnevi na Koroškem, razstava Tamare Burmicky Taye

Na avstrijskem Koroškem bodo potekali 19. Primorski dnevi, v Zavodu sv. Stanislava pa razstavlja slikarka Tamara Burmicky Taya, ki je 40 let živela v Venezueli. Novice iz Argentine ter vabila in obvestila

rojakiinfoavstrijaargentinavenezuela

Slovencem po svetu in domovini

Primorski dnevi na Koroškem, razstava Tamare Burmicky Taye
Na avstrijskem Koroškem bodo potekali 19. Primorski dnevi, v Zavodu sv. Stanislava pa razstavlja slikarka Tamara Burmicky Taya, ki je 40 let živela v Venezueli. Novice iz Argentine ter vabila in obvestila
VEČ ...|20. 10. 2019
Primorski dnevi na Koroškem, razstava Tamare Burmicky Taye
Na avstrijskem Koroškem bodo potekali 19. Primorski dnevi, v Zavodu sv. Stanislava pa razstavlja slikarka Tamara Burmicky Taya, ki je 40 let živela v Venezueli. Novice iz Argentine ter vabila in obvestila

Matjaž Merljak

rojakiinfoavstrijaargentinavenezuela

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|13. 10. 2019
25-letnica SVC v Lemontu

V Lemontu pri Chicagu so praznovali 25. obletnico Slovenskega verskega središča. Poklicali smo tamkajšnjega frančiškana p. Metoda Ogorevca. V oddaji tudi več o seji Sveta za Slovence v zamejstvu in začetku Leta sosedskega dialoga Slovenija – Avstrija 2019-2020.

25-letnica SVC v Lemontu

V Lemontu pri Chicagu so praznovali 25. obletnico Slovenskega verskega središča. Poklicali smo tamkajšnjega frančiškana p. Metoda Ogorevca. V oddaji tudi več o seji Sveta za Slovence v zamejstvu in začetku Leta sosedskega dialoga Slovenija – Avstrija 2019-2020.

inforojakilemontanglijaavstrijazamejstvo

Slovencem po svetu in domovini

25-letnica SVC v Lemontu
V Lemontu pri Chicagu so praznovali 25. obletnico Slovenskega verskega središča. Poklicali smo tamkajšnjega frančiškana p. Metoda Ogorevca. V oddaji tudi več o seji Sveta za Slovence v zamejstvu in začetku Leta sosedskega dialoga Slovenija – Avstrija 2019-2020.
VEČ ...|13. 10. 2019
25-letnica SVC v Lemontu
V Lemontu pri Chicagu so praznovali 25. obletnico Slovenskega verskega središča. Poklicali smo tamkajšnjega frančiškana p. Metoda Ogorevca. V oddaji tudi več o seji Sveta za Slovence v zamejstvu in začetku Leta sosedskega dialoga Slovenija – Avstrija 2019-2020.

Matjaž Merljak

inforojakilemontanglijaavstrijazamejstvo

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|7. 10. 2019
Na evropskem in mednarodnem parketu znova precej pestro

Kadar je gost oddaje Spoznanje več, predsodek manj dr. Aleš Maver, pogled običajno usmerjamo prek meja naše države. A velikokrat je dogajanje tako ali drugače povezano s Slovenijo. Tokrat je komentiral dozdajšnja zaslišanja kandidatov za evropske komisarje, analiziral izid volitev v Avstriji, spomnil na slepo ulico, v katero je zašlo sestavljanje nove vlade v Izraelu ter razmišljal o zadnjih besedah predsednika ZDA Donalda Trumpa v Združenih narodih.

Na evropskem in mednarodnem parketu znova precej pestro

Kadar je gost oddaje Spoznanje več, predsodek manj dr. Aleš Maver, pogled običajno usmerjamo prek meja naše države. A velikokrat je dogajanje tako ali drugače povezano s Slovenijo. Tokrat je komentiral dozdajšnja zaslišanja kandidatov za evropske komisarje, analiziral izid volitev v Avstriji, spomnil na slepo ulico, v katero je zašlo sestavljanje nove vlade v Izraelu ter razmišljal o zadnjih besedah predsednika ZDA Donalda Trumpa v Združenih narodih.

komentarpogovorpolitika

Spoznanje več, predsodek manj

Na evropskem in mednarodnem parketu znova precej pestro
Kadar je gost oddaje Spoznanje več, predsodek manj dr. Aleš Maver, pogled običajno usmerjamo prek meja naše države. A velikokrat je dogajanje tako ali drugače povezano s Slovenijo. Tokrat je komentiral dozdajšnja zaslišanja kandidatov za evropske komisarje, analiziral izid volitev v Avstriji, spomnil na slepo ulico, v katero je zašlo sestavljanje nove vlade v Izraelu ter razmišljal o zadnjih besedah predsednika ZDA Donalda Trumpa v Združenih narodih.
VEČ ...|7. 10. 2019
Na evropskem in mednarodnem parketu znova precej pestro
Kadar je gost oddaje Spoznanje več, predsodek manj dr. Aleš Maver, pogled običajno usmerjamo prek meja naše države. A velikokrat je dogajanje tako ali drugače povezano s Slovenijo. Tokrat je komentiral dozdajšnja zaslišanja kandidatov za evropske komisarje, analiziral izid volitev v Avstriji, spomnil na slepo ulico, v katero je zašlo sestavljanje nove vlade v Izraelu ter razmišljal o zadnjih besedah predsednika ZDA Donalda Trumpa v Združenih narodih.

Helena Kržinik

komentarpogovorpolitika

Informativni prispevki

VEČ ...|30. 9. 2019
Karel Smolle o uspehu Zelenih in možni novi avstrijski koaliciji

Karel Smolle o uspehu Zelenih in možni novi avstrijski koaliciji.

Karel Smolle o uspehu Zelenih in možni novi avstrijski koaliciji

Karel Smolle o uspehu Zelenih in možni novi avstrijski koaliciji.

infopolitikadružbaavstrijavolitve

Informativni prispevki

Karel Smolle o uspehu Zelenih in možni novi avstrijski koaliciji
Karel Smolle o uspehu Zelenih in možni novi avstrijski koaliciji.
VEČ ...|30. 9. 2019
Karel Smolle o uspehu Zelenih in možni novi avstrijski koaliciji
Karel Smolle o uspehu Zelenih in možni novi avstrijski koaliciji.

Alen Salihović

infopolitikadružbaavstrijavolitve

Informativni prispevki

VEČ ...|30. 9. 2019
Aleš Maver: Rekordna zmaga Sebastiana Kurza

Avstrijci so včeraj izvolili nov parlament. V hramu demokracije bo sedela tudi Koroška Slovenka Olga Voglauer, ki je bila izvoljena na listi Zelenih – ti so se z rekordnimi 14-timi odstotki vrnili v parlament. Velika zmagovalka je sicer Avstrijska ljudska stranka, poraženca pa socialdemokrati in svobodnjaki. Štiriodstotni volilni prag je prestopila še liberalna stranka Neos. Za komentar volitev smo prosili političnega analitika in poznavalca avstrijske politike Aleša Mavra.

Aleš Maver: Rekordna zmaga Sebastiana Kurza

Avstrijci so včeraj izvolili nov parlament. V hramu demokracije bo sedela tudi Koroška Slovenka Olga Voglauer, ki je bila izvoljena na listi Zelenih – ti so se z rekordnimi 14-timi odstotki vrnili v parlament. Velika zmagovalka je sicer Avstrijska ljudska stranka, poraženca pa socialdemokrati in svobodnjaki. Štiriodstotni volilni prag je prestopila še liberalna stranka Neos. Za komentar volitev smo prosili političnega analitika in poznavalca avstrijske politike Aleša Mavra.

infopolitikadružbaavstrijavolitve

Informativni prispevki

Aleš Maver: Rekordna zmaga Sebastiana Kurza
Avstrijci so včeraj izvolili nov parlament. V hramu demokracije bo sedela tudi Koroška Slovenka Olga Voglauer, ki je bila izvoljena na listi Zelenih – ti so se z rekordnimi 14-timi odstotki vrnili v parlament. Velika zmagovalka je sicer Avstrijska ljudska stranka, poraženca pa socialdemokrati in svobodnjaki. Štiriodstotni volilni prag je prestopila še liberalna stranka Neos. Za komentar volitev smo prosili političnega analitika in poznavalca avstrijske politike Aleša Mavra.
VEČ ...|30. 9. 2019
Aleš Maver: Rekordna zmaga Sebastiana Kurza
Avstrijci so včeraj izvolili nov parlament. V hramu demokracije bo sedela tudi Koroška Slovenka Olga Voglauer, ki je bila izvoljena na listi Zelenih – ti so se z rekordnimi 14-timi odstotki vrnili v parlament. Velika zmagovalka je sicer Avstrijska ljudska stranka, poraženca pa socialdemokrati in svobodnjaki. Štiriodstotni volilni prag je prestopila še liberalna stranka Neos. Za komentar volitev smo prosili političnega analitika in poznavalca avstrijske politike Aleša Mavra.

Alen Salihović

infopolitikadružbaavstrijavolitve

Informativni prispevki

VEČ ...|5. 12. 2018
Avstrija in Slovenija ter vprašanje naše manjšine

Ob obisku slovenskega premierja Marjana Šarca v Avstriji smo se s predsednikom Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Valentina Inzka k našim rojakom pri severnih sosedih. Kakšen je njihov trenuten položaj, s katerimi izzivi se soočajo in kakšna so njihova pričakovanja do matične domovine? Vabljeni k poslušanju!

Avstrija in Slovenija ter vprašanje naše manjšine

Ob obisku slovenskega premierja Marjana Šarca v Avstriji smo se s predsednikom Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Valentina Inzka k našim rojakom pri severnih sosedih. Kakšen je njihov trenuten položaj, s katerimi izzivi se soočajo in kakšna so njihova pričakovanja do matične domovine? Vabljeni k poslušanju!

infopolitikapogovor

Informativni prispevki

Avstrija in Slovenija ter vprašanje naše manjšine
Ob obisku slovenskega premierja Marjana Šarca v Avstriji smo se s predsednikom Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Valentina Inzka k našim rojakom pri severnih sosedih. Kakšen je njihov trenuten položaj, s katerimi izzivi se soočajo in kakšna so njihova pričakovanja do matične domovine? Vabljeni k poslušanju!
VEČ ...|5. 12. 2018
Avstrija in Slovenija ter vprašanje naše manjšine
Ob obisku slovenskega premierja Marjana Šarca v Avstriji smo se s predsednikom Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Valentina Inzka k našim rojakom pri severnih sosedih. Kakšen je njihov trenuten položaj, s katerimi izzivi se soočajo in kakšna so njihova pričakovanja do matične domovine? Vabljeni k poslušanju!

Helena Škrlec

infopolitikapogovor

Informativni prispevki

VEČ ...|5. 12. 2018
Avstrija in Slovenija ter vprašanje migracij

Ob obisku slovenskega premierja Marjana Šarca v Avstriji smo z obramboslovcem Boštjanom Pernetom osvetlili vprašanje migracij, na katerega Ljubljana in Dunaj gledata različno.

Avstrija in Slovenija ter vprašanje migracij

Ob obisku slovenskega premierja Marjana Šarca v Avstriji smo z obramboslovcem Boštjanom Pernetom osvetlili vprašanje migracij, na katerega Ljubljana in Dunaj gledata različno.

infopogovorpolitika

Informativni prispevki

Avstrija in Slovenija ter vprašanje migracij
Ob obisku slovenskega premierja Marjana Šarca v Avstriji smo z obramboslovcem Boštjanom Pernetom osvetlili vprašanje migracij, na katerega Ljubljana in Dunaj gledata različno.
VEČ ...|5. 12. 2018
Avstrija in Slovenija ter vprašanje migracij
Ob obisku slovenskega premierja Marjana Šarca v Avstriji smo z obramboslovcem Boštjanom Pernetom osvetlili vprašanje migracij, na katerega Ljubljana in Dunaj gledata različno.

Helena Škrlec

infopogovorpolitika

Informativni prispevki

VEČ ...|6. 11. 2018
Kritike Marakeški izjavi zaradi izenačevanja beguncev in migrantov tudi iz Slovenije

Mednarodni dogovor o varnih in urejenih migracijah, imenovan Marakeška deklaracija, ki ga je večina članic Združenih narodov podprla 14. julija, naj bi države potrdile na meddržavni konferenci 10. in 11. decembra. Gre za prvi tovrstni dogovor o upravljanju migracij, ki se zavzema za boljše sodelovanje pri obravnavanju perečega vprašanja. Določa 23 ciljev za varnejši in bolj urejen pretok ljudi. Da dogovor le ni tako dober, ugotavlja vse več držav, tudi predsedujoča Evropski uniji Avstrija, ki se je od dogovora že umaknila. Da bi to morala storiti tudi Slovenija meni geopolitični analitik Laris Gaiser, na spletu pa se je pojavila še peticija proti dogovoru.

Kritike Marakeški izjavi zaradi izenačevanja beguncev in migrantov tudi iz Slovenije

Mednarodni dogovor o varnih in urejenih migracijah, imenovan Marakeška deklaracija, ki ga je večina članic Združenih narodov podprla 14. julija, naj bi države potrdile na meddržavni konferenci 10. in 11. decembra. Gre za prvi tovrstni dogovor o upravljanju migracij, ki se zavzema za boljše sodelovanje pri obravnavanju perečega vprašanja. Določa 23 ciljev za varnejši in bolj urejen pretok ljudi. Da dogovor le ni tako dober, ugotavlja vse več držav, tudi predsedujoča Evropski uniji Avstrija, ki se je od dogovora že umaknila. Da bi to morala storiti tudi Slovenija meni geopolitični analitik Laris Gaiser, na spletu pa se je pojavila še peticija proti dogovoru.

politikapogovorinfodružba

Informativni prispevki

Kritike Marakeški izjavi zaradi izenačevanja beguncev in migrantov tudi iz Slovenije
Mednarodni dogovor o varnih in urejenih migracijah, imenovan Marakeška deklaracija, ki ga je večina članic Združenih narodov podprla 14. julija, naj bi države potrdile na meddržavni konferenci 10. in 11. decembra. Gre za prvi tovrstni dogovor o upravljanju migracij, ki se zavzema za boljše sodelovanje pri obravnavanju perečega vprašanja. Določa 23 ciljev za varnejši in bolj urejen pretok ljudi. Da dogovor le ni tako dober, ugotavlja vse več držav, tudi predsedujoča Evropski uniji Avstrija, ki se je od dogovora že umaknila. Da bi to morala storiti tudi Slovenija meni geopolitični analitik Laris Gaiser, na spletu pa se je pojavila še peticija proti dogovoru.
VEČ ...|6. 11. 2018
Kritike Marakeški izjavi zaradi izenačevanja beguncev in migrantov tudi iz Slovenije
Mednarodni dogovor o varnih in urejenih migracijah, imenovan Marakeška deklaracija, ki ga je večina članic Združenih narodov podprla 14. julija, naj bi države potrdile na meddržavni konferenci 10. in 11. decembra. Gre za prvi tovrstni dogovor o upravljanju migracij, ki se zavzema za boljše sodelovanje pri obravnavanju perečega vprašanja. Določa 23 ciljev za varnejši in bolj urejen pretok ljudi. Da dogovor le ni tako dober, ugotavlja vse več držav, tudi predsedujoča Evropski uniji Avstrija, ki se je od dogovora že umaknila. Da bi to morala storiti tudi Slovenija meni geopolitični analitik Laris Gaiser, na spletu pa se je pojavila še peticija proti dogovoru.

Alen Salihović

politikapogovorinfodružba

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|9. 8. 2018
Alfi Nipič, Majda Sepe, Tatjana Gros, Ricchi e poveri, Udo Jürgens, Elda Viler in Nino Robić

Druga poletna izdaja oddaje je prinesla tudi naslednje evergrine:Alfi Nipič- Fant z orglicamiBino - Mama Leone (iz leta 1978, pesem je posvečena Materi Tereziji)Majda Sepe - Ribič me je ujel (Gregorja Strniše in Mojmirja Sepeta, tretja nagrada občinstva Melodij morja in sonca 1978, na petem festivalu, to je bilo leta 1982, je bila pesem razglašena za najbolj priljubljeno pesem dotedanjih Melodij morja in sonca. Jelka Cvetežar - Ko boš prišla na Bled Dalida in Alain Delon - Paroles, paroles (Parole parole je pesem, ki so jo leta 1972 napisali Gianni Ferrio, Leo Chiosso in Giancarlo Del Re. Prvotno sta jo izvajala Mina in Alberto Lupo. Leta 1973 so pesem prevedli v francoščino in izvedla jo je Dalida z Alainom Delonom. Postala je hit v Franciji, na Japonskem, v Mehiki ter v Kanadi.Jože Kobler - Moj mali svet (My lilttle world - Moj mali svet je bila avstrijska predstavnica na Evroviziji 1976. Izvajalca Waterloo & Robinson. To je bilo prvič, da je Avstrija poslala pesem v angleščini. Prejela je 80 točk in pristala na petem mestu med 18imi skladbami. Meine kleine Welt)Udo Jürgens - Mercie Cherie (avstrijska zmagovalka Evrovizije leta 1966)Nino Robić - Tujca v noči (10. avgusta minevajo štiri leta od smrti tega pevca zlatega obdobja slovenske popevke)

Alfi Nipič, Majda Sepe, Tatjana Gros, Ricchi e poveri, Udo Jürgens, Elda Viler in Nino Robić

Druga poletna izdaja oddaje je prinesla tudi naslednje evergrine:Alfi Nipič- Fant z orglicamiBino - Mama Leone (iz leta 1978, pesem je posvečena Materi Tereziji)Majda Sepe - Ribič me je ujel (Gregorja Strniše in Mojmirja Sepeta, tretja nagrada občinstva Melodij morja in sonca 1978, na petem festivalu, to je bilo leta 1982, je bila pesem razglašena za najbolj priljubljeno pesem dotedanjih Melodij morja in sonca. Jelka Cvetežar - Ko boš prišla na Bled Dalida in Alain Delon - Paroles, paroles (Parole parole je pesem, ki so jo leta 1972 napisali Gianni Ferrio, Leo Chiosso in Giancarlo Del Re. Prvotno sta jo izvajala Mina in Alberto Lupo. Leta 1973 so pesem prevedli v francoščino in izvedla jo je Dalida z Alainom Delonom. Postala je hit v Franciji, na Japonskem, v Mehiki ter v Kanadi.Jože Kobler - Moj mali svet (My lilttle world - Moj mali svet je bila avstrijska predstavnica na Evroviziji 1976. Izvajalca Waterloo & Robinson. To je bilo prvič, da je Avstrija poslala pesem v angleščini. Prejela je 80 točk in pristala na petem mestu med 18imi skladbami. Meine kleine Welt)Udo Jürgens - Mercie Cherie (avstrijska zmagovalka Evrovizije leta 1966)Nino Robić - Tujca v noči (10. avgusta minevajo štiri leta od smrti tega pevca zlatega obdobja slovenske popevke)

glasbaspomin

Ob radijskem ognjišču

Alfi Nipič, Majda Sepe, Tatjana Gros, Ricchi e poveri, Udo Jürgens, Elda Viler in Nino Robić
Druga poletna izdaja oddaje je prinesla tudi naslednje evergrine:Alfi Nipič- Fant z orglicamiBino - Mama Leone (iz leta 1978, pesem je posvečena Materi Tereziji)Majda Sepe - Ribič me je ujel (Gregorja Strniše in Mojmirja Sepeta, tretja nagrada občinstva Melodij morja in sonca 1978, na petem festivalu, to je bilo leta 1982, je bila pesem razglašena za najbolj priljubljeno pesem dotedanjih Melodij morja in sonca. Jelka Cvetežar - Ko boš prišla na Bled Dalida in Alain Delon - Paroles, paroles (Parole parole je pesem, ki so jo leta 1972 napisali Gianni Ferrio, Leo Chiosso in Giancarlo Del Re. Prvotno sta jo izvajala Mina in Alberto Lupo. Leta 1973 so pesem prevedli v francoščino in izvedla jo je Dalida z Alainom Delonom. Postala je hit v Franciji, na Japonskem, v Mehiki ter v Kanadi.Jože Kobler - Moj mali svet (My lilttle world - Moj mali svet je bila avstrijska predstavnica na Evroviziji 1976. Izvajalca Waterloo & Robinson. To je bilo prvič, da je Avstrija poslala pesem v angleščini. Prejela je 80 točk in pristala na petem mestu med 18imi skladbami. Meine kleine Welt)Udo Jürgens - Mercie Cherie (avstrijska zmagovalka Evrovizije leta 1966)Nino Robić - Tujca v noči (10. avgusta minevajo štiri leta od smrti tega pevca zlatega obdobja slovenske popevke)
VEČ ...|9. 8. 2018
Alfi Nipič, Majda Sepe, Tatjana Gros, Ricchi e poveri, Udo Jürgens, Elda Viler in Nino Robić
Druga poletna izdaja oddaje je prinesla tudi naslednje evergrine:Alfi Nipič- Fant z orglicamiBino - Mama Leone (iz leta 1978, pesem je posvečena Materi Tereziji)Majda Sepe - Ribič me je ujel (Gregorja Strniše in Mojmirja Sepeta, tretja nagrada občinstva Melodij morja in sonca 1978, na petem festivalu, to je bilo leta 1982, je bila pesem razglašena za najbolj priljubljeno pesem dotedanjih Melodij morja in sonca. Jelka Cvetežar - Ko boš prišla na Bled Dalida in Alain Delon - Paroles, paroles (Parole parole je pesem, ki so jo leta 1972 napisali Gianni Ferrio, Leo Chiosso in Giancarlo Del Re. Prvotno sta jo izvajala Mina in Alberto Lupo. Leta 1973 so pesem prevedli v francoščino in izvedla jo je Dalida z Alainom Delonom. Postala je hit v Franciji, na Japonskem, v Mehiki ter v Kanadi.Jože Kobler - Moj mali svet (My lilttle world - Moj mali svet je bila avstrijska predstavnica na Evroviziji 1976. Izvajalca Waterloo & Robinson. To je bilo prvič, da je Avstrija poslala pesem v angleščini. Prejela je 80 točk in pristala na petem mestu med 18imi skladbami. Meine kleine Welt)Udo Jürgens - Mercie Cherie (avstrijska zmagovalka Evrovizije leta 1966)Nino Robić - Tujca v noči (10. avgusta minevajo štiri leta od smrti tega pevca zlatega obdobja slovenske popevke)

Matjaž Merljak

glasbaspomin

Pogovor o

VEČ ...|16. 5. 2018
Prvo predvolilno soočenje pred parlamentarnimi volitvami 2018

Volilna tekma je pred vrati in soočenje različnih programskih in aktualnih stališč smo pripravili tudi na valovih Radia Ognjišče, in sicer skupaj s portalom Domovina.je. V dveh soočenjih naj bi se srečali kandidati in kandidatke štirinajstih političnih strank oziroma list. V prvem so bili z nami predstavnik koalicijske stranke Socialni demokrati Jernej Štromajer, predsednik Nove Slovenije Krščanskih demokratov Matej Tonin, predstavnik stranke Andrej Čuš in Zeleni Zvonko Lah, predstavnik stranke Dobra država Tilen Majnardi in podpredsednik Slovenske ljudske stranke Primož Jelševar. Slišali smo med drugim stališča na temo gospodarstva in migracij.

Prvo predvolilno soočenje pred parlamentarnimi volitvami 2018

Volilna tekma je pred vrati in soočenje različnih programskih in aktualnih stališč smo pripravili tudi na valovih Radia Ognjišče, in sicer skupaj s portalom Domovina.je. V dveh soočenjih naj bi se srečali kandidati in kandidatke štirinajstih političnih strank oziroma list. V prvem so bili z nami predstavnik koalicijske stranke Socialni demokrati Jernej Štromajer, predsednik Nove Slovenije Krščanskih demokratov Matej Tonin, predstavnik stranke Andrej Čuš in Zeleni Zvonko Lah, predstavnik stranke Dobra država Tilen Majnardi in podpredsednik Slovenske ljudske stranke Primož Jelševar. Slišali smo med drugim stališča na temo gospodarstva in migracij.

Pogovor o

Prvo predvolilno soočenje pred parlamentarnimi volitvami 2018
Volilna tekma je pred vrati in soočenje različnih programskih in aktualnih stališč smo pripravili tudi na valovih Radia Ognjišče, in sicer skupaj s portalom Domovina.je. V dveh soočenjih naj bi se srečali kandidati in kandidatke štirinajstih političnih strank oziroma list. V prvem so bili z nami predstavnik koalicijske stranke Socialni demokrati Jernej Štromajer, predsednik Nove Slovenije Krščanskih demokratov Matej Tonin, predstavnik stranke Andrej Čuš in Zeleni Zvonko Lah, predstavnik stranke Dobra država Tilen Majnardi in podpredsednik Slovenske ljudske stranke Primož Jelševar. Slišali smo med drugim stališča na temo gospodarstva in migracij.
VEČ ...|16. 5. 2018
Prvo predvolilno soočenje pred parlamentarnimi volitvami 2018
Volilna tekma je pred vrati in soočenje različnih programskih in aktualnih stališč smo pripravili tudi na valovih Radia Ognjišče, in sicer skupaj s portalom Domovina.je. V dveh soočenjih naj bi se srečali kandidati in kandidatke štirinajstih političnih strank oziroma list. V prvem so bili z nami predstavnik koalicijske stranke Socialni demokrati Jernej Štromajer, predsednik Nove Slovenije Krščanskih demokratov Matej Tonin, predstavnik stranke Andrej Čuš in Zeleni Zvonko Lah, predstavnik stranke Dobra država Tilen Majnardi in podpredsednik Slovenske ljudske stranke Primož Jelševar. Slišali smo med drugim stališča na temo gospodarstva in migracij.

Tanja DominkoAndrej Šinko

Priporočamo
|
Aktualno

Doživetja narave

VEČ ...|25. 9. 2020
Ali veste, kdo je bila Rozalija Škantar?

Iz Bohinja, kjer se v drugi polovici septembra odvija kravji bal, odpravljamo proti našemu najvišjemu vrhu. Mineva namreč 150 let od prvega pristopa ženske na Triglav. Več je povedala pisateljica in etnologinja Marija Cvetek. V drugem delu oddaje pa smo se posvetili črtici andinista Vojka Arka z naslovom Naročilo Klementa Juga.

Ali veste, kdo je bila Rozalija Škantar?

Iz Bohinja, kjer se v drugi polovici septembra odvija kravji bal, odpravljamo proti našemu najvišjemu vrhu. Mineva namreč 150 let od prvega pristopa ženske na Triglav. Več je povedala pisateljica in etnologinja Marija Cvetek. V drugem delu oddaje pa smo se posvetili črtici andinista Vojka Arka z naslovom Naročilo Klementa Juga.

Blaž Lesnik

naravagoreTriglavPatagonijaAndiVojko Arko

Za življenje

VEČ ...|26. 9. 2020
Dr. Karel Gržan o krepitvi misli, da bo spodbudna

Preden vstopimo v poznojesensko in zimsko obdobje bomo vzeli v premislek, kako pomembno je okrepiti naš imunski sistem. Ne le telesne moči, krepiti moramo tudi misel, da bo spodbudna.

► DARILO za naše poslušalce: lepe pobarvanke in pesmice za otroke. Takoj in brezplačno jih dobite na lepepobarvanke.si (ponosni pokrovitelj oddaje)

Dr. Karel Gržan o krepitvi misli, da bo spodbudna

Preden vstopimo v poznojesensko in zimsko obdobje bomo vzeli v premislek, kako pomembno je okrepiti naš imunski sistem. Ne le telesne moči, krepiti moramo tudi misel, da bo spodbudna.

► DARILO za naše poslušalce: lepe pobarvanke in pesmice za otroke. Takoj in brezplačno jih dobite na lepepobarvanke.si (ponosni pokrovitelj oddaje)

Mateja Feltrin Novljan

duhovnostpozitivizemimunski sistemzdravjedobro počutje

Pogovor o

VEČ ...|23. 9. 2020
Sreda, 23. september 2020, prvi »Dan slovenskega športa«

Mineva 20 let, odkar smo Slovenci, na olimpijskih igrah v Sydneyju, prvič osvojili zlato kolajno. V Pogovoru o smo gostili predsednika Olimpijskega komiteja Slovenije Bogdana Gabrovca in podpredsednika Tomaža Bárado. Pogovarjali smo se o našem odnosu do športa, o veselju in težavah, s katerimi se srečujejo vrhunski športniki, o odnosu države do uspešnih posameznikov in moštev ter do njihovih uspehov.

Sreda, 23. september 2020, prvi »Dan slovenskega športa«

Mineva 20 let, odkar smo Slovenci, na olimpijskih igrah v Sydneyju, prvič osvojili zlato kolajno. V Pogovoru o smo gostili predsednika Olimpijskega komiteja Slovenije Bogdana Gabrovca in podpredsednika Tomaža Bárado. Pogovarjali smo se o našem odnosu do športa, o veselju in težavah, s katerimi se srečujejo vrhunski športniki, o odnosu države do uspešnih posameznikov in moštev ter do njihovih uspehov.

Jure Sešek

športpogovor

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|20. 9. 2020
Ni je pandemije, ki bi ustavila aktivnosti Slomškovega doma v Buenos Airesu

O čem so oz. bodo 20. in 21. septembra 2020 odločali na referendumu v Italiji in zakaj je pomemben za slovensko skupnost. Poklicali smo tudi v Slomškov dom v Buenos Airesu v Argentini. Predsednik Marko Selan in članica Mariana Poznič sta predstavila dejavnosti in zagotovila, da je ni pandemije, ki bi ustavila aktivnosti. Res pa je, da te potekajo na drugačen, prilagojen način. Slišali ste še, kaj je na sredinem branju v Celovcu naglasil pisatelj Drago Jančar.

Ni je pandemije, ki bi ustavila aktivnosti Slomškovega doma v Buenos Airesu

O čem so oz. bodo 20. in 21. septembra 2020 odločali na referendumu v Italiji in zakaj je pomemben za slovensko skupnost. Poklicali smo tudi v Slomškov dom v Buenos Airesu v Argentini. Predsednik Marko Selan in članica Mariana Poznič sta predstavila dejavnosti in zagotovila, da je ni pandemije, ki bi ustavila aktivnosti. Res pa je, da te potekajo na drugačen, prilagojen način. Slišali ste še, kaj je na sredinem branju v Celovcu naglasil pisatelj Drago Jančar.

Matjaž Merljak

inforojakiargentinaitalijacelovec

Slovenski mučenci 20. stoletja

VEČ ...|26. 4. 2020
P. Kerubin Tušek

P. Kerubin Tušek

Jože Bartolj

duhovnostpolitika

Zgodbe za otroke - Šmarnice

VEČ ...|31. 5. 2020
Največji dar

Marija je res posebna žena, ki jo je Bog izbral, da je postala Jezusova mami. Z njim je bila povsod. Takrat, ko se je kot otrok prvič nasmehnil, ko je prvič shodil, ko se je začel učiti, ko je bil nagajiv in ko je odrasel ter začel ljudi učiti o Bogu, ko je delal čudeže, ko je trpel in umrl, ko je premagal smrt in nam pokazal, kako zelo rad nas ima, in ko je šel v nebesa.

Največji dar

Marija je res posebna žena, ki jo je Bog izbral, da je postala Jezusova mami. Z njim je bila povsod. Takrat, ko se je kot otrok prvič nasmehnil, ko je prvič shodil, ko se je začel učiti, ko je bil nagajiv in ko je odrasel ter začel ljudi učiti o Bogu, ko je delal čudeže, ko je trpel in umrl, ko je premagal smrt in nam pokazal, kako zelo rad nas ima, in ko je šel v nebesa.

Marjan Bunič

Zgodbe za otrokemladiotrocivzgojašmarnicepravljice

Radijska Kateheza

VEČ ...|26. 9. 2020
Moj otrok ne bo hodil k veoruku! - Ne grem k verouku, mami!

Vpisati otroke k verouku ali ne. Primernost šolskega pristopa in pomen izkustva v katehezi. Izstop mladostnikov po birmi iz cerkvenega življenja. Verouk in telefoni. Je nujno znati šest resnic in cerkveene zapovedi?

Moj otrok ne bo hodil k veoruku! - Ne grem k verouku, mami!

Vpisati otroke k verouku ali ne. Primernost šolskega pristopa in pomen izkustva v katehezi. Izstop mladostnikov po birmi iz cerkvenega življenja. Verouk in telefoni. Je nujno znati šest resnic in cerkveene zapovedi?

Silvestra Sadar, Magda Burger

duhovnostizobraževanjemladiotrocivzgoja

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|26. 9. 2020
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 26. 9.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 26. 9.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Naš gost

VEČ ...|26. 9. 2020
Tik pred devetdesetletnico akademika dr. Kajetana Gantarja

Akademik, dr. Kajetan Gantar, je bil osrednji govornik pred Slomškovo nedeljo v letu 2020, na Slomškov dan, praznik Društva katoliških pedagogov Slovenije na Slomu, na Ponikvi. Skoraj tik pred njegovim devetdesetim letom starosti smo ga znova povabili k pogovoru, v katerem največ prostora namenjamo njegovi pedagoški vlogi. »V dobrem pedagogu mora biti tudi nekaj igralca«, pravi. Iskriv in modrosti poln pogovor.

Tik pred devetdesetletnico akademika dr. Kajetana Gantarja

Akademik, dr. Kajetan Gantar, je bil osrednji govornik pred Slomškovo nedeljo v letu 2020, na Slomškov dan, praznik Društva katoliških pedagogov Slovenije na Slomu, na Ponikvi. Skoraj tik pred njegovim devetdesetim letom starosti smo ga znova povabili k pogovoru, v katerem največ prostora namenjamo njegovi pedagoški vlogi. »V dobrem pedagogu mora biti tudi nekaj igralca«, pravi. Iskriv in modrosti poln pogovor.

Nataša Ličen

družbaduhovnostkulturapogovor

Za življenje

VEČ ...|26. 9. 2020
Dr. Karel Gržan o krepitvi misli, da bo spodbudna

Preden vstopimo v poznojesensko in zimsko obdobje bomo vzeli v premislek, kako pomembno je okrepiti naš imunski sistem. Ne le telesne moči, krepiti moramo tudi misel, da bo spodbudna.

► DARILO za naše poslušalce: lepe pobarvanke in pesmice za otroke. Takoj in brezplačno jih dobite na lepepobarvanke.si (ponosni pokrovitelj oddaje)

Dr. Karel Gržan o krepitvi misli, da bo spodbudna

Preden vstopimo v poznojesensko in zimsko obdobje bomo vzeli v premislek, kako pomembno je okrepiti naš imunski sistem. Ne le telesne moči, krepiti moramo tudi misel, da bo spodbudna.

► DARILO za naše poslušalce: lepe pobarvanke in pesmice za otroke. Takoj in brezplačno jih dobite na lepepobarvanke.si (ponosni pokrovitelj oddaje)

Mateja Feltrin Novljan

duhovnostpozitivizemimunski sistemzdravjedobro počutje