Utrip dneva dne 13. 1.

• Slovenski škofje so se opredelili do treh zakonodajnih predlogov, ki v teh tednih razburjajo javnost, predvsem pa vernike.
• Delitve med političnima poloma vse globlje, nova trenja tudi znotraj koalicije.
• Eles in elektrodistribucija zanikata možnost prehoda na staro omrežnino v kratkem času.
• Opolnoči podražitev pogonskih goriv za blizu tri cente.
• Zoran Milanović hrvaški predsednik tudi naslednjih pet let.
• Požari v Los Angelesu uničili že več kot 12 tisoč stavb, za danes znova napovedan veter s hitrostjo tudi do 100 kilometrov na uro.
• Nadškof Zore podelil službo bralca bogoslovcu in sprejel pet kandidatov za stalni diakonat.
• Pred 33 let je Sveti sedež priznal samostojno republiko Slovenijo in s tem prehitel ostale evropske države.
• ŠPORT: Tako Krka kot Cedevita Olimpija do zmag v jadranski košarkarski ligi.
• Vreme: Jutri bo precej jasno, veter bo slabel.

Mozaik dneva dne 13. 1.

• Kakšna bo usoda notranjega ministra Boštjana Poklukarja? V SD bodo vztrajali, naj ponovi razpis za generalnega direktorja policije, drugače ne more računati na njihovo podporo.
• Zoran Milanović bo še pet let hrvaški predsednik, v drugem krogu volitev je osvojil približno tri četrtine glasov, kar je zgodovinski rezultat.
• Z arheologinjo in strokovnjakinjo za dediščino doktorico Vereno Perko o grožnji, ki jo predstavlja projekt gradnje garaže pod ljubljansko tržnico.
• Vreme: Jutri bo precej jasno in hladno, na Primorskem bo še pihala zmerna do močna burja.

Predstavitev albuma Ptice letijo spet na jug

V Petkovem večeru je bil z nami novomeški avtor in kitarist Jernej Zorán, ki je pred kratkim izdal svoj šesti avtorski album. Na njem je vse vokalne skladbe prvič zapel popolnoma sam, brez gostujočih pevk in pevcev. Sam je želel interpretirati zelo osebne izpovedi. Spoznajte kitarskega umetnika in njegov album Ptice letijo spet na jug.

O vračanju slovenskih strokovnjakov iz tujine

V Ljubljani so včeraj govorili o vračanju slovenskih strokovnjakov iz tujine. Na konferenci Svetovne mreže Univerze v Ljubljani z naslovom Pomen znanja in univerze v družbi je sodeloval tudi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon. Zatrdil je, da je slovenska vlada pripravila in deloma tudi že sprejela niz konkretnih ukrepov, ki bodo slovenskim raziskovalcem, profesorjem in profesionalcem olajšali vrnitev ali selitev v Slovenijo, če se bodo za to odločili. In bodo hkrati vzpodbujali njihovo sodelovanje z gospodarskimi in akademskimi ustanovami v Sloveniji. Jutri pa bo v Ljubljani potekala Konferenca slovenskega kmetijstva in gozdarstva doma in po svetu, ki jo pripravlja Svetovni slovenski kongres. Sodelovali bodo tudi: Jure Komar in Edi Cestnik iz Argentine,  Marinka Mader Tschertou in Polona Globočnik iz Avstrije, Erik Masten in Tanja Peric iz Italije, Tamás Kovács z Madžarske in Zoran Ožbolt s Hrvaške. 

Slo walker - ves mesec vsak dan krožno hodi v pomoč otrokom z rakom

Zoran Drobnjak rad hodi, prehodil je že več znanih in odmevnih poti. V poletju 2024 pa si je zadal poseben podvig, v pomoč otrokom in mladim z rakom. Prvega avgusta je začel s hojo okrog Gradiškega jezera pri Lukovici. Sledili smo mu lahko na Facebooku in Instagramu z imenom Slo walker. Hodil je vsak dan, več ur. Z vsakodnevno krožno potjo je spodbujal k darovanju sredstev za Inštitut Zlata pentljica, otrok z rakom. Njihov osnovni namen je osvestiti vrstnike in širšo javnost o bolezni, se družiti in si pomagati. V pogovoru sta se pridružili Hana Hafner, ki je za diagnozo rak izvedela pri svojih desetih letih in njena mamica Katarina Hafner, tudi aktualna predsednica inštituta. 

V Kanadi glasbeni gostje iz Slovenije

Prekmursko društvo Večerni zvon iz Toronta v Kanadi je v nedeljo opoldne pripravilo praznovanje Marijinega vnebovzetja - proščenje in pomurski dan. Sveto mašo sta darovala Zoran Car župnik iz župnije Črenšovci in Polana in salezijanec Štefan Krampač, župnik v Celju. V glasbenem delu sta sodelovala Peški oktet in ansambel Raubarji. Glasbeni gostje iz Slovenije so že v soboto zvečer peli pri sveti maši v župniji Brezmadežne na Browns Line v Torontu. Ta konec tedna sta na sporedu nastopa v društvu Lipa park v bližini Hamiltona in v društvu Holiday Gardens v bližini Toronta. Nastope pripravljajo v sodelovanju z Vseslovenskim kulturnim odborom VSKO v Kanadi. 

463. oddaja

Kras moj dom - Elda Viler, A chi – Fausto Leali, Mi casa su casa – Doris Day & Dean Martin, Ptica vrh Triglava – Braco Koren,  Keine Liebe ohne Tranen - Connie Francis, Dandy – Hermans Hermits, Na zmajskem mostu – Marjana Deržaj, Le Coeur Trop Tendre - Nana Mouskouri, Three coins in the fountain – Frank Sinatra, Gremo na morje – Zoran Crnković, Kad mi dođeš ti – Oliver Dragojević, Time after time - Cyndi Lauper, Podarjeno srcu - Aleksander Mežek ... 

V prvem evropskem predvolilnem soočenju o varnosti unije, migracijah in Vatikanski diplomaciji

Predstavniki desetih list so spregovorili o tem, kako varna je Evropska unija, je čas za skupno obrambno politiko, kaj pomenijo vojne v naši neposredni soseščini in tudi, kako urediti vse večji migrantski pritisk na države članice.

Po uvodnem vprašanju, kakšen imajo kandidati svetovni nazor nas je zanimalo, ali Evropska unija zaradi vojn, ki smo jim priča v prihodnje potrebuje tudi skupno obrambno politiko. Nosilec kandidatne liste stranke Vesna Vladimir Prebilič: »Strinjam se, da Evropska unija potrebuje obrambno politiko, zlasti zaradi tega, ker je potrebno asimetrijo, torej znotraj zveze Nato, odpraviti, torej zanesti se moremo na sebe. Sem pa absolutno zelo previden pri oboroževanju, pretiranem oboroževanju h kateremu se poziva.«

Na vprašanje, ali je Slovenija s tem, ko je sprožila razpravo o priznanju Palestine storila korak naprej ali nazaj v umiritvi razmer je kandidat SDS Aleš Hojs odgovoril: »Slovenija je s to napovedjo hitre napovedi Palestine zgolj prilila olje na ogenj. Ta poteza je v diplomatskih krogih, saj v tistih demokratičnih, razvitih državah naletela na izjemno neodobravanje, kar seveda pomeni, da smo s tem naredili nov strel v koleno, poleg že nekaterih v zunanji diplomaciji.«

Kandidata na listi Gibanja Svoboda Marjana Šarca, ki je tudi obrambni minister smo prav tako vprašali, ali je za obrambo unijo in pod kakšnimi pogoji? »Zagotovo si vsi prizadevamo za mir, za mir si pa lahko prizadevamo kot tisti, ki se ukvarjamo z obrambnim področjem tako, da opremljamo obrambne sile za odvračanje, kajti odvračanje nasprotnika ali potencialnega agresorja je tisto, ki drži mir,« je dejal.

Nosilec kandidatne liste stranke Resni.ca, tudi njen predsednik Zoran Stevanović je na vprašanje, ali bi dodatna vlaganja v obrambno industrijo v Evropski uniji lahko prispevala k večji varnosti 27-terice odgovoril: »Absolutno ne, Slovenija bi morala zavzeti nevtralno pozicijo, biti mirovni posrednik, pridobiti zaupanje obeh strani.«

Kandidat NSi, tudi predsednik stranke Matej Tonin pa je glede varnosti v povezavi povedal: »V času našega predsedovanja se je takrat sprejel tako imenovani strateški kompas, ki je tudi predvidel neke hitre odzivne sile v številkah približno 5000 oseb, s katerim bi lahko Evropska unija vsaj za začetek zavarovala svoje politične in diplomatske odločitve.«

Aktualni evropski poslanec in nosilec liste SD Matjaž Nemec je prav tako izrazil pričakovanje, k umiritvi razmer: »V zgodovinskem momentu lahko Slovenija odigra pomembno vlogo, kajti večkrat se je izkazalo, da so lahko v igri velikih prav mali tisti, ki v dialogu odigrajo prenašalca miru.«

Nosilka kandidatne liste stranke Levica Nataša Sukič je ostro proti dodatnemu oboroževanju unije. »Slišimo besede, da se je treba še bolj oboroževati, da je treba vzpostaviti obrambnega komisarja, da je treba še več in še več orožja poslati v Ukrajino, ampak še več orožja v Ukrajini je podaljšana vojna.«

Kandidat stranke SLS, prav tako prvak stranke Marko Balažič pa je na na vprašanje, kako v EU spet priti na pot miru, svobode in blaginje odgovoril: »Kar je najslabše pri vsemu je, da Evropa deluje izgubljeno. Po eni strani ne vemo, kaj hočemo, po drugi strani pa lahko poslušamo hipoteze, da moramo igrati vlogo mirovnika, ampak s čim,« se je vprašal.

Na vprašanje o obrambni uniji je aktualni evropski poslanec sicer nosilec liste Zelenih Slovenije Klemen Grošelj dodal: »Mi ne zagovarjamo evropske vojske, ampak zagovarjamo razvoj evropskih obrambnih zmogljivosti, kar pomeni, da še vedno ostanejo države članice, tiste, ki so primarno odgovorne in v tem primeru ne predajajo suverenosti na Evropsko unijo.«

Ali ima Slovenija sploh kakšne možnosti vplivati na svetovni mir pa je bilo vprašanje, ki smo ga zastavili nosilcu liste strank DeSUS in Dobra država Urošu Lipuščku: »Male države so brez dvoma omejene v svojem vplivu, vendar mislim, da Slovenija kot del neke koalicije ima to možnost.«

Kandidati za evropske poslance so izmenjali precej stališč na temo vojne v Ukrajini, predstavili svoj pogled na papeža Frančiška in Vatikansko diplomacijo in predstavili stališče do migracijskega pakta.