Is podcast
Zoran Drobnjak rad hodi, prehodil je že več znanih in odmevnih poti. V poletju 2024 pa si je zadal poseben podvig, v pomoč otrokom in mladim z rakom. Prvega avgusta je začel s hojo okrog Gradiškega jezera pri Lukovici. Sledili smo mu lahko na Facebooku in Instagramu z imenom Slo walker. Hodil je vsak dan, več ur. Z vsakodnevno krožno potjo je spodbujal k darovanju sredstev za Inštitut Zlata pentljica, otrok z rakom. Njihov osnovni namen je osvestiti vrstnike in širšo javnost o bolezni, se družiti in si pomagati. V pogovoru sta se pridružili Hana Hafner, ki je za diagnozo rak izvedela pri svojih desetih letih in njena mamica Katarina Hafner, tudi aktualna predsednica inštituta.
Zoran Drobnjak rad hodi, prehodil je že več znanih in odmevnih poti. V poletju 2024 pa si je zadal poseben podvig, v pomoč otrokom in mladim z rakom. Prvega avgusta je začel s hojo okrog Gradiškega jezera pri Lukovici. Sledili smo mu lahko na Facebooku in Instagramu z imenom Slo walker. Hodil je vsak dan, več ur. Z vsakodnevno krožno potjo je spodbujal k darovanju sredstev za Inštitut Zlata pentljica, otrok z rakom. Njihov osnovni namen je osvestiti vrstnike in širšo javnost o bolezni, se družiti in si pomagati. V pogovoru sta se pridružili Hana Hafner, ki je za diagnozo rak izvedela pri svojih desetih letih in njena mamica Katarina Hafner, tudi aktualna predsednica inštituta.
Zoran Drobnjak rad hodi, prehodil je že več znanih in odmevnih poti. V poletju 2024 pa si je zadal poseben podvig, v pomoč otrokom in mladim z rakom. Prvega avgusta je začel s hojo okrog Gradiškega jezera pri Lukovici. Sledili smo mu lahko na Facebooku in Instagramu z imenom Slo walker. Hodil je vsak dan, več ur. Z vsakodnevno krožno potjo je spodbujal k darovanju sredstev za Inštitut Zlata pentljica, otrok z rakom. Njihov osnovni namen je osvestiti vrstnike in širšo javnost o bolezni, se družiti in si pomagati. V pogovoru sta se pridružili Hana Hafner, ki je za diagnozo rak izvedela pri svojih desetih letih in njena mamica Katarina Hafner, tudi aktualna predsednica inštituta.
V neokrnjeni naravi v osrčju Vidovskih hribov na Notranjskem smo obiskali Franca Tekavca, kjer ima posestvo z nasadi in destilarno. Nedavno je za izdelke blagovne znamke Bahne pridobil certifikat zaščitene geografske označbe in za eno od pijač prejel najvišjo nagrado na strokovnem ocenjevanju. Začel je v šolstvu, nadaljeval v gospodarstvu in sredi sedemdesetih let prejšnjega stoletja začel s podjetniško zgodbo, ki odmeva doma kot v tujini. V življenju ga vodi vedoželjnost in načelo, ne glede na vse, kar se zgodi, ohraniti optimizem. Svojevrsten sogovornik, kakršnega ne srečamo pogosto.
V neokrnjeni naravi v osrčju Vidovskih hribov na Notranjskem smo obiskali Franca Tekavca, kjer ima posestvo z nasadi in destilarno. Nedavno je za izdelke blagovne znamke Bahne pridobil certifikat zaščitene geografske označbe in za eno od pijač prejel najvišjo nagrado na strokovnem ocenjevanju. Začel je v šolstvu, nadaljeval v gospodarstvu in sredi sedemdesetih let prejšnjega stoletja začel s podjetniško zgodbo, ki odmeva doma kot v tujini. V življenju ga vodi vedoželjnost in načelo, ne glede na vse, kar se zgodi, ohraniti optimizem. Svojevrsten sogovornik, kakršnega ne srečamo pogosto.
Ob tradicionalnem kolesarskem romanju smo na Koroškem pred mikrofon povabili pevca, ki ju poznamo z radijskih počitnic Danila in Branka. Za zanimivejši pogovor pa povabili še Marijo, vsi trije so vpeti v več različnih pevskih sestavov. Pesem jim vpliva upanje in življenju daje smisel. Kako se prepleta v njihov vsakdan, kako jim pomaga pisati pozitivne zgodbe, smo slišali v pogovoru s terena.
Ob tradicionalnem kolesarskem romanju smo na Koroškem pred mikrofon povabili pevca, ki ju poznamo z radijskih počitnic Danila in Branka. Za zanimivejši pogovor pa povabili še Marijo, vsi trije so vpeti v več različnih pevskih sestavov. Pesem jim vpliva upanje in življenju daje smisel. Kako se prepleta v njihov vsakdan, kako jim pomaga pisati pozitivne zgodbe, smo slišali v pogovoru s terena.
Dr. Ambrož Kvartič je doktor etnologije in kulturne antropologije. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je asistent za folkloristiko in primerjalno mitologijo, raziskuje sodobne pripovedne in pesemske folklore, je avtor več knjig. Doma v ugankah. Avtor ali soavtor več radijskih in televizijskih oddaj, sodeloval je pri nekaj muzikalih in za Povodnega moža napisal scenarij. Zbirka pesmi z naslovom Rimana kaša je nominirana za večernico.
Dr. Ambrož Kvartič je doktor etnologije in kulturne antropologije. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je asistent za folkloristiko in primerjalno mitologijo, raziskuje sodobne pripovedne in pesemske folklore, je avtor več knjig. Doma v ugankah. Avtor ali soavtor več radijskih in televizijskih oddaj, sodeloval je pri nekaj muzikalih in za Povodnega moža napisal scenarij. Zbirka pesmi z naslovom Rimana kaša je nominirana za večernico.
Na praznik Marijinega vnebovzetja smo se poklonili spominu na Alojza Rebulo, enaindvajsetega julija 2024 je minilo sto let od njegovega rojstva. V rodnem Šempolaju so mu ta dan pripravili srčno kulturno slovesnost, septembra pa na Znanstveno raziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti simpozij. O svojih spominih nanj in sodelovanju z verjetno po Ivanu Cankarju najvidnejšim pripovednikom našega časa, je govoril Jože Faganel, Pavle Ravnohrib pa je v oddaji med drugim interpretiral odlomek Namesto uvoda iz knjige Dve mladosti - ena ljubezen.
Na praznik Marijinega vnebovzetja smo se poklonili spominu na Alojza Rebulo, enaindvajsetega julija 2024 je minilo sto let od njegovega rojstva. V rodnem Šempolaju so mu ta dan pripravili srčno kulturno slovesnost, septembra pa na Znanstveno raziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti simpozij. O svojih spominih nanj in sodelovanju z verjetno po Ivanu Cankarju najvidnejšim pripovednikom našega časa, je govoril Jože Faganel, Pavle Ravnohrib pa je v oddaji med drugim interpretiral odlomek Namesto uvoda iz knjige Dve mladosti - ena ljubezen.
Učinkovitost je vtkana v vsaka naša prizadevanja. Kako svojo kreativnost živi Aljoša Bagola, kako se je znašel v centrifugi nenehnih izboljšav in uspehov, ki so ga nezavedno obtežili tudi s potrebo po preseganju doseženega? Katere vrednote in okolje, v katerem je rasel, so ga obdržali na trdnih tleh, da mu jih veter nagrad ni spodnesel?, smo med drugim slišali v pogovoru, ki smo ga ponovili.
Učinkovitost je vtkana v vsaka naša prizadevanja. Kako svojo kreativnost živi Aljoša Bagola, kako se je znašel v centrifugi nenehnih izboljšav in uspehov, ki so ga nezavedno obtežili tudi s potrebo po preseganju doseženega? Katere vrednote in okolje, v katerem je rasel, so ga obdržali na trdnih tleh, da mu jih veter nagrad ni spodnesel?, smo med drugim slišali v pogovoru, ki smo ga ponovili.
Andraž Babšek je mlad avtor, njegov prvi literarni poskus je roman o Rudolfu Maistru z naslovom Junak, na anonimnem natečaju je z njim premagal izkušenejše avtorje. Izšla je njegova pesniška zbirka, ki je bila vodilo pogovora, nekaj jih je tudi prebral in povejmo še, da je pri rosnih šestnajstih letih napisal mašo, pri njeni krstni izvedbi je sodelovalo sto pevcev.
Andraž Babšek je mlad avtor, njegov prvi literarni poskus je roman o Rudolfu Maistru z naslovom Junak, na anonimnem natečaju je z njim premagal izkušenejše avtorje. Izšla je njegova pesniška zbirka, ki je bila vodilo pogovora, nekaj jih je tudi prebral in povejmo še, da je pri rosnih šestnajstih letih napisal mašo, pri njeni krstni izvedbi je sodelovalo sto pevcev.
Rado Sluga je bil gost na god apostola Jakoba, povabili smo ga tudi kot prvega prostovoljca iz Slovenije, ki so ga sprejeli v ekipo glavne romarske pisarne mednarodne Jakobove poti v Komposteli. Mnogokrat je prehodil različne dele te poti in napisal knjigi (Tinto de Verano, V objemu poti). Bil pa je tudi vpet v prve številke Farnega Ognjišča. Ima poseben čut za soljudi, kakšnega?, poslušajte v pogovoru.
Rado Sluga je bil gost na god apostola Jakoba, povabili smo ga tudi kot prvega prostovoljca iz Slovenije, ki so ga sprejeli v ekipo glavne romarske pisarne mednarodne Jakobove poti v Komposteli. Mnogokrat je prehodil različne dele te poti in napisal knjigi (Tinto de Verano, V objemu poti). Bil pa je tudi vpet v prve številke Farnega Ognjišča. Ima poseben čut za soljudi, kakšnega?, poslušajte v pogovoru.
Sodobni človek vse pogosteje čuti izgubo pristnega stika s seboj, s Stvarnikom in s smislom bivanja. V enournih pogovorih s strokovnjaki različnih področij, predvsem pa s področja psihologije, razgrinjamo možnosti po vnovičnem prebujenju. Govorimo o izbirah, ki vračajo zadovoljstvo, kažemo drugačne možnosti notranje izpolnitve in spodbujamo k izstopu iz ujetosti, lažne privlačnosti agresivnega potrošništva ter novodobnih pritiskov o tem, kakšen naj bi bil uspešen človek - večno mlad, srečen in prekipevajoč v udobju. Izstopimo, da bi znova našli sebe. To je naš namen pogovornih oddaj, s katerimi stopamo na pozitivno stran.
V večjem delu tokratne oddaje smo gledali prek meja domovine. Ustavili smo se v Ukrajini, kjer je po novem prepovedano delovanje verskih organizacij, povezanih z Rusijo. Dotaknili smo se razmer v Gruziji, ki jo v kratkem čakajo parlamentarne volitve. Zanimalo nas je, kaj si lahko obeta Francija, ki je dobila novega premierja Michela Barnierja /mišela barnjeja/, in kaj sporočajo izidi deželnih volitev v vzhodni Nemčiji. Z nami je bil politični analitik in zgodovinar profesor doktor Aleš Maver. Komentiral je tudi domačo politiko, vprašali smo ga, kaj zaznava v ozadju umika Tomaža Vesela od kandidature za člana nove Evropske komisije.
Oddajo smo namenili razmeram v šolstvu. O glavnih novostih, ki so jih deležni učenci in dijaki v novem šolskem letu, o perečem kadrovskem pomanjkanju, medvrstniškem nasilju in drugih izzivih so za naš radio spregovorili minister za vzgojo in izobraževanje Darjo Felda, predsednica Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev osnovnih šol Mojca Mihelič in predsednica Zveze aktivov svetov staršev Slovenije Lara Romih.
Bavarski kralj Henrik II. Je bil bogaboječ vladar, toda ...
Iz knjige Zgodbe za veselje do življenja, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.
»Ljudje se ne odločajo o svoji prihodnosti. Odločajo se o svojih navadah, njihove navade pa odločajo o njihovi prihodnosti.« Citat Frederica Alexandra, slavnega utemeljitelja aleksandrove tehnike, s pomočjo katere zelo uspešno odpravljajo bolečine v hrbtu, bi veljalo nanesti na vse naše življenje. Bi bilo precej manj bolečin.
Gostili smo izjemnega poznavalca vesoljskega vremena dr. Primoža Kajdiča. Več kot 21 let je kot raziskovalec zaposlen v Mehiki na tamkajšnji državni univerzi. Spregovorili smo o vse večji aktivnosti Sonca, polarnem siju in o vplivih vesoljskega vremena na življenje na Zemlji.
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Sestri Pavla in Darinka Bajec sta otroštvo preživljali Skriljah v Vipavski dolini. Med vojno sta se pridružili mariborskim šolskim sestram. Po njej sta doživeli pritiske nove oblasti, kar jima je po Božji previdnosti odprlo pot do študija in umetniškega ustvarjanja. S. Pavla je postala slikarka, restavratorka in učiteljica glasbe, s. Darinka pa keramičarka in kiparka. V dobrih petih desetletjih sta likovno opremili vrsto cerkva in kapel, samostane, pokopališča in zasebne hiše doma, v zamejstvu in v tujini. Svoje moči sta združili pri okrasitvi pročelja bazilike in samostanskega atrija s Frančiškovo kapelo na Brezjah po načrtih Vurnika.
Marjana Debevec je gostila salezijanca Janeza Potočnika, ki je predstavil misijonarja Andreja Majcna in prizadevanje salezijancev v Sloveniji za izgradnjo sirotišnice v Vietnamu.
Rojaki v Venezueli so se zaradi krize v državi znova znašli v težki situaciji. Kakšne so razmere, kaj potrebujejo in kako jim lahko pomagamo, smo govorili s sestro Andrejo Godnič. Pomoč zbira Slovenska karitas na tel. 01-300-59-60. Govorili smo [od 19.31 naprej] tudi o letošnji Peterlinovi nagradi in nagrajencu Zdravku Inzku.
Podatki za nakazilo: Slovenska karitas, Kristanova ulica 1, 1000 Ljubljana, TRR: SI56 0214 0001 5556 761, Namen: Pomoč Venezueli, Sklic: 00 850, Koda namena: CHAR, BIC banke: LJBASI2X.