Leonid Pitamic (1885 - 1971)

Tokrat smo osvetlili življenje in delo klasika slovenske pravne znanosti Leonida Pitamica, avtorja knjige Država, ki je bil desetletja po vojni zamolčan, danes pa stroka znova ceni kot strokovnjaka, ki ga v marsičem še ni nihče presegel. Bil je prvi dekan pravne fakultete, sodeloval na pariški mirovni konferenci, bil veleposlanik Kraljevine Jugoslavije v ZDA, član arbitražnega sodišča v Haagu, plemenit človek, praktičen kristjan in dejaven na področju dobrodelnosti; med drugim je vodil Vincencijevo družbo.

Čas osamosvojitve Slovenije - medijski vidik

Se spomnite, kaj vse se je dogajalo v času osamosvajanja, ob razglasitvi samostojnosti in v osamosvojitveni vojni leta 1991? Tisti čas je z nami podoživljal takratni minister za informiranje Jelko Kacin. Razkril je nekatera ozadja, ki jih gotovo še ne poznate! Kako se je rojevala slovenska vojska in kako je dobila orožje? Kako je nastajala STA? Slovenijo je reševal tudi Gorbačov? Zakaj je agresija jugo vojske tako klavrno propadla? Kdaj je bil storjen prvi korak k mednarodnemu priznanju?

Ob 30. obletnici samostojnosti

Koliko srčnosti, poguma, pa tudi molitve in zaupanja je takrat sklenilo obroč nad mlado Slovenijo, ki so jo želeli jugoslovanski generali v kali zatreti. 30. obletnica samostojnosti je priložnost, da obudimo spomin na tisti čas, obnovimo hvaležnost za samostojno Slovenijo.

dr. Ernest Petrič: 30 let samostojne Slovenije

Dr. Petrič tokrat o 30. obletnici države Slovenije; o poti, ki nas je do nje pripeljala; o Slovencih in drugih prebivalcih naše domovine, ki smo odločali o svoji usodi, o političnem sistemu, v katerem želimo živeti; o trenutnem stanju države trideset let po njenem rojstvu in o tem, kakšno prihodnost si zaslužimo. V oddaji še o prihodnosti Evrope, o predsedovanje Slovenije Svetu EU, o ustavnem sodišču, o ugledu Slovenije v tujini ... 

Milan Komar (1921 - 2006)

V duhu Katoliške akcije vzgojen pravnik, filozof in publicist Milan Komar je osnovno izobrazbo dobil v Ljubljani, sredi druge svetovne vojne doktoriral v Torinu, se na Goriškem pridružil domobrancem in izdajal prvi slovenski časopis po fašistični dobi. Po vojni šel v Agrentino in se posvetil filozofiji. Postal je eden najbolj pronocljivih katoliških mislecev druge polovice 20. stoletja tako v novi domovini kot v slovenski skupnosti, razen v domovini, kjer je bil do osamosvojitve prepovedan.

Mesto Trubarja na poti do samostojne Slovenije...

Na Radiu Ognjišče je o Trubarju spregovoril odličen poznavalec njegovega nemškega obdobja dr. Zvone Štrubelj. 

200 let od Ljubljanskega kongresa

Ljubljana se je pred 200 leti za štiri mesece ponašala z naslovom glavno središče evropske politike. Gostila je kongres Svete alianse. Novim spoznanjem tega pomembnega dogajanja pri nas je bila posvečena mednarodna spletna konferenca Kongres po kongresu, ki je potekala 11. in 12. maja 2021 v organizaciji Slovenske matice, Avstrijskega kulturnega foruma v Ljubljani in Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Pred začetkom konference smo pred mikrofon povabili enega od organizatorjev dr. Andreja Rahtena. Predstavil nam je okoliščine, ki so pripeljale do Ljubljanskega kongresa v letu 1821. Spregovoril o poteku kongresa in kdo je sodeloval na njem ter o rezultatih kongresa. Zanimalo nas je še, kaj je Ljubljana pridobila s kongresom in kako je Ljubljanski kongres odmeval v poznejšem evropskem političnem dogajanju in diplomaciji. Kot nam je povedal Rahten, je bil kongres največje diplomatsko srečanje na slovenskih tleh v naši zgodovini. »Bil je del širšega kongresnega dogajanja, ki ga je zasnoval v prvi vrsti avstrijski zunanji minister Klemens Metternich. Vendar je treba reči, da je prav Ljubljanski kongres leta 1921 eden tistih ključnih dogodkov, ki je postavil temelje nove mednarodne ureditve po dunajskem kongresu.« Rahten je spomnil, da se je takrat v Ljubljano za več mesecev: »preselila celotna lahko rečemo diplomatska in državniška smetana tistega časa in odločala o usodi mednarodne ureditve.« V sklopu jubileja je izšla pri Celovški Mohorjevi tudi znanstveno-kritična izdaja diplomatsko-zgodovinske študije Vladimirja Šenka Ljubljanski kongres 1821.

Angela Kotnik (1921 – 2007)

V času, ko je komunistična oblast izgnala redovnice iz javnega življenja, se je pri nas rojevala prva skupnost posvečenega življenja. Zamisel se je porodila pred sto leti rojeni Angeli Kerin, poročeni Kotnik. V težkih povojnih letih, ko je bila Cerkev preganjana, je spoznala, da je rešitev v radikalnem življenju po evangeliju, v služenju ubogim. Kot orodje v božjih rokah je ustanovila prvo svetno ustanovo na Slovenskem in ji dala ime Družina Kristusa Odrešenika. Življenje, polno preizkušenj, je darovala Bogu in ljudem v stiski, zato jo nekateri imenujejo slovenska Mati Terezija. Več o njenem življenju in delu v tokratni oddaji graditelji. 

Tone Gorjup: Uporniki z navdihom v Mojem boju in velikem Oktobru

Za nami je trinajst mesecev in pol upora proti novemu koronavirusu in proti novi vladi. Smo v tretjem valu epidemije in ne vem v katerem valu odstavljanja trenutne oblasti. A danes je v ospredju upor proti okupatorju aprila 1941. V nekdanji državi je bila zgodovina povsem jasna. Vse skupaj se je začelo 27. aprila v Vidmarjevi vili … A že takrat so se porajali dvomi.

Ivan Jager (1871 – 1959)

Pred stoletjem in pol v Bistri pri Vrhniki rojeni urbanist in arhitekt Ivan Jager je študiral na Dunaju in tam prijateljeval s Plečnikom. Že med študijem je s Fabianijem sodeloval pri urbanističnih načrtih za Ljubljano. Leta 1901 je bil na Kitajskem, kjer je sodeloval pri obnovi pekinške poslanske četrti. Naslednje leto se je na povabilo brata Franca, duhovnika, preselil v Minneapolis v ZDA, kjer je ostal do smrti. Tam se je hitro uveljavil in postal svetovalec mestne urbanistične komisije in pozneje vodilni urbanist; imenovali so ga tudi »graditelj Minneapolisa«. V secesijskem slogu je opremil več Župančičevih in Cankarjevih del. Danes ga skupaj s Fabianijem in Plečnikom uvrščamo med začetnike slovenske moderne arhitekture.

Dr. Ernest Petrič o aktualnih zdravstvenih in političnih dogodkih

Kakšni so rezultati ustavitve javnega življenja za velikonočne praznike? Po eni strani je bilo ukrep, ki je oteževal izhod iz države, prekomeren, zato ga je ustavno sodišče zadržalo, po drugi strani so verni na največji krščanski paznik ostali pred zaprtimi vrati cerkva. Protestov ni bilo, pa bi bili morda bolj upravičeni. Z dr. Petričem tudi o tem, kaj šibka oziroma negotova večina v državnem zboru pomeni za reševanje epidemije in kaj za predsedovanje EU. Bi bile predčasne volitve rešitev?

Škof Jurij Bizjak o škofu Metodu Pirihu

Škof Jurij Bizjak se svojega predhodnika na sedežu koprske škofije spominja kot veselega, odprtega in močnega človeka. Imel je veliko prijateljev, dobro je poznal svoje duhovnike in tudi številne vernike, ohranjal stik z njimi. Tudi po upokojitvi je bil dejaven, saj je vodil številne slovesnosti, delil zakramente, imel duhovne vaje … Na smrt je bil vedno pripravljen. Njegova dela bodo še dolgo bogatila koprsko škofijo.         

Škof Andrej Glavan o škofu Metodu Pirihu

Spominjam se ga, da se je rad oglašal s tehtno in utemeljeno besedo. Spomnil je še, kako je škof Pirih vrsto let pripravljal bogoslovce na diakonsko posvečenje in jih znal opogumiti, če so se znašli v dvomih.

Jožica Ličen o škofu Metodu Pirihu

Škof Metod bo ostal v srcih vernikov, sodelavcev Karitas, pa tudi Cerkve v Sloveniji lik človeka, ki je znal prisluhniti, ki je želel spoznati človeka in iti z njim po poti naprej.

Franc Prelc o škofu Metodu Pirihu

Franc Prelc je bil škofov sopotnik v duhovništvo že v semenišču v Pazinu. Kot škofa ga je največkrat srečeval ob birmovanju skupaj s svojim župnijskim občestvom.

Ivan Oražen (1869-1921)

Zdravnik Ivan Oražen je pred smrtjo vse svoje premoženje zapustil za ustanovitev in vzdrževanje Oražnovega doma, ki je namenjen za bivanje manj premožnih študentov medicine v Ljubljani. Manj znano pa je, da je bil v vodstvu sokolske zveze, da je kot zdravnik sodeloval v balkanski ter prvi svetovni vojni in si prizadeval za slovenstvo. Pomembno vlogo je imel tudi pri ustanavljanju Medicinske fakultete.  

Zdravko Jelinčič (1921 – 1997)

Pesnik, prevajalec in publicist Zdravko Jelinčič, doma s Črnga vrha nad Idrijo, je pustil svoje sledi v domovini, zamestvu in izseljenstvu. Kot otrok je izkusil izgnanstvo. V Benetkah je končal študij modernih jezikov in književnost. Po vojni je učil v goriškem klasičnem liceju, zatem pa v Šempetru. Zaradi težav s komunistično oblastjo se je umaknil v Kanado in nadaljeval s poučevanjem v Torontu. Pisal je pesmi v slovenščini, italijanščini in ruščini. Najbolj odmeven je njegov prevod latinske zgodovine jezuita Martina Bavčerja, ki je izšel pod naslovom Zgodbe Norika in Furlanije.

Dr. Ernest Petrič o nujnosti sodelovanja pri soočanju z epidemijo

Naš sogovornik je bil dr. Ernest Petrič. Govorili smo o epidemiji covida-19, posledicah, ki jih bomo čutili vsi, o etičnih vprašanjih, ki jih postavljajo izredne razmere … Tudi o kriznem odločanju, ki ga zahteva sedanji trenutek, o razklanosti v slovenski družbi, ki je zahtevala večji davek, kot bi bilo treba, pa tudi o nujnosti sodelovanja vseh predstavnikov politike, če želimo hitreje in manj prizadeti iziti iz tega …

Redovne skupnosti in covid-19

V tokratni oddaji nas je zanimalo, kako so se z epidemijo covida-19 soočili v redovnih skupnostih. S. Mojca Šimenc je povedala, kako se je v prvem valu pri njih za trenutek vse ustavilo, kakšne so bile prve reakcije, kako je to vplivalo na njihovo delo in duhovno življenje. Predstavila je izsledke ankete, v kateri je sodelovalo 134 sester; spregovorila o pozitivnih izkušnjah: od sester v skafandrih do novih oblik apostolata ter se z optimizmom zazrla v prihodnost, ki ni odvisna samo od človeka.

Mozaik dneva dne 2. 2.

• Novoimenovani nadškof v Izmirju p. Martin Kmetec prejel škofovsko posvečenje.
• Državni zbor obravnava predloga osmega protikoronskega zakona; glasovanje še danes.
• Za vstop v Avstrijo odslej obvezen negativen test tudi za dnevne migrante.
• Vreme: Jutri bo na vzhodu delno jasno, drugod se bo pooblačilo. Pihal bo jugozahodnik.

Novice iz življenja Cerkve dne 27. 1.

• p. Rozo Palić: Ne televizija, ampak Sveto pismo naj bo na vidnem mestu!
• Uršulinke praznujejo god svoje ustanoviteljice
• Papež Frančišek v Petrinjo poslal 100.000 evrov za nakup bivalnih zabojnikov.
• Iraški kristjani se s tridnevnim postom in molitvijo pripravljajo na papežev obisk
• Danes bo znana himna svetovnega dneva mladih v Lizboni

Vasilij Melik (1921 - 2009)

Ob 100. rojstnem dnevu zgodovinarja Vasilija Melika smo predstavili njegovo življenje in delo. Med drugim je poudarjal, da je v naši zgodovini obdobje 1861- 1914 čas, ko smo Slovenci najbolj napredovali, ko smo premostili ves kulturni zaostanek, ki nas je težil od srednjega veka naprej, ko smo postali pravi, drugim enakovreden narod, ko smo doživeli največji vzpon v vsej naši zgodovini.

Utrip dneva dne 4. 1.

Tretja pošiljka cepiva za zdravstvene delavce; naslednja za starejše, ki niso v domovih.Hitri testi v zdravstvenih domovih bi lahko pripomogli k odpiranju nekaterih dejavnosti.Vračanje otrok s posebnimi potrebami v šole in prostovoljno testiranje njihovih učiteljev.Ameriški kongres že v novi sestavi; jutrišnje volitve v Georgii odločajo o večini v senatu.Slovenska karitas z novo pobudo k zbiranju pomoči za prizadete v potresu na Hrvaškem.Britansko sodišče zavrnilo izročitev ustanovitelja Wikileaksa Assangea ZDAZačenjata se devetdesetdnevna programa duhovne poglobitve EXODUS 90 in FIAT 90.Potniški vlak do Kočevja obeta razbremenitev cest, razvojne možnosti in čistejše okolje.Šport: Tudi danes odmeva drugo mesto Anžeta Laniška na novoletni turneji.

Vreme: Popoldne še rahle padavine. Jutri bo sprva suho, proti večeru od juga dež in sneg.

Misijonar Lovrenc Lavtižar

Tokrat smo se ustavili pri misijonarju Lovrencu Lavtižarju, učencu Friderika Barage in sodelavcu Franca Pirca. Pred 200 leti rojen duhovnik je zmrznil na poti z misijonske postaje, na praznik sv. Frančiška Ksaverja, zavetnika misijonov. Njegov zgled predanosti evangeliju nagovarja še danes.

Škof Anton Mahnič (1850 - 1920)

Doma je bil s Kobdilja na Krasu. Od mladih let je bil v Gorici: najprej dijak, bogoslovec, prefekt, duhovnik in po doktoratu iz teologije profesor v bogoslovju, urednik, jasen in neomajen zagovornik katoliških načel. Zatem je skoraj četrt stoletja vodil škofijo na otoku Krku. Velja za začetnika katoliškega gibanja pri obeh narodih. Pri njegovem delu ga je vodila ljubezen do Jezusa v evharistiji, iz katere je črpal moč, za vse svoje delo. Predvsem zato je danes tudi svetniški kandidat.

Dr. Ernest Petrič: Lahko gremo naprej in šli bomo naprej.

V tej težki situaciji, ki jo je povzročil covid-19, je po besedah dr. Ernesta Petriča potrebno ohraniti optimizem. »Lahko gremo naprej in šli bomo naprej. Veliko lažje in veliko bolj uspešno bomo pa šli, če bomo zmogli stopiti skupaj.« V tokratni oddaji je prof. Petrič spregovoril še o predplebiscitnem času pred tridesetimi leti, o vlogi Cerkve in nadškofa Šuštarja v tem dogajanju, o spopadanju z virusom, odnosu do slovenske vojske, reševanju neustavnosti volilne zakonodaje.

Razmere v osnovnem zdravstvu

Že vrsto let poslušamo opozorila o pomanjkanju in preobremenjenosti zdravnikov v osnovnem zdravstvu. V času epidemije novega kronavirusa je stanje še težje težje. Da bi bolje poznali razmere in znali primerneje ravnati, ko sami potrebujemo zdravnika, smo jih povabili v oddajo Pogovor o. Z nami sta bila predsednica Združenja zdravnikov družinske medicine dr. Danica Rotar Pavlič in predsednik upravnega odbora Združenja za pediatrijo in specialist v zasebni ambulanti Moj pediater dr. Matjaž Homšak.

Akademiki na kolesu

Izjava komisije SAZU za človekove pravice »Za izhod iz pandemije in avtokracije« kaže na to, da tudi akademiki »kolesarijo«, a verjetno ne vsi. Upam, da njihovo znanstveno raziskovalno delo, ne usmerja protijanševski sindrom, ki je postavil Šarčevo vlado in želi postaviti tudi naslednjo z isto vsebino in nekoliko marketinško dodelano embalažo.

Nadškof Alojzij Šuštar (1920 - 2007)

Nadškof Alojzij Šuštar je vodil ljubljansko nadškofijo in kot metropolit tudi Cerkvev v Sloveniji v prelomnih časih. Zavzemal se je za dejavno sodelovanje vernikov v pastoralnem in tudi družbenem življenju. Sloveniji je v pomagal na poti k samostojnosti in ji odpiral vrata v evropski prostor. Kot človek spoštljivega dialoga se je zavedal, da prihodnost lahko gradimo le na temelju sprave.

Ljubo Marc (1920 - 2010)

Primorski duhovnik Ljubo Marc je bil posvečen med vojno in je v Cerknem nasledil umorjena duhovnika Lada Piščanca in Ludvika Slugo. Duhovno je dozorel v komunističnih zaporih in se zatem kot novodobni Čedermac razdajal vernikom na župnijah, semeniščikom v Vipavi, zakoncem in družinam na raznih srečanjih. Na stara leta je v knjigi spominov Črepinje, opisal leta bogoslovja, čas vojne in povojna leta ter prestajanje krivične kazni v zaporih na ljubljanskih Žalah, na Igu in v Škofji Loki.

100. obletnica koroškega plebiscita

Zgodovinar Štefan Pinter, urednica Nedelje Mateja Rihter in ministrica za Slovence po svetu Helena Jaklitsch. V prvem delu smo se posvetili zgodovinskim okoliščinam, ki so pripeljale do plebiscita, v drugem življenju Slovencev na Koroškem in bolj ali manj uspešnemu iskanju dialoga z večinskim narodom, v tretjem pa odnosu matične domovine do rojakov v sosednji državi.

Prof. dr. Ernest Petrič o obletnici koroškega plebiscita in nujnosti povezovanja dveh narodov

S prof. dr. Ernestom Petričem smo tokrat spregovorili o obletnici koroškega plebiscita in nujnosti povezovanja dveh narodov, o nalogah, ki jih Avstrija še ni izpolnila, o poročilu o vladavini prava v članicah Evropske povezave, o razmerah v Belorusiji in Gorskem Karabahu.

Minka Korenčan (1920 - 2009)

Tokrat smo vam predstavili Minko Korenčan, leta 1920 rojeno Ljubljančanko, ki je začela pisati v petdesetih letih svojega življenja. Zaradi zrelega pesniškega izraza, pristnosti, preprostosti in globoke doživljajske moči je bila dobro sprejeta že na začetku svoje ustvarjalne poti. V njenih pesmih, ki jih lahko označimo za religiozno liriko, odmeva izkušnja trpljenja, zorenja, upanja in odrešenja.

40-letnica poljske Solidarnosti

Rodila se je v Gdansku na Poljskem, je bila odgovor na komunistično diktaturo in njeno nezmožnost dialoga. To solidarnost sta spremljali ljubezen in molitev Janeza Pavla II., zato je lahko podrla Berlinski zid pripeljala do propada komunizma. O tem sta z nami razmišljala nadškof Anton Stres in predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle. Ob Poljski sta spregovorila tudi o Sloveniji ter o tem, da sta obe državi šele sredi poti.

Vojko Arko (1920 - 2000)

Pravnik, pisatelj, alpinist Vojko Arko je sledil klicu planin in zanesel slovensko ime v južnoameriško pogorje. Življenjska pot ga je vodila iz Ribnice, preko Ljubljane in Padove, v Bariloče. Bil je eden najvidnejših andinistov med Slovenci v Argentini.

Dr. Ernest Petrič

Tokrat so bili v osredju oddaje rojaki v sosednjih državah. Razlog za to je bila 100. obletnica požiga narodnega doma v Trstu in njegova vrnitev slovenski skupnosti, pa tudi bližnja 100. obletnica koroškega plebiscita. Gost se je dotakni tudi odgovornosti matične domovine do naših narodnih manjšin. Komentiral je trenutno stanje v EU, ki je dobila sklad za okrevanje in proračun za prihodnjih sedem let ...

Stanko Janežič (1920 - 2010)

Duhovnik, teolog pesnik in pisatelj Stanko Janežič, doma iz župnije Sv. Miklavž pri Ormožu, je bil ves predan delu za ekumenski in medverski dialog ter lepoti slovenske besede. Skoraj 25 let se je razdajal rojakom na Tržaškem, zatem pa Cerkvi v Sloveniji, s poudarkom na mariborski škofiji. Blizu mu je bila vzhodna teologija, zlasti duhovnost ruskih „starcev“.

100 let od požiga Narodnega doma v Trstu

Jubilej je zaznamovala vrnitev tega doma slovenski narodni skupnosti. To je razlog, da smo v oddajo »Pogovor o« povabili časnikarja in publicista Iva Jevnikarja, s katerim smo osvetliti pomen vrnitve Narodnega doma, pa tudi poklona predsednikov obeh držav pri spominskem obeležju bazoviške fojbe in pri spomeniku bazoviškim junakom.

Peterle ob vrnitvi Narodnega doma v Trstu: Gre za dejanje na katerega smo Slovenci dolgo čakali

Natanko sto let po fašističnem požigu Narodnega doma v Trstu je ta spet v rokah slovenske narodne skupnosti. Pri podpisu dokumenta o prenosu lastništva sta bila navzoča predsednika Slovenije in Italije Borut Pahor in Sergio Mattarella, ki sta pred tem obiskala spomenik bazoviškim junakom in spominsko obeležje pri bazoviški fojbi. »Gre za dejanje na katerega smo Slovenci dolgo čakali,« je današnje dogajanje za Radio Ognjišče komentiral Lojze Peterle.

Majda Starman

Ob izseljenski nedelji vam v oddaji Naš gost predstavljamo Majdo Starman, rojeno Šimenc iz Špitala ob Dravi in njeno življenjsko zgodbo, ki jo je opisala v knjigi Ostali smo na Koroškem. Posvetila jo je spominu rojakov, s katerimi je v drugi svetovni vojni in po njej doživljala usodo begunstva.

Publicist Nežmah o zadnjem političnem dogajanju: Koalicijske stranke so za opozicijo tarče brez milosti

Še vedno odmevajo torkove hišne preiskave zaradi nabave zaščitne opreme. O tem, kako bodo vplivale na vlado in tudi na poteze opozicije, ki si želi, da bi vlado čim prej zamenjali smo vprašali publicista dr. Bernarda Nežmaha.

Kovšča za tesnejše sodelovanje med državnim svetom in parlamentom

Državni svet je v teh dneh nastopil drugo polovico mandata. Za novega starega predsednika je bil izglasovan Alojz Kovšca, ki je v pogovoru za naš radio državni svet opredelil kot predstavniško telo oziroma stičišče civilne družbe s politiko.

S higieno ust proti virusu sovraštva?

Vzporedno s koronavirusom se pri nas nevarno razrašča virus sovraštva, ki ga v izdatni meri širijo mediji, politiki, kulturni ustvarjalci, predstavniki tako imenovane civilne družbe … čakajoči na stolčke, ki so jih zapustili, misleč, da so izdelani po meri njihove zadnje plati.

Stane Gabrovec (1920 – 2015)

Tokrat smo oddajo posvetili arheologu in akademiku, ki ga je Alojz Rebula označil za intelektualca, najširše odprtega kulturi in etiki, evangeljskega kristjana, v slovensko zemljo zaljubljenega Slovenca. Kot strokovnjak je pa začrtal znanstveni okvir prazgodovinske dobe na Slovenskem. To je Stane Gabrovec, ki bi pred tedni dopolnil sto let.

Kajetan Gantar o protestu kolesarjev

Na ulicah so spet kolesarji kot že nekaj petkov doslej. Njihov glavni cilj je padec Janševe vlade. Akademik Kajetan Gantar opozarja, da »današnji« kolesarji spominjajo na nacistične provokatorje, ki jih je kot osnovnošolec opazoval v Celju tik pred okupacijo Slovenije.

Prof. dr. Ernest Petrič o sproščanju ukrepov, nakupu zaščitne opreme in protestih

Tokratni gost dr. Ernest Petrič je spregovoril o epidemiji, o ukrepih ki so jo spremljali, o blaženju posledic krize. V pogovoru z njim smo se dotaknili tudi nabave medicinske in zaščitne opreme, interpelacije ministra Počivalška, kolesarskih protestov, političnega spopada za oblast, ki se kaže tudi v državnem zboru.

100 let od smrti Soškega viteza

23. maja leta 2020 je minilo sto let od smrti Soškega viteza, uspešnega vojaškega poveljnika, feldmaršala Svetozarja Borojeviča, ki je v prvi svetovni vojni italijanskim vojakom preprečil opustošenje slovenske dežele. Bil je najuspešnejši vojaški poveljnik v prvi svetovni vojni. Tone Gorjup se je pogovarjal z zgodovinarjem Renatom Podbersičem.

Korona pastorala

Kako obnoviti pastoralno življenje v župnijah, ki je v času epidemije precej zastalo in kaj smo se v tednih, ko smo bili podvrženi številnim ukrepom, naučili? O tem smo razmišljali v tokratni oddaji »Pogovor o«. Sodelovala sta župnik župnije Dol Sv. Marjeta, obenem dekan dekanije Ljubljana - Moste Alojz Grebenc in župnik v Šmartnem pod Šmarno goro Sebastjan Likar.

Spominjamo se dne 5. 4.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se dne 4. 4.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se dne 3. 4.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se dne 2. 4.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se dne 1. 4.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se dne 31. 3.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se dne 30. 3.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

O migrantih v Grčiji

Slovenka v Atenah, Olga Omerzo Tsigarida, o migrantih v Grčiji in kako se z njimi soočajo domačini.

Spominjamo se dne 29. 3.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se dne 28. 3.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se dne 27. 3.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se dne 26. 3.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se dne 25. 3.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se dne 24. 3.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup