Graditelji slovenskega doma

VEČ ...|17. 1. 2021
Vasilij Melik (1921 - 2009)

Ob 100. rojstnem dnevu zgodovinarja Vasilija Melika smo predstavili njegovo življenje in delo. Med drugim je poudarjal, da je v naši zgodovini obdobje 1861- 1914 čas, ko smo Slovenci najbolj napredovali, ko smo premostili ves kulturni zaostanek, ki nas je težil od srednjega veka naprej, ko smo postali pravi, drugim enakovreden narod, ko smo doživeli največji vzpon v vsej naši zgodovini.

Vasilij Melik (1921 - 2009)

Ob 100. rojstnem dnevu zgodovinarja Vasilija Melika smo predstavili njegovo življenje in delo. Med drugim je poudarjal, da je v naši zgodovini obdobje 1861- 1914 čas, ko smo Slovenci najbolj napredovali, ko smo premostili ves kulturni zaostanek, ki nas je težil od srednjega veka naprej, ko smo postali pravi, drugim enakovreden narod, ko smo doživeli največji vzpon v vsej naši zgodovini.

spomin

Graditelji slovenskega doma

Vasilij Melik (1921 - 2009)

Ob 100. rojstnem dnevu zgodovinarja Vasilija Melika smo predstavili njegovo življenje in delo. Med drugim je poudarjal, da je v naši zgodovini obdobje 1861- 1914 čas, ko smo Slovenci najbolj napredovali, ko smo premostili ves kulturni zaostanek, ki nas je težil od srednjega veka naprej, ko smo postali pravi, drugim enakovreden narod, ko smo doživeli največji vzpon v vsej naši zgodovini.

VEČ ...|17. 1. 2021
Vasilij Melik (1921 - 2009)

Ob 100. rojstnem dnevu zgodovinarja Vasilija Melika smo predstavili njegovo življenje in delo. Med drugim je poudarjal, da je v naši zgodovini obdobje 1861- 1914 čas, ko smo Slovenci najbolj napredovali, ko smo premostili ves kulturni zaostanek, ki nas je težil od srednjega veka naprej, ko smo postali pravi, drugim enakovreden narod, ko smo doživeli največji vzpon v vsej naši zgodovini.

Tone Gorjup

spomin

Informativne oddaje

VEČ ...|4. 1. 2021
Utrip dneva dne 4. 1.

Tretja pošiljka cepiva za zdravstvene delavce; naslednja za starejše, ki niso v domovih.Hitri testi v zdravstvenih domovih bi lahko pripomogli k odpiranju nekaterih dejavnosti.Vračanje otrok s posebnimi potrebami v šole in prostovoljno testiranje njihovih učiteljev.Ameriški kongres že v novi sestavi; jutrišnje volitve v Georgii odločajo o večini v senatu.Slovenska karitas z novo pobudo k zbiranju pomoči za prizadete v potresu na Hrvaškem.Britansko sodišče zavrnilo izročitev ustanovitelja Wikileaksa Assangea ZDAZačenjata se devetdesetdnevna programa duhovne poglobitve EXODUS 90 in FIAT 90.Potniški vlak do Kočevja obeta razbremenitev cest, razvojne možnosti in čistejše okolje.Šport: Tudi danes odmeva drugo mesto Anžeta Laniška na novoletni turneji.

Vreme: Popoldne še rahle padavine. Jutri bo sprva suho, proti večeru od juga dež in sneg.

Utrip dneva dne 4. 1.

Tretja pošiljka cepiva za zdravstvene delavce; naslednja za starejše, ki niso v domovih.Hitri testi v zdravstvenih domovih bi lahko pripomogli k odpiranju nekaterih dejavnosti.Vračanje otrok s posebnimi potrebami v šole in prostovoljno testiranje njihovih učiteljev.Ameriški kongres že v novi sestavi; jutrišnje volitve v Georgii odločajo o večini v senatu.Slovenska karitas z novo pobudo k zbiranju pomoči za prizadete v potresu na Hrvaškem.Britansko sodišče zavrnilo izročitev ustanovitelja Wikileaksa Assangea ZDAZačenjata se devetdesetdnevna programa duhovne poglobitve EXODUS 90 in FIAT 90.Potniški vlak do Kočevja obeta razbremenitev cest, razvojne možnosti in čistejše okolje.Šport: Tudi danes odmeva drugo mesto Anžeta Laniška na novoletni turneji.

Vreme: Popoldne še rahle padavine. Jutri bo sprva suho, proti večeru od juga dež in sneg.

info

Informativne oddaje

Utrip dneva dne 4. 1.

Tretja pošiljka cepiva za zdravstvene delavce; naslednja za starejše, ki niso v domovih.Hitri testi v zdravstvenih domovih bi lahko pripomogli k odpiranju nekaterih dejavnosti.Vračanje otrok s posebnimi potrebami v šole in prostovoljno testiranje njihovih učiteljev.Ameriški kongres že v novi sestavi; jutrišnje volitve v Georgii odločajo o večini v senatu.Slovenska karitas z novo pobudo k zbiranju pomoči za prizadete v potresu na Hrvaškem.Britansko sodišče zavrnilo izročitev ustanovitelja Wikileaksa Assangea ZDAZačenjata se devetdesetdnevna programa duhovne poglobitve EXODUS 90 in FIAT 90.Potniški vlak do Kočevja obeta razbremenitev cest, razvojne možnosti in čistejše okolje.Šport: Tudi danes odmeva drugo mesto Anžeta Laniška na novoletni turneji.

Vreme: Popoldne še rahle padavine. Jutri bo sprva suho, proti večeru od juga dež in sneg.

VEČ ...|4. 1. 2021
Utrip dneva dne 4. 1.

Tretja pošiljka cepiva za zdravstvene delavce; naslednja za starejše, ki niso v domovih.Hitri testi v zdravstvenih domovih bi lahko pripomogli k odpiranju nekaterih dejavnosti.Vračanje otrok s posebnimi potrebami v šole in prostovoljno testiranje njihovih učiteljev.Ameriški kongres že v novi sestavi; jutrišnje volitve v Georgii odločajo o večini v senatu.Slovenska karitas z novo pobudo k zbiranju pomoči za prizadete v potresu na Hrvaškem.Britansko sodišče zavrnilo izročitev ustanovitelja Wikileaksa Assangea ZDAZačenjata se devetdesetdnevna programa duhovne poglobitve EXODUS 90 in FIAT 90.Potniški vlak do Kočevja obeta razbremenitev cest, razvojne možnosti in čistejše okolje.Šport: Tudi danes odmeva drugo mesto Anžeta Laniška na novoletni turneji.

Vreme: Popoldne še rahle padavine. Jutri bo sprva suho, proti večeru od juga dež in sneg.

Tone Gorjup

info

Pojdite in učite

VEČ ...|27. 12. 2020
Misijonar Lovrenc Lavtižar

Tokrat smo se ustavili pri misijonarju Lovrencu Lavtižarju, učencu Friderika Barage in sodelavcu Franca Pirca. Pred 200 leti rojen duhovnik je zmrznil na poti z misijonske postaje, na praznik sv. Frančiška Ksaverja, zavetnika misijonov. Njegov zgled predanosti evangeliju nagovarja še danes.

Misijonar Lovrenc Lavtižar

Tokrat smo se ustavili pri misijonarju Lovrencu Lavtižarju, učencu Friderika Barage in sodelavcu Franca Pirca. Pred 200 leti rojen duhovnik je zmrznil na poti z misijonske postaje, na praznik sv. Frančiška Ksaverja, zavetnika misijonov. Njegov zgled predanosti evangeliju nagovarja še danes.

duhovnostmisijonarAmerikaIndijanci

Pojdite in učite

Misijonar Lovrenc Lavtižar

Tokrat smo se ustavili pri misijonarju Lovrencu Lavtižarju, učencu Friderika Barage in sodelavcu Franca Pirca. Pred 200 leti rojen duhovnik je zmrznil na poti z misijonske postaje, na praznik sv. Frančiška Ksaverja, zavetnika misijonov. Njegov zgled predanosti evangeliju nagovarja še danes.

VEČ ...|27. 12. 2020
Misijonar Lovrenc Lavtižar

Tokrat smo se ustavili pri misijonarju Lovrencu Lavtižarju, učencu Friderika Barage in sodelavcu Franca Pirca. Pred 200 leti rojen duhovnik je zmrznil na poti z misijonske postaje, na praznik sv. Frančiška Ksaverja, zavetnika misijonov. Njegov zgled predanosti evangeliju nagovarja še danes.

Tone Gorjup

duhovnostmisijonarAmerikaIndijanci

Graditelji slovenskega doma

VEČ ...|20. 12. 2020
Škof Anton Mahnič (1850 - 1920)

Doma je bil s Kobdilja na Krasu. Od mladih let je bil v Gorici: najprej dijak, bogoslovec, prefekt, duhovnik in po doktoratu iz teologije profesor v bogoslovju, urednik, jasen in neomajen zagovornik katoliških načel. Zatem je skoraj četrt stoletja vodil škofijo na otoku Krku. Velja za začetnika katoliškega gibanja pri obeh narodih. Pri njegovem delu ga je vodila ljubezen do Jezusa v evharistiji, iz katere je črpal moč, za vse svoje delo. Predvsem zato je danes tudi svetniški kandidat.

Škof Anton Mahnič (1850 - 1920)

Doma je bil s Kobdilja na Krasu. Od mladih let je bil v Gorici: najprej dijak, bogoslovec, prefekt, duhovnik in po doktoratu iz teologije profesor v bogoslovju, urednik, jasen in neomajen zagovornik katoliških načel. Zatem je skoraj četrt stoletja vodil škofijo na otoku Krku. Velja za začetnika katoliškega gibanja pri obeh narodih. Pri njegovem delu ga je vodila ljubezen do Jezusa v evharistiji, iz katere je črpal moč, za vse svoje delo. Predvsem zato je danes tudi svetniški kandidat.

spomin

Graditelji slovenskega doma

Škof Anton Mahnič (1850 - 1920)
Doma je bil s Kobdilja na Krasu. Od mladih let je bil v Gorici: najprej dijak, bogoslovec, prefekt, duhovnik in po doktoratu iz teologije profesor v bogoslovju, urednik, jasen in neomajen zagovornik katoliških načel. Zatem je skoraj četrt stoletja vodil škofijo na otoku Krku. Velja za začetnika katoliškega gibanja pri obeh narodih. Pri njegovem delu ga je vodila ljubezen do Jezusa v evharistiji, iz katere je črpal moč, za vse svoje delo. Predvsem zato je danes tudi svetniški kandidat.
VEČ ...|20. 12. 2020
Škof Anton Mahnič (1850 - 1920)
Doma je bil s Kobdilja na Krasu. Od mladih let je bil v Gorici: najprej dijak, bogoslovec, prefekt, duhovnik in po doktoratu iz teologije profesor v bogoslovju, urednik, jasen in neomajen zagovornik katoliških načel. Zatem je skoraj četrt stoletja vodil škofijo na otoku Krku. Velja za začetnika katoliškega gibanja pri obeh narodih. Pri njegovem delu ga je vodila ljubezen do Jezusa v evharistiji, iz katere je črpal moč, za vse svoje delo. Predvsem zato je danes tudi svetniški kandidat.

Tone Gorjup

spomin

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|7. 12. 2020
Dr. Ernest Petrič: Lahko gremo naprej in šli bomo naprej.

V tej težki situaciji, ki jo je povzročil covid-19, je po besedah dr. Ernesta Petriča potrebno ohraniti optimizem. »Lahko gremo naprej in šli bomo naprej. Veliko lažje in veliko bolj uspešno bomo pa šli, če bomo zmogli stopiti skupaj.« V tokratni oddaji je prof. Petrič spregovoril še o predplebiscitnem času pred tridesetimi leti, o vlogi Cerkve in nadškofa Šuštarja v tem dogajanju, o spopadanju z virusom, odnosu do slovenske vojske, reševanju neustavnosti volilne zakonodaje.

Dr. Ernest Petrič: Lahko gremo naprej in šli bomo naprej.

V tej težki situaciji, ki jo je povzročil covid-19, je po besedah dr. Ernesta Petriča potrebno ohraniti optimizem. »Lahko gremo naprej in šli bomo naprej. Veliko lažje in veliko bolj uspešno bomo pa šli, če bomo zmogli stopiti skupaj.« V tokratni oddaji je prof. Petrič spregovoril še o predplebiscitnem času pred tridesetimi leti, o vlogi Cerkve in nadškofa Šuštarja v tem dogajanju, o spopadanju z virusom, odnosu do slovenske vojske, reševanju neustavnosti volilne zakonodaje.

politikazdravstvoosamosvojitevplebiscitSlovenska vojska

Spoznanje več, predsodek manj

Dr. Ernest Petrič: Lahko gremo naprej in šli bomo naprej.

V tej težki situaciji, ki jo je povzročil covid-19, je po besedah dr. Ernesta Petriča potrebno ohraniti optimizem. »Lahko gremo naprej in šli bomo naprej. Veliko lažje in veliko bolj uspešno bomo pa šli, če bomo zmogli stopiti skupaj.« V tokratni oddaji je prof. Petrič spregovoril še o predplebiscitnem času pred tridesetimi leti, o vlogi Cerkve in nadškofa Šuštarja v tem dogajanju, o spopadanju z virusom, odnosu do slovenske vojske, reševanju neustavnosti volilne zakonodaje.

VEČ ...|7. 12. 2020
Dr. Ernest Petrič: Lahko gremo naprej in šli bomo naprej.

V tej težki situaciji, ki jo je povzročil covid-19, je po besedah dr. Ernesta Petriča potrebno ohraniti optimizem. »Lahko gremo naprej in šli bomo naprej. Veliko lažje in veliko bolj uspešno bomo pa šli, če bomo zmogli stopiti skupaj.« V tokratni oddaji je prof. Petrič spregovoril še o predplebiscitnem času pred tridesetimi leti, o vlogi Cerkve in nadškofa Šuštarja v tem dogajanju, o spopadanju z virusom, odnosu do slovenske vojske, reševanju neustavnosti volilne zakonodaje.

Tone Gorjup

politikazdravstvoosamosvojitevplebiscitSlovenska vojska

Pogovor o

VEČ ...|18. 11. 2020
Razmere v osnovnem zdravstvu

Že vrsto let poslušamo opozorila o pomanjkanju in preobremenjenosti zdravnikov v osnovnem zdravstvu. V času epidemije novega kronavirusa je stanje še težje težje. Da bi bolje poznali razmere in znali primerneje ravnati, ko sami potrebujemo zdravnika, smo jih povabili v oddajo Pogovor o. Z nami sta bila predsednica Združenja zdravnikov družinske medicine dr. Danica Rotar Pavlič in predsednik upravnega odbora Združenja za pediatrijo in specialist v zasebni ambulanti Moj pediater dr. Matjaž Homšak.

Razmere v osnovnem zdravstvu

Že vrsto let poslušamo opozorila o pomanjkanju in preobremenjenosti zdravnikov v osnovnem zdravstvu. V času epidemije novega kronavirusa je stanje še težje težje. Da bi bolje poznali razmere in znali primerneje ravnati, ko sami potrebujemo zdravnika, smo jih povabili v oddajo Pogovor o. Z nami sta bila predsednica Združenja zdravnikov družinske medicine dr. Danica Rotar Pavlič in predsednik upravnega odbora Združenja za pediatrijo in specialist v zasebni ambulanti Moj pediater dr. Matjaž Homšak.

Pogovor o

Razmere v osnovnem zdravstvu

Že vrsto let poslušamo opozorila o pomanjkanju in preobremenjenosti zdravnikov v osnovnem zdravstvu. V času epidemije novega kronavirusa je stanje še težje težje. Da bi bolje poznali razmere in znali primerneje ravnati, ko sami potrebujemo zdravnika, smo jih povabili v oddajo Pogovor o. Z nami sta bila predsednica Združenja zdravnikov družinske medicine dr. Danica Rotar Pavlič in predsednik upravnega odbora Združenja za pediatrijo in specialist v zasebni ambulanti Moj pediater dr. Matjaž Homšak.

VEČ ...|18. 11. 2020
Razmere v osnovnem zdravstvu

Že vrsto let poslušamo opozorila o pomanjkanju in preobremenjenosti zdravnikov v osnovnem zdravstvu. V času epidemije novega kronavirusa je stanje še težje težje. Da bi bolje poznali razmere in znali primerneje ravnati, ko sami potrebujemo zdravnika, smo jih povabili v oddajo Pogovor o. Z nami sta bila predsednica Združenja zdravnikov družinske medicine dr. Danica Rotar Pavlič in predsednik upravnega odbora Združenja za pediatrijo in specialist v zasebni ambulanti Moj pediater dr. Matjaž Homšak.

Tone Gorjup

Naš pogled

VEČ ...|17. 11. 2020
Akademiki na kolesu

Izjava komisije SAZU za človekove pravice »Za izhod iz pandemije in avtokracije« kaže na to, da tudi akademiki »kolesarijo«, a verjetno ne vsi. Upam, da njihovo znanstveno raziskovalno delo, ne usmerja protijanševski sindrom, ki je postavil Šarčevo vlado in želi postaviti tudi naslednjo z isto vsebino in nekoliko marketinško dodelano embalažo.

Akademiki na kolesu

Izjava komisije SAZU za človekove pravice »Za izhod iz pandemije in avtokracije« kaže na to, da tudi akademiki »kolesarijo«, a verjetno ne vsi. Upam, da njihovo znanstveno raziskovalno delo, ne usmerja protijanševski sindrom, ki je postavil Šarčevo vlado in želi postaviti tudi naslednjo z isto vsebino in nekoliko marketinško dodelano embalažo.

komentar

Naš pogled

Akademiki na kolesu

Izjava komisije SAZU za človekove pravice »Za izhod iz pandemije in avtokracije« kaže na to, da tudi akademiki »kolesarijo«, a verjetno ne vsi. Upam, da njihovo znanstveno raziskovalno delo, ne usmerja protijanševski sindrom, ki je postavil Šarčevo vlado in želi postaviti tudi naslednjo z isto vsebino in nekoliko marketinško dodelano embalažo.

VEČ ...|17. 11. 2020
Akademiki na kolesu

Izjava komisije SAZU za človekove pravice »Za izhod iz pandemije in avtokracije« kaže na to, da tudi akademiki »kolesarijo«, a verjetno ne vsi. Upam, da njihovo znanstveno raziskovalno delo, ne usmerja protijanševski sindrom, ki je postavil Šarčevo vlado in želi postaviti tudi naslednjo z isto vsebino in nekoliko marketinško dodelano embalažo.

Tone Gorjup

komentar

Graditelji slovenskega doma

VEČ ...|15. 11. 2020
Nadškof Alojzij Šuštar (1920 - 2007)

Nadškof Alojzij Šuštar je vodil ljubljansko nadškofijo in kot metropolit tudi Cerkvev v Sloveniji v prelomnih časih. Zavzemal se je za dejavno sodelovanje vernikov v pastoralnem in tudi družbenem življenju. Sloveniji je v pomagal na poti k samostojnosti in ji odpiral vrata v evropski prostor. Kot človek spoštljivega dialoga se je zavedal, da prihodnost lahko gradimo le na temelju sprave.

Nadškof Alojzij Šuštar (1920 - 2007)

Nadškof Alojzij Šuštar je vodil ljubljansko nadškofijo in kot metropolit tudi Cerkvev v Sloveniji v prelomnih časih. Zavzemal se je za dejavno sodelovanje vernikov v pastoralnem in tudi družbenem življenju. Sloveniji je v pomagal na poti k samostojnosti in ji odpiral vrata v evropski prostor. Kot človek spoštljivega dialoga se je zavedal, da prihodnost lahko gradimo le na temelju sprave.

spomindomovinaduhovnost

Graditelji slovenskega doma

Nadškof Alojzij Šuštar (1920 - 2007)

Nadškof Alojzij Šuštar je vodil ljubljansko nadškofijo in kot metropolit tudi Cerkvev v Sloveniji v prelomnih časih. Zavzemal se je za dejavno sodelovanje vernikov v pastoralnem in tudi družbenem življenju. Sloveniji je v pomagal na poti k samostojnosti in ji odpiral vrata v evropski prostor. Kot človek spoštljivega dialoga se je zavedal, da prihodnost lahko gradimo le na temelju sprave.

VEČ ...|15. 11. 2020
Nadškof Alojzij Šuštar (1920 - 2007)

Nadškof Alojzij Šuštar je vodil ljubljansko nadškofijo in kot metropolit tudi Cerkvev v Sloveniji v prelomnih časih. Zavzemal se je za dejavno sodelovanje vernikov v pastoralnem in tudi družbenem življenju. Sloveniji je v pomagal na poti k samostojnosti in ji odpiral vrata v evropski prostor. Kot človek spoštljivega dialoga se je zavedal, da prihodnost lahko gradimo le na temelju sprave.

Tone Gorjup

spomindomovinaduhovnost

Graditelji slovenskega doma

VEČ ...|18. 10. 2020
Ljubo Marc (1920 - 2010)

Primorski duhovnik Ljubo Marc je bil posvečen med vojno in je v Cerknem nasledil umorjena duhovnika Lada Piščanca in Ludvika Slugo. Duhovno je dozorel v komunističnih zaporih in se zatem kot novodobni Čedermac razdajal vernikom na župnijah, semeniščikom v Vipavi, zakoncem in družinam na raznih srečanjih. Na stara leta je v knjigi spominov Črepinje, opisal leta bogoslovja, čas vojne in povojna leta ter prestajanje krivične kazni v zaporih na ljubljanskih Žalah, na Igu in v Škofji Loki.

Ljubo Marc (1920 - 2010)

Primorski duhovnik Ljubo Marc je bil posvečen med vojno in je v Cerknem nasledil umorjena duhovnika Lada Piščanca in Ludvika Slugo. Duhovno je dozorel v komunističnih zaporih in se zatem kot novodobni Čedermac razdajal vernikom na župnijah, semeniščikom v Vipavi, zakoncem in družinam na raznih srečanjih. Na stara leta je v knjigi spominov Črepinje, opisal leta bogoslovja, čas vojne in povojna leta ter prestajanje krivične kazni v zaporih na ljubljanskih Žalah, na Igu in v Škofji Loki.

spominPrimorskaUDBA

Graditelji slovenskega doma

Ljubo Marc (1920 - 2010)
Primorski duhovnik Ljubo Marc je bil posvečen med vojno in je v Cerknem nasledil umorjena duhovnika Lada Piščanca in Ludvika Slugo. Duhovno je dozorel v komunističnih zaporih in se zatem kot novodobni Čedermac razdajal vernikom na župnijah, semeniščikom v Vipavi, zakoncem in družinam na raznih srečanjih. Na stara leta je v knjigi spominov Črepinje, opisal leta bogoslovja, čas vojne in povojna leta ter prestajanje krivične kazni v zaporih na ljubljanskih Žalah, na Igu in v Škofji Loki.
VEČ ...|18. 10. 2020
Ljubo Marc (1920 - 2010)
Primorski duhovnik Ljubo Marc je bil posvečen med vojno in je v Cerknem nasledil umorjena duhovnika Lada Piščanca in Ludvika Slugo. Duhovno je dozorel v komunističnih zaporih in se zatem kot novodobni Čedermac razdajal vernikom na župnijah, semeniščikom v Vipavi, zakoncem in družinam na raznih srečanjih. Na stara leta je v knjigi spominov Črepinje, opisal leta bogoslovja, čas vojne in povojna leta ter prestajanje krivične kazni v zaporih na ljubljanskih Žalah, na Igu in v Škofji Loki.

Tone Gorjup

spominPrimorskaUDBA

Pogovor o

VEČ ...|7. 10. 2020
100. obletnica koroškega plebiscita

Zgodovinar Štefan Pinter, urednica Nedelje Mateja Rihter in ministrica za Slovence po svetu Helena Jaklitsch. V prvem delu smo se posvetili zgodovinskim okoliščinam, ki so pripeljale do plebiscita, v drugem življenju Slovencev na Koroškem in bolj ali manj uspešnemu iskanju dialoga z večinskim narodom, v tretjem pa odnosu matične domovine do rojakov v sosednji državi.

100. obletnica koroškega plebiscita

Zgodovinar Štefan Pinter, urednica Nedelje Mateja Rihter in ministrica za Slovence po svetu Helena Jaklitsch. V prvem delu smo se posvetili zgodovinskim okoliščinam, ki so pripeljale do plebiscita, v drugem življenju Slovencev na Koroškem in bolj ali manj uspešnemu iskanju dialoga z večinskim narodom, v tretjem pa odnosu matične domovine do rojakov v sosednji državi.

družbapolitikapogovorspominkomentarinfo

Pogovor o

100. obletnica koroškega plebiscita
Zgodovinar Štefan Pinter, urednica Nedelje Mateja Rihter in ministrica za Slovence po svetu Helena Jaklitsch. V prvem delu smo se posvetili zgodovinskim okoliščinam, ki so pripeljale do plebiscita, v drugem življenju Slovencev na Koroškem in bolj ali manj uspešnemu iskanju dialoga z večinskim narodom, v tretjem pa odnosu matične domovine do rojakov v sosednji državi.
VEČ ...|7. 10. 2020
100. obletnica koroškega plebiscita
Zgodovinar Štefan Pinter, urednica Nedelje Mateja Rihter in ministrica za Slovence po svetu Helena Jaklitsch. V prvem delu smo se posvetili zgodovinskim okoliščinam, ki so pripeljale do plebiscita, v drugem življenju Slovencev na Koroškem in bolj ali manj uspešnemu iskanju dialoga z večinskim narodom, v tretjem pa odnosu matične domovine do rojakov v sosednji državi.

Tone Gorjup

družbapolitikapogovorspominkomentarinfo

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|5. 10. 2020
Prof. dr. Ernest Petrič o obletnici koroškega plebiscita in nujnosti povezovanja dveh narodov

S prof. dr. Ernestom Petričem smo tokrat spregovorili o obletnici koroškega plebiscita in nujnosti povezovanja dveh narodov, o nalogah, ki jih Avstrija še ni izpolnila, o poročilu o vladavini prava v članicah Evropske povezave, o razmerah v Belorusiji in Gorskem Karabahu.

Prof. dr. Ernest Petrič o obletnici koroškega plebiscita in nujnosti povezovanja dveh narodov

S prof. dr. Ernestom Petričem smo tokrat spregovorili o obletnici koroškega plebiscita in nujnosti povezovanja dveh narodov, o nalogah, ki jih Avstrija še ni izpolnila, o poročilu o vladavini prava v članicah Evropske povezave, o razmerah v Belorusiji in Gorskem Karabahu.

politikakomentardružba

Spoznanje več, predsodek manj

Prof. dr. Ernest Petrič o obletnici koroškega plebiscita in nujnosti povezovanja dveh narodov
S prof. dr. Ernestom Petričem smo tokrat spregovorili o obletnici koroškega plebiscita in nujnosti povezovanja dveh narodov, o nalogah, ki jih Avstrija še ni izpolnila, o poročilu o vladavini prava v članicah Evropske povezave, o razmerah v Belorusiji in Gorskem Karabahu.
VEČ ...|5. 10. 2020
Prof. dr. Ernest Petrič o obletnici koroškega plebiscita in nujnosti povezovanja dveh narodov
S prof. dr. Ernestom Petričem smo tokrat spregovorili o obletnici koroškega plebiscita in nujnosti povezovanja dveh narodov, o nalogah, ki jih Avstrija še ni izpolnila, o poročilu o vladavini prava v članicah Evropske povezave, o razmerah v Belorusiji in Gorskem Karabahu.

Tone Gorjup

politikakomentardružba

Graditelji slovenskega doma

VEČ ...|20. 9. 2020
Minka Korenčan (1920 - 2009)

Tokrat smo vam predstavili Minko Korenčan, leta 1920 rojeno Ljubljančanko, ki je začela pisati v petdesetih letih svojega življenja. Zaradi zrelega pesniškega izraza, pristnosti, preprostosti in globoke doživljajske moči je bila dobro sprejeta že na začetku svoje ustvarjalne poti. V njenih pesmih, ki jih lahko označimo za religiozno liriko, odmeva izkušnja trpljenja, zorenja, upanja in odrešenja.

Minka Korenčan (1920 - 2009)

Tokrat smo vam predstavili Minko Korenčan, leta 1920 rojeno Ljubljančanko, ki je začela pisati v petdesetih letih svojega življenja. Zaradi zrelega pesniškega izraza, pristnosti, preprostosti in globoke doživljajske moči je bila dobro sprejeta že na začetku svoje ustvarjalne poti. V njenih pesmih, ki jih lahko označimo za religiozno liriko, odmeva izkušnja trpljenja, zorenja, upanja in odrešenja.

spomin

Graditelji slovenskega doma

Minka Korenčan (1920 - 2009)
Tokrat smo vam predstavili Minko Korenčan, leta 1920 rojeno Ljubljančanko, ki je začela pisati v petdesetih letih svojega življenja. Zaradi zrelega pesniškega izraza, pristnosti, preprostosti in globoke doživljajske moči je bila dobro sprejeta že na začetku svoje ustvarjalne poti. V njenih pesmih, ki jih lahko označimo za religiozno liriko, odmeva izkušnja trpljenja, zorenja, upanja in odrešenja.
VEČ ...|20. 9. 2020
Minka Korenčan (1920 - 2009)
Tokrat smo vam predstavili Minko Korenčan, leta 1920 rojeno Ljubljančanko, ki je začela pisati v petdesetih letih svojega življenja. Zaradi zrelega pesniškega izraza, pristnosti, preprostosti in globoke doživljajske moči je bila dobro sprejeta že na začetku svoje ustvarjalne poti. V njenih pesmih, ki jih lahko označimo za religiozno liriko, odmeva izkušnja trpljenja, zorenja, upanja in odrešenja.

Tone Gorjup

spomin

Pogovor o

VEČ ...|9. 9. 2020
40-letnica poljske Solidarnosti

Rodila se je v Gdansku na Poljskem, je bila odgovor na komunistično diktaturo in njeno nezmožnost dialoga. To solidarnost sta spremljali ljubezen in molitev Janeza Pavla II., zato je lahko podrla Berlinski zid pripeljala do propada komunizma. O tem sta z nami razmišljala nadškof Anton Stres in predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle. Ob Poljski sta spregovorila tudi o Sloveniji ter o tem, da sta obe državi šele sredi poti.

40-letnica poljske Solidarnosti

Rodila se je v Gdansku na Poljskem, je bila odgovor na komunistično diktaturo in njeno nezmožnost dialoga. To solidarnost sta spremljali ljubezen in molitev Janeza Pavla II., zato je lahko podrla Berlinski zid pripeljala do propada komunizma. O tem sta z nami razmišljala nadškof Anton Stres in predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle. Ob Poljski sta spregovorila tudi o Sloveniji ter o tem, da sta obe državi šele sredi poti.

politikapogovorpapežSolidarnost

Pogovor o

40-letnica poljske Solidarnosti
Rodila se je v Gdansku na Poljskem, je bila odgovor na komunistično diktaturo in njeno nezmožnost dialoga. To solidarnost sta spremljali ljubezen in molitev Janeza Pavla II., zato je lahko podrla Berlinski zid pripeljala do propada komunizma. O tem sta z nami razmišljala nadškof Anton Stres in predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle. Ob Poljski sta spregovorila tudi o Sloveniji ter o tem, da sta obe državi šele sredi poti.
VEČ ...|9. 9. 2020
40-letnica poljske Solidarnosti
Rodila se je v Gdansku na Poljskem, je bila odgovor na komunistično diktaturo in njeno nezmožnost dialoga. To solidarnost sta spremljali ljubezen in molitev Janeza Pavla II., zato je lahko podrla Berlinski zid pripeljala do propada komunizma. O tem sta z nami razmišljala nadškof Anton Stres in predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle. Ob Poljski sta spregovorila tudi o Sloveniji ter o tem, da sta obe državi šele sredi poti.

Tone Gorjup

politikapogovorpapežSolidarnost

Graditelji slovenskega doma

VEČ ...|16. 8. 2020
Vojko Arko (1920 - 2000)

Pravnik, pisatelj, alpinist Vojko Arko je sledil klicu planin in zanesel slovensko ime v južnoameriško pogorje. Življenjska pot ga je vodila iz Ribnice, preko Ljubljane in Padove, v Bariloče. Bil je eden najvidnejših andinistov med Slovenci v Argentini.

Vojko Arko (1920 - 2000)

Pravnik, pisatelj, alpinist Vojko Arko je sledil klicu planin in zanesel slovensko ime v južnoameriško pogorje. Življenjska pot ga je vodila iz Ribnice, preko Ljubljane in Padove, v Bariloče. Bil je eden najvidnejših andinistov med Slovenci v Argentini.

spomindomovinaArgentinaAndi

Graditelji slovenskega doma

Vojko Arko (1920 - 2000)
Pravnik, pisatelj, alpinist Vojko Arko je sledil klicu planin in zanesel slovensko ime v južnoameriško pogorje. Življenjska pot ga je vodila iz Ribnice, preko Ljubljane in Padove, v Bariloče. Bil je eden najvidnejših andinistov med Slovenci v Argentini.
VEČ ...|16. 8. 2020
Vojko Arko (1920 - 2000)
Pravnik, pisatelj, alpinist Vojko Arko je sledil klicu planin in zanesel slovensko ime v južnoameriško pogorje. Življenjska pot ga je vodila iz Ribnice, preko Ljubljane in Padove, v Bariloče. Bil je eden najvidnejših andinistov med Slovenci v Argentini.

Tone Gorjup

spomindomovinaArgentinaAndi

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|3. 8. 2020
Dr. Ernest Petrič

Tokrat so bili v osredju oddaje rojaki v sosednjih državah. Razlog za to je bila 100. obletnica požiga narodnega doma v Trstu in njegova vrnitev slovenski skupnosti, pa tudi bližnja 100. obletnica koroškega plebiscita. Gost se je dotakni tudi odgovornosti matične domovine do naših narodnih manjšin. Komentiral je trenutno stanje v EU, ki je dobila sklad za okrevanje in proračun za prihodnjih sedem let ...

Dr. Ernest Petrič

Tokrat so bili v osredju oddaje rojaki v sosednjih državah. Razlog za to je bila 100. obletnica požiga narodnega doma v Trstu in njegova vrnitev slovenski skupnosti, pa tudi bližnja 100. obletnica koroškega plebiscita. Gost se je dotakni tudi odgovornosti matične domovine do naših narodnih manjšin. Komentiral je trenutno stanje v EU, ki je dobila sklad za okrevanje in proračun za prihodnjih sedem let ...

komentarpolitika

Spoznanje več, predsodek manj

Dr. Ernest Petrič
Tokrat so bili v osredju oddaje rojaki v sosednjih državah. Razlog za to je bila 100. obletnica požiga narodnega doma v Trstu in njegova vrnitev slovenski skupnosti, pa tudi bližnja 100. obletnica koroškega plebiscita. Gost se je dotakni tudi odgovornosti matične domovine do naših narodnih manjšin. Komentiral je trenutno stanje v EU, ki je dobila sklad za okrevanje in proračun za prihodnjih sedem let ...
VEČ ...|3. 8. 2020
Dr. Ernest Petrič
Tokrat so bili v osredju oddaje rojaki v sosednjih državah. Razlog za to je bila 100. obletnica požiga narodnega doma v Trstu in njegova vrnitev slovenski skupnosti, pa tudi bližnja 100. obletnica koroškega plebiscita. Gost se je dotakni tudi odgovornosti matične domovine do naših narodnih manjšin. Komentiral je trenutno stanje v EU, ki je dobila sklad za okrevanje in proračun za prihodnjih sedem let ...

Tone Gorjup

komentarpolitika

Graditelji slovenskega doma

VEČ ...|19. 7. 2020
Stanko Janežič (1920 - 2010)

Duhovnik, teolog pesnik in pisatelj Stanko Janežič, doma iz župnije Sv. Miklavž pri Ormožu, je bil ves predan delu za ekumenski in medverski dialog ter lepoti slovenske besede. Skoraj 25 let se je razdajal rojakom na Tržaškem, zatem pa Cerkvi v Sloveniji, s poudarkom na mariborski škofiji. Blizu mu je bila vzhodna teologija, zlasti duhovnost ruskih „starcev“.

Stanko Janežič (1920 - 2010)

Duhovnik, teolog pesnik in pisatelj Stanko Janežič, doma iz župnije Sv. Miklavž pri Ormožu, je bil ves predan delu za ekumenski in medverski dialog ter lepoti slovenske besede. Skoraj 25 let se je razdajal rojakom na Tržaškem, zatem pa Cerkvi v Sloveniji, s poudarkom na mariborski škofiji. Blizu mu je bila vzhodna teologija, zlasti duhovnost ruskih „starcev“.

spomindomovinaduhovnost

Graditelji slovenskega doma

Stanko Janežič (1920 - 2010)
Duhovnik, teolog pesnik in pisatelj Stanko Janežič, doma iz župnije Sv. Miklavž pri Ormožu, je bil ves predan delu za ekumenski in medverski dialog ter lepoti slovenske besede. Skoraj 25 let se je razdajal rojakom na Tržaškem, zatem pa Cerkvi v Sloveniji, s poudarkom na mariborski škofiji. Blizu mu je bila vzhodna teologija, zlasti duhovnost ruskih „starcev“.
VEČ ...|19. 7. 2020
Stanko Janežič (1920 - 2010)
Duhovnik, teolog pesnik in pisatelj Stanko Janežič, doma iz župnije Sv. Miklavž pri Ormožu, je bil ves predan delu za ekumenski in medverski dialog ter lepoti slovenske besede. Skoraj 25 let se je razdajal rojakom na Tržaškem, zatem pa Cerkvi v Sloveniji, s poudarkom na mariborski škofiji. Blizu mu je bila vzhodna teologija, zlasti duhovnost ruskih „starcev“.

Tone Gorjup

spomindomovinaduhovnost

Pogovor o

VEČ ...|15. 7. 2020
100 let od požiga Narodnega doma v Trstu

Jubilej je zaznamovala vrnitev tega doma slovenski narodni skupnosti. To je razlog, da smo v oddajo »Pogovor o« povabili časnikarja in publicista Iva Jevnikarja, s katerim smo osvetliti pomen vrnitve Narodnega doma, pa tudi poklona predsednikov obeh držav pri spominskem obeležju bazoviške fojbe in pri spomeniku bazoviškim junakom.

100 let od požiga Narodnega doma v Trstu

Jubilej je zaznamovala vrnitev tega doma slovenski narodni skupnosti. To je razlog, da smo v oddajo »Pogovor o« povabili časnikarja in publicista Iva Jevnikarja, s katerim smo osvetliti pomen vrnitve Narodnega doma, pa tudi poklona predsednikov obeh držav pri spominskem obeležju bazoviške fojbe in pri spomeniku bazoviškim junakom.

zgodovinapogovor

Pogovor o

100 let od požiga Narodnega doma v Trstu
Jubilej je zaznamovala vrnitev tega doma slovenski narodni skupnosti. To je razlog, da smo v oddajo »Pogovor o« povabili časnikarja in publicista Iva Jevnikarja, s katerim smo osvetliti pomen vrnitve Narodnega doma, pa tudi poklona predsednikov obeh držav pri spominskem obeležju bazoviške fojbe in pri spomeniku bazoviškim junakom.
VEČ ...|15. 7. 2020
100 let od požiga Narodnega doma v Trstu
Jubilej je zaznamovala vrnitev tega doma slovenski narodni skupnosti. To je razlog, da smo v oddajo »Pogovor o« povabili časnikarja in publicista Iva Jevnikarja, s katerim smo osvetliti pomen vrnitve Narodnega doma, pa tudi poklona predsednikov obeh držav pri spominskem obeležju bazoviške fojbe in pri spomeniku bazoviškim junakom.

Tone Gorjup

zgodovinapogovor

Informativni prispevki

VEČ ...|13. 7. 2020
Peterle ob vrnitvi Narodnega doma v Trstu: Gre za dejanje na katerega smo Slovenci dolgo čakali

Natanko sto let po fašističnem požigu Narodnega doma v Trstu je ta spet v rokah slovenske narodne skupnosti. Pri podpisu dokumenta o prenosu lastništva sta bila navzoča predsednika Slovenije in Italije Borut Pahor in Sergio Mattarella, ki sta pred tem obiskala spomenik bazoviškim junakom in spominsko obeležje pri bazoviški fojbi. »Gre za dejanje na katerega smo Slovenci dolgo čakali,« je današnje dogajanje za Radio Ognjišče komentiral Lojze Peterle.

Peterle ob vrnitvi Narodnega doma v Trstu: Gre za dejanje na katerega smo Slovenci dolgo čakali

Natanko sto let po fašističnem požigu Narodnega doma v Trstu je ta spet v rokah slovenske narodne skupnosti. Pri podpisu dokumenta o prenosu lastništva sta bila navzoča predsednika Slovenije in Italije Borut Pahor in Sergio Mattarella, ki sta pred tem obiskala spomenik bazoviškim junakom in spominsko obeležje pri bazoviški fojbi. »Gre za dejanje na katerega smo Slovenci dolgo čakali,« je današnje dogajanje za Radio Ognjišče komentiral Lojze Peterle.

politikainfoizobraževanjepogovorspomin

Informativni prispevki

Peterle ob vrnitvi Narodnega doma v Trstu: Gre za dejanje na katerega smo Slovenci dolgo čakali
Natanko sto let po fašističnem požigu Narodnega doma v Trstu je ta spet v rokah slovenske narodne skupnosti. Pri podpisu dokumenta o prenosu lastništva sta bila navzoča predsednika Slovenije in Italije Borut Pahor in Sergio Mattarella, ki sta pred tem obiskala spomenik bazoviškim junakom in spominsko obeležje pri bazoviški fojbi. »Gre za dejanje na katerega smo Slovenci dolgo čakali,« je današnje dogajanje za Radio Ognjišče komentiral Lojze Peterle.
VEČ ...|13. 7. 2020
Peterle ob vrnitvi Narodnega doma v Trstu: Gre za dejanje na katerega smo Slovenci dolgo čakali
Natanko sto let po fašističnem požigu Narodnega doma v Trstu je ta spet v rokah slovenske narodne skupnosti. Pri podpisu dokumenta o prenosu lastništva sta bila navzoča predsednika Slovenije in Italije Borut Pahor in Sergio Mattarella, ki sta pred tem obiskala spomenik bazoviškim junakom in spominsko obeležje pri bazoviški fojbi. »Gre za dejanje na katerega smo Slovenci dolgo čakali,« je današnje dogajanje za Radio Ognjišče komentiral Lojze Peterle.

Tone Gorjup

politikainfoizobraževanjepogovorspomin

Naš gost

VEČ ...|4. 7. 2020
Majda Starman

Ob izseljenski nedelji vam v oddaji Naš gost predstavljamo Majdo Starman, rojeno Šimenc iz Špitala ob Dravi in njeno življenjsko zgodbo, ki jo je opisala v knjigi Ostali smo na Koroškem. Posvetila jo je spominu rojakov, s katerimi je v drugi svetovni vojni in po njej doživljala usodo begunstva.

Majda Starman

Ob izseljenski nedelji vam v oddaji Naš gost predstavljamo Majdo Starman, rojeno Šimenc iz Špitala ob Dravi in njeno življenjsko zgodbo, ki jo je opisala v knjigi Ostali smo na Koroškem. Posvetila jo je spominu rojakov, s katerimi je v drugi svetovni vojni in po njej doživljala usodo begunstva.

pogovorspomin

Naš gost

Majda Starman
Ob izseljenski nedelji vam v oddaji Naš gost predstavljamo Majdo Starman, rojeno Šimenc iz Špitala ob Dravi in njeno življenjsko zgodbo, ki jo je opisala v knjigi Ostali smo na Koroškem. Posvetila jo je spominu rojakov, s katerimi je v drugi svetovni vojni in po njej doživljala usodo begunstva.
VEČ ...|4. 7. 2020
Majda Starman
Ob izseljenski nedelji vam v oddaji Naš gost predstavljamo Majdo Starman, rojeno Šimenc iz Špitala ob Dravi in njeno življenjsko zgodbo, ki jo je opisala v knjigi Ostali smo na Koroškem. Posvetila jo je spominu rojakov, s katerimi je v drugi svetovni vojni in po njej doživljala usodo begunstva.

Tone Gorjup

pogovorspomin

Informativni prispevki

VEČ ...|3. 7. 2020
Publicist Nežmah o zadnjem političnem dogajanju: Koalicijske stranke so za opozicijo tarče brez milosti

Še vedno odmevajo torkove hišne preiskave zaradi nabave zaščitne opreme. O tem, kako bodo vplivale na vlado in tudi na poteze opozicije, ki si želi, da bi vlado čim prej zamenjali smo vprašali publicista dr. Bernarda Nežmaha.

Publicist Nežmah o zadnjem političnem dogajanju: Koalicijske stranke so za opozicijo tarče brez milosti

Še vedno odmevajo torkove hišne preiskave zaradi nabave zaščitne opreme. O tem, kako bodo vplivale na vlado in tudi na poteze opozicije, ki si želi, da bi vlado čim prej zamenjali smo vprašali publicista dr. Bernarda Nežmaha.

infopolitikapogovor

Informativni prispevki

Publicist Nežmah o zadnjem političnem dogajanju: Koalicijske stranke so za opozicijo tarče brez milosti
Še vedno odmevajo torkove hišne preiskave zaradi nabave zaščitne opreme. O tem, kako bodo vplivale na vlado in tudi na poteze opozicije, ki si želi, da bi vlado čim prej zamenjali smo vprašali publicista dr. Bernarda Nežmaha.
VEČ ...|3. 7. 2020
Publicist Nežmah o zadnjem političnem dogajanju: Koalicijske stranke so za opozicijo tarče brez milosti
Še vedno odmevajo torkove hišne preiskave zaradi nabave zaščitne opreme. O tem, kako bodo vplivale na vlado in tudi na poteze opozicije, ki si želi, da bi vlado čim prej zamenjali smo vprašali publicista dr. Bernarda Nežmaha.

Tone Gorjup

infopolitikapogovor

Informativni prispevki

VEČ ...|1. 7. 2020
Kovšča za tesnejše sodelovanje med državnim svetom in parlamentom

Državni svet je v teh dneh nastopil drugo polovico mandata. Za novega starega predsednika je bil izglasovan Alojz Kovšca, ki je v pogovoru za naš radio državni svet opredelil kot predstavniško telo oziroma stičišče civilne družbe s politiko.

Kovšča za tesnejše sodelovanje med državnim svetom in parlamentom

Državni svet je v teh dneh nastopil drugo polovico mandata. Za novega starega predsednika je bil izglasovan Alojz Kovšca, ki je v pogovoru za naš radio državni svet opredelil kot predstavniško telo oziroma stičišče civilne družbe s politiko.

državni svetpokrajinedružbainfopolitikapogovorkoronavirus

Informativni prispevki

Kovšča za tesnejše sodelovanje med državnim svetom in parlamentom
Državni svet je v teh dneh nastopil drugo polovico mandata. Za novega starega predsednika je bil izglasovan Alojz Kovšca, ki je v pogovoru za naš radio državni svet opredelil kot predstavniško telo oziroma stičišče civilne družbe s politiko.
VEČ ...|1. 7. 2020
Kovšča za tesnejše sodelovanje med državnim svetom in parlamentom
Državni svet je v teh dneh nastopil drugo polovico mandata. Za novega starega predsednika je bil izglasovan Alojz Kovšca, ki je v pogovoru za naš radio državni svet opredelil kot predstavniško telo oziroma stičišče civilne družbe s politiko.

Tone Gorjup

državni svetpokrajinedružbainfopolitikapogovorkoronavirus

Naš pogled

VEČ ...|30. 6. 2020
S higieno ust proti virusu sovraštva?

Vzporedno s koronavirusom se pri nas nevarno razrašča virus sovraštva, ki ga v izdatni meri širijo mediji, politiki, kulturni ustvarjalci, predstavniki tako imenovane civilne družbe … čakajoči na stolčke, ki so jih zapustili, misleč, da so izdelani po meri njihove zadnje plati.

S higieno ust proti virusu sovraštva?

Vzporedno s koronavirusom se pri nas nevarno razrašča virus sovraštva, ki ga v izdatni meri širijo mediji, politiki, kulturni ustvarjalci, predstavniki tako imenovane civilne družbe … čakajoči na stolčke, ki so jih zapustili, misleč, da so izdelani po meri njihove zadnje plati.

sovraštvopolitikakomentarzgodovinaprotesti

Naš pogled

S higieno ust proti virusu sovraštva?
Vzporedno s koronavirusom se pri nas nevarno razrašča virus sovraštva, ki ga v izdatni meri širijo mediji, politiki, kulturni ustvarjalci, predstavniki tako imenovane civilne družbe … čakajoči na stolčke, ki so jih zapustili, misleč, da so izdelani po meri njihove zadnje plati.
VEČ ...|30. 6. 2020
S higieno ust proti virusu sovraštva?
Vzporedno s koronavirusom se pri nas nevarno razrašča virus sovraštva, ki ga v izdatni meri širijo mediji, politiki, kulturni ustvarjalci, predstavniki tako imenovane civilne družbe … čakajoči na stolčke, ki so jih zapustili, misleč, da so izdelani po meri njihove zadnje plati.

Tone Gorjup

sovraštvopolitikakomentarzgodovinaprotesti

Graditelji slovenskega doma

VEČ ...|21. 6. 2020
Stane Gabrovec (1920 – 2015)

Tokrat smo oddajo posvetili arheologu in akademiku, ki ga je Alojz Rebula označil za intelektualca, najširše odprtega kulturi in etiki, evangeljskega kristjana, v slovensko zemljo zaljubljenega Slovenca. Kot strokovnjak je pa začrtal znanstveni okvir prazgodovinske dobe na Slovenskem. To je Stane Gabrovec, ki bi pred tedni dopolnil sto let.

Stane Gabrovec (1920 – 2015)

Tokrat smo oddajo posvetili arheologu in akademiku, ki ga je Alojz Rebula označil za intelektualca, najširše odprtega kulturi in etiki, evangeljskega kristjana, v slovensko zemljo zaljubljenega Slovenca. Kot strokovnjak je pa začrtal znanstveni okvir prazgodovinske dobe na Slovenskem. To je Stane Gabrovec, ki bi pred tedni dopolnil sto let.

družbainfonaravapolitikaspomin

Graditelji slovenskega doma

Stane Gabrovec (1920 – 2015)
Tokrat smo oddajo posvetili arheologu in akademiku, ki ga je Alojz Rebula označil za intelektualca, najširše odprtega kulturi in etiki, evangeljskega kristjana, v slovensko zemljo zaljubljenega Slovenca. Kot strokovnjak je pa začrtal znanstveni okvir prazgodovinske dobe na Slovenskem. To je Stane Gabrovec, ki bi pred tedni dopolnil sto let.
VEČ ...|21. 6. 2020
Stane Gabrovec (1920 – 2015)
Tokrat smo oddajo posvetili arheologu in akademiku, ki ga je Alojz Rebula označil za intelektualca, najširše odprtega kulturi in etiki, evangeljskega kristjana, v slovensko zemljo zaljubljenega Slovenca. Kot strokovnjak je pa začrtal znanstveni okvir prazgodovinske dobe na Slovenskem. To je Stane Gabrovec, ki bi pred tedni dopolnil sto let.

Tone Gorjup

družbainfonaravapolitikaspomin

Informativni prispevki

VEČ ...|5. 6. 2020
Kajetan Gantar o protestu kolesarjev

Na ulicah so spet kolesarji kot že nekaj petkov doslej. Njihov glavni cilj je padec Janševe vlade. Akademik Kajetan Gantar opozarja, da »današnji« kolesarji spominjajo na nacistične provokatorje, ki jih je kot osnovnošolec opazoval v Celju tik pred okupacijo Slovenije.

Kajetan Gantar o protestu kolesarjev

Na ulicah so spet kolesarji kot že nekaj petkov doslej. Njihov glavni cilj je padec Janševe vlade. Akademik Kajetan Gantar opozarja, da »današnji« kolesarji spominjajo na nacistične provokatorje, ki jih je kot osnovnošolec opazoval v Celju tik pred okupacijo Slovenije.

družbainfokomentarkoronaviruspogovorpolitika

Informativni prispevki

Kajetan Gantar o protestu kolesarjev
Na ulicah so spet kolesarji kot že nekaj petkov doslej. Njihov glavni cilj je padec Janševe vlade. Akademik Kajetan Gantar opozarja, da »današnji« kolesarji spominjajo na nacistične provokatorje, ki jih je kot osnovnošolec opazoval v Celju tik pred okupacijo Slovenije.
VEČ ...|5. 6. 2020
Kajetan Gantar o protestu kolesarjev
Na ulicah so spet kolesarji kot že nekaj petkov doslej. Njihov glavni cilj je padec Janševe vlade. Akademik Kajetan Gantar opozarja, da »današnji« kolesarji spominjajo na nacistične provokatorje, ki jih je kot osnovnošolec opazoval v Celju tik pred okupacijo Slovenije.

Tone Gorjup

družbainfokomentarkoronaviruspogovorpolitika

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|1. 6. 2020
Prof. dr. Ernest Petrič o sproščanju ukrepov, nakupu zaščitne opreme in protestih

Tokratni gost dr. Ernest Petrič je spregovoril o epidemiji, o ukrepih ki so jo spremljali, o blaženju posledic krize. V pogovoru z njim smo se dotaknili tudi nabave medicinske in zaščitne opreme, interpelacije ministra Počivalška, kolesarskih protestov, političnega spopada za oblast, ki se kaže tudi v državnem zboru.

Prof. dr. Ernest Petrič o sproščanju ukrepov, nakupu zaščitne opreme in protestih

Tokratni gost dr. Ernest Petrič je spregovoril o epidemiji, o ukrepih ki so jo spremljali, o blaženju posledic krize. V pogovoru z njim smo se dotaknili tudi nabave medicinske in zaščitne opreme, interpelacije ministra Počivalška, kolesarskih protestov, političnega spopada za oblast, ki se kaže tudi v državnem zboru.

komentardružbapolitika

Spoznanje več, predsodek manj

Prof. dr. Ernest Petrič o sproščanju ukrepov, nakupu zaščitne opreme in protestih
Tokratni gost dr. Ernest Petrič je spregovoril o epidemiji, o ukrepih ki so jo spremljali, o blaženju posledic krize. V pogovoru z njim smo se dotaknili tudi nabave medicinske in zaščitne opreme, interpelacije ministra Počivalška, kolesarskih protestov, političnega spopada za oblast, ki se kaže tudi v državnem zboru.
VEČ ...|1. 6. 2020
Prof. dr. Ernest Petrič o sproščanju ukrepov, nakupu zaščitne opreme in protestih
Tokratni gost dr. Ernest Petrič je spregovoril o epidemiji, o ukrepih ki so jo spremljali, o blaženju posledic krize. V pogovoru z njim smo se dotaknili tudi nabave medicinske in zaščitne opreme, interpelacije ministra Počivalška, kolesarskih protestov, političnega spopada za oblast, ki se kaže tudi v državnem zboru.

Tone Gorjup

komentardružbapolitika

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|26. 5. 2020
100 let od smrti Soškega viteza

23. maja leta 2020 je minilo sto let od smrti Soškega viteza, uspešnega vojaškega poveljnika, feldmaršala Svetozarja Borojeviča, ki je v prvi svetovni vojni italijanskim vojakom preprečil opustošenje slovenske dežele. Bil je najuspešnejši vojaški poveljnik v prvi svetovni vojni. Tone Gorjup se je pogovarjal z zgodovinarjem Renatom Podbersičem.

100 let od smrti Soškega viteza

23. maja leta 2020 je minilo sto let od smrti Soškega viteza, uspešnega vojaškega poveljnika, feldmaršala Svetozarja Borojeviča, ki je v prvi svetovni vojni italijanskim vojakom preprečil opustošenje slovenske dežele. Bil je najuspešnejši vojaški poveljnik v prvi svetovni vojni. Tone Gorjup se je pogovarjal z zgodovinarjem Renatom Podbersičem.

družbaizobraževanjepogovorzgodovinadediščina

Zakladi naše dediščine

100 let od smrti Soškega viteza
23. maja leta 2020 je minilo sto let od smrti Soškega viteza, uspešnega vojaškega poveljnika, feldmaršala Svetozarja Borojeviča, ki je v prvi svetovni vojni italijanskim vojakom preprečil opustošenje slovenske dežele. Bil je najuspešnejši vojaški poveljnik v prvi svetovni vojni. Tone Gorjup se je pogovarjal z zgodovinarjem Renatom Podbersičem.
VEČ ...|26. 5. 2020
100 let od smrti Soškega viteza
23. maja leta 2020 je minilo sto let od smrti Soškega viteza, uspešnega vojaškega poveljnika, feldmaršala Svetozarja Borojeviča, ki je v prvi svetovni vojni italijanskim vojakom preprečil opustošenje slovenske dežele. Bil je najuspešnejši vojaški poveljnik v prvi svetovni vojni. Tone Gorjup se je pogovarjal z zgodovinarjem Renatom Podbersičem.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjepogovorzgodovinadediščina

Pogovor o

VEČ ...|20. 5. 2020
Korona pastorala

Kako obnoviti pastoralno življenje v župnijah, ki je v času epidemije precej zastalo in kaj smo se v tednih, ko smo bili podvrženi številnim ukrepom, naučili? O tem smo razmišljali v tokratni oddaji »Pogovor o«. Sodelovala sta župnik župnije Dol Sv. Marjeta, obenem dekan dekanije Ljubljana - Moste Alojz Grebenc in župnik v Šmartnem pod Šmarno goro Sebastjan Likar.

Korona pastorala

Kako obnoviti pastoralno življenje v župnijah, ki je v času epidemije precej zastalo in kaj smo se v tednih, ko smo bili podvrženi številnim ukrepom, naučili? O tem smo razmišljali v tokratni oddaji »Pogovor o«. Sodelovala sta župnik župnije Dol Sv. Marjeta, obenem dekan dekanije Ljubljana - Moste Alojz Grebenc in župnik v Šmartnem pod Šmarno goro Sebastjan Likar.

koronaviruspogovor

Pogovor o

Korona pastorala
Kako obnoviti pastoralno življenje v župnijah, ki je v času epidemije precej zastalo in kaj smo se v tednih, ko smo bili podvrženi številnim ukrepom, naučili? O tem smo razmišljali v tokratni oddaji »Pogovor o«. Sodelovala sta župnik župnije Dol Sv. Marjeta, obenem dekan dekanije Ljubljana - Moste Alojz Grebenc in župnik v Šmartnem pod Šmarno goro Sebastjan Likar.
VEČ ...|20. 5. 2020
Korona pastorala
Kako obnoviti pastoralno življenje v župnijah, ki je v času epidemije precej zastalo in kaj smo se v tednih, ko smo bili podvrženi številnim ukrepom, naučili? O tem smo razmišljali v tokratni oddaji »Pogovor o«. Sodelovala sta župnik župnije Dol Sv. Marjeta, obenem dekan dekanije Ljubljana - Moste Alojz Grebenc in župnik v Šmartnem pod Šmarno goro Sebastjan Likar.

Tone Gorjup

koronaviruspogovor

Spominjamo se

VEČ ...|5. 4. 2020
Spominjamo se dne 5. 4.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se dne 5. 4.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se

Spominjamo se dne 5. 4.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup
VEČ ...|5. 4. 2020
Spominjamo se dne 5. 4.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Tone Gorjup

Spominjamo se

VEČ ...|4. 4. 2020
Spominjamo se dne 4. 4.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se dne 4. 4.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se

Spominjamo se dne 4. 4.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup
VEČ ...|4. 4. 2020
Spominjamo se dne 4. 4.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Tone Gorjup

Spominjamo se

VEČ ...|3. 4. 2020
Spominjamo se dne 3. 4.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se dne 3. 4.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se

Spominjamo se dne 3. 4.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup
VEČ ...|3. 4. 2020
Spominjamo se dne 3. 4.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Tone Gorjup

Spominjamo se

VEČ ...|2. 4. 2020
Spominjamo se dne 2. 4.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se dne 2. 4.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se

Spominjamo se dne 2. 4.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup
VEČ ...|2. 4. 2020
Spominjamo se dne 2. 4.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Tone Gorjup

Spominjamo se

VEČ ...|1. 4. 2020
Spominjamo se dne 1. 4.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se dne 1. 4.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se

Spominjamo se dne 1. 4.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup
VEČ ...|1. 4. 2020
Spominjamo se dne 1. 4.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Tone Gorjup

Spominjamo se

VEČ ...|31. 3. 2020
Spominjamo se dne 31. 3.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se dne 31. 3.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se

Spominjamo se dne 31. 3.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup
VEČ ...|31. 3. 2020
Spominjamo se dne 31. 3.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Tone Gorjup

Spominjamo se

VEČ ...|30. 3. 2020
Spominjamo se dne 30. 3.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se dne 30. 3.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se

Spominjamo se dne 30. 3.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup
VEČ ...|30. 3. 2020
Spominjamo se dne 30. 3.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Tone Gorjup

Z ljudmi na poti

VEČ ...|29. 3. 2020
O migrantih v Grčiji

Slovenka v Atenah, Olga Omerzo Tsigarida, o migrantih v Grčiji in kako se z njimi soočajo domačini.

O migrantih v Grčiji

Slovenka v Atenah, Olga Omerzo Tsigarida, o migrantih v Grčiji in kako se z njimi soočajo domačini.

družbaodnosipogovor

Z ljudmi na poti

O migrantih v Grčiji
Slovenka v Atenah, Olga Omerzo Tsigarida, o migrantih v Grčiji in kako se z njimi soočajo domačini.
VEČ ...|29. 3. 2020
O migrantih v Grčiji
Slovenka v Atenah, Olga Omerzo Tsigarida, o migrantih v Grčiji in kako se z njimi soočajo domačini.

Tone Gorjup

družbaodnosipogovor

Spominjamo se

VEČ ...|29. 3. 2020
Spominjamo se dne 29. 3.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se dne 29. 3.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se

Spominjamo se dne 29. 3.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup
VEČ ...|29. 3. 2020
Spominjamo se dne 29. 3.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Tone Gorjup

Spominjamo se

VEČ ...|28. 3. 2020
Spominjamo se dne 28. 3.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se dne 28. 3.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se

Spominjamo se dne 28. 3.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup
VEČ ...|28. 3. 2020
Spominjamo se dne 28. 3.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Tone Gorjup

Spominjamo se

VEČ ...|27. 3. 2020
Spominjamo se dne 27. 3.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se dne 27. 3.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se

Spominjamo se dne 27. 3.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup
VEČ ...|27. 3. 2020
Spominjamo se dne 27. 3.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Tone Gorjup

Spominjamo se

VEČ ...|26. 3. 2020
Spominjamo se dne 26. 3.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se dne 26. 3.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se

Spominjamo se dne 26. 3.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup
VEČ ...|26. 3. 2020
Spominjamo se dne 26. 3.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Tone Gorjup

Spominjamo se

VEČ ...|25. 3. 2020
Spominjamo se dne 25. 3.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se dne 25. 3.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se

Spominjamo se dne 25. 3.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup
VEČ ...|25. 3. 2020
Spominjamo se dne 25. 3.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Tone Gorjup

Spominjamo se

VEČ ...|24. 3. 2020
Spominjamo se dne 24. 3.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se dne 24. 3.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se

Spominjamo se dne 24. 3.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup
VEČ ...|24. 3. 2020
Spominjamo se dne 24. 3.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Tone Gorjup

Spominjamo se

VEČ ...|23. 3. 2020
Spominjamo se dne 23. 3.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se dne 23. 3.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se

Spominjamo se dne 23. 3.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup
VEČ ...|23. 3. 2020
Spominjamo se dne 23. 3.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Tone Gorjup

Spominjamo se

VEČ ...|22. 3. 2020
Spominjamo se dne 22. 3.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se dne 22. 3.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se

Spominjamo se dne 22. 3.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup
VEČ ...|22. 3. 2020
Spominjamo se dne 22. 3.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Tone Gorjup

Spominjamo se

VEČ ...|21. 3. 2020
Spominjamo se dne 21. 3.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se dne 21. 3.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se

Spominjamo se dne 21. 3.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup
VEČ ...|21. 3. 2020
Spominjamo se dne 21. 3.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Tone Gorjup

Spominjamo se

VEČ ...|20. 3. 2020
Spominjamo se dne 20. 3.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se dne 20. 3.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se

Spominjamo se dne 20. 3.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup
VEČ ...|20. 3. 2020
Spominjamo se dne 20. 3.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Tone Gorjup

Spominjamo se

VEČ ...|19. 3. 2020
Spominjamo se dne 19. 3.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se dne 19. 3.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se

Spominjamo se dne 19. 3.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup
VEČ ...|19. 3. 2020
Spominjamo se dne 19. 3.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Tone Gorjup

Spominjamo se

VEČ ...|18. 3. 2020
Spominjamo se dne 18. 3.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se dne 18. 3.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se

Spominjamo se dne 18. 3.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup
VEČ ...|18. 3. 2020
Spominjamo se dne 18. 3.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Tone Gorjup

Spominjamo se

VEČ ...|17. 3. 2020
Spominjamo se dne 17. 3.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se dne 17. 3.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se

Spominjamo se dne 17. 3.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup
VEČ ...|17. 3. 2020
Spominjamo se dne 17. 3.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Tone Gorjup

Spominjamo se

VEČ ...|16. 3. 2020
Spominjamo se dne 16. 3.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se dne 16. 3.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se

Spominjamo se dne 16. 3.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup
VEČ ...|16. 3. 2020
Spominjamo se dne 16. 3.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Tone Gorjup

Spominjamo se

VEČ ...|15. 3. 2020
Spominjamo se dne 15. 3.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se dne 15. 3.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se

Spominjamo se dne 15. 3.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup
VEČ ...|15. 3. 2020
Spominjamo se dne 15. 3.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Tone Gorjup

Priporočamo
|
Aktualno

Komentar tedna

VEČ ...|15. 1. 2021
Ivan Štuhec: Anarho-libertaren totalitarizem na pohodu

Rešitev iz sedanje situacije nikakor ni znana. Manevrskih scenarijev je več. Morda je tudi Erjavec samo slamnati kandidat. Dovolj žalostno za katero koli stranko je, če ne more ponuditi mandatarja. Takšne stranke so za odpad. In če bi dobili neko tako koalicijo, kot je bila Šarčeva, bi še enkrat izgubljali čas in država bi drsela v prazno, kot je to bilo videno v prvem delu tega mandata …

Ivan Štuhec: Anarho-libertaren totalitarizem na pohodu

Rešitev iz sedanje situacije nikakor ni znana. Manevrskih scenarijev je več. Morda je tudi Erjavec samo slamnati kandidat. Dovolj žalostno za katero koli stranko je, če ne more ponuditi mandatarja. Takšne stranke so za odpad. In če bi dobili neko tako koalicijo, kot je bila Šarčeva, bi še enkrat izgubljali čas in država bi drsela v prazno, kot je to bilo videno v prvem delu tega mandata …

Ivan Štuhec

komentarpolitikadružba

Naš gost

VEČ ...|16. 1. 2021
Milan Matos

Naš gost je bil sodelavec in dolgoletni direktor založbe Mladinska knjiga. Bil je avtoriteta slovenskega založništva; o svojem življenju je napisal tudi knjigo s pomenljivim naslovom Hiša velikih zgodb. Milan Matos je prejel številne nagrade in odlikovanja, med drugim Schwentnerjevo nagrado za življenjsko delo, častni znak svobode za zasluge pri razvoju slovenskega založništva in priznanje za življenjsko delo na področju menedžmenta. Milana Matosa smo v oddaji Naš gost gostili v letu 2015, bil pa je tudi gost v oddaji Via positiva v začetku leta 2020. V spomin nanj smo pripravili mozaično oddajo.

Milan Matos

Naš gost je bil sodelavec in dolgoletni direktor založbe Mladinska knjiga. Bil je avtoriteta slovenskega založništva; o svojem življenju je napisal tudi knjigo s pomenljivim naslovom Hiša velikih zgodb. Milan Matos je prejel številne nagrade in odlikovanja, med drugim Schwentnerjevo nagrado za življenjsko delo, častni znak svobode za zasluge pri razvoju slovenskega založništva in priznanje za življenjsko delo na področju menedžmenta. Milana Matosa smo v oddaji Naš gost gostili v letu 2015, bil pa je tudi gost v oddaji Via positiva v začetku leta 2020. V spomin nanj smo pripravili mozaično oddajo.

Damijana Medved

založništvoknjige

Slovenski mučenci 20. stoletja

VEČ ...|26. 4. 2020
P. Kerubin Tušek

P. Kerubin Tušek

Jože Bartolj

duhovnostpolitika

Duhovna misel

VEČ ...|21. 1. 2021
Razglašajmo z življenjem!

Pred kratkim sem gledal kratek prizor Jezusovega rojstva. Pot treh modrih in potem

Razglašajmo z življenjem!

Pred kratkim sem gledal kratek prizor Jezusovega rojstva. Pot treh modrih in potem

Simon Potnik

duhovnost

Pogovor o

VEČ ...|20. 1. 2021
Cepljenje proti novemu koronavirusu

Tako kot pandemija se tudi problematika cepljenja dotika našega življenja na številnih področjih. Ker smo se želeli dotakniti osnovnih treh razsežnosti (biomedicinske, etične in sociološke), smo k sodelovanju povabili štiri strokovnjake: specialistko javnega zdravja iz NIJZ Nadjo Šinkovec-Zorko, imunologa dr. Alojza Ihana, profesorja biokemije in duhovnika dr. Janeza Jurija Arneža in psihologa dr. Kristijana Muska Lešnika.

Cepljenje proti novemu koronavirusu

Tako kot pandemija se tudi problematika cepljenja dotika našega življenja na številnih področjih. Ker smo se želeli dotakniti osnovnih treh razsežnosti (biomedicinske, etične in sociološke), smo k sodelovanju povabili štiri strokovnjake: specialistko javnega zdravja iz NIJZ Nadjo Šinkovec-Zorko, imunologa dr. Alojza Ihana, profesorja biokemije in duhovnika dr. Janeza Jurija Arneža in psihologa dr. Kristijana Muska Lešnika.

Blaž Lesnik

koronaviruszdravstvopandemijacepljenje

Zgodbe za otroke

VEČ ...|19. 1. 2021
S kačo se je oženil

Začetek pravljice je tak, kot začetek mnogih pred njo: »Neki kmet je imel tri sinove … » Nadaljevanje zgodbe pa je precej nenavadno, zapletov polno in s srečnim koncem.

S kačo se je oženil

Začetek pravljice je tak, kot začetek mnogih pred njo: »Neki kmet je imel tri sinove … » Nadaljevanje zgodbe pa je precej nenavadno, zapletov polno in s srečnim koncem.

Jure Sešek

Zgodbe za otrokeotrociotrokzgodbezgodbaslovenskoslovenskepravljicapravljice

Kulturni utrinki

VEČ ...|21. 1. 2021
Dr. Urška Perenič o Jurčičevem letu 2021

Dr. Urška Perenič o Jurčičevem letu 2021

Jože Bartolj

kulturaUrška PereničJurčičevo leto

Komentar Družina

VEČ ...|21. 1. 2021
Jože Plut: O (ne)konstruktivnosti

Čeprav bi bilo v tem trenutku verjetno bolj odmevno pisati o sestavljanju in prestavljanju (ne)konstruktivne nezaupnice, pa se obrnimo v življenje naših družin, župnij in duhovnikov (župnikov).

Jože Plut: O (ne)konstruktivnosti

Čeprav bi bilo v tem trenutku verjetno bolj odmevno pisati o sestavljanju in prestavljanju (ne)konstruktivne nezaupnice, pa se obrnimo v življenje naših družin, župnij in duhovnikov (župnikov).

Jože Plut

komentar

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|21. 1. 2021
Box to go - škatla kulinaričnega doživetja

Zaradi virusa se je marsikaj spremenilo, med drugim so bila številna podjetja primorana k iskanju novega, tako so z zgodbo škatel za na pot: Box to go naredili novo zgodbo tudi pri podjetju Vivo catering. Z Jernejo Kamnikar, direktorico smo govorili o razvoju ideje. 

Box to go - škatla kulinaričnega doživetja

Zaradi virusa se je marsikaj spremenilo, med drugim so bila številna podjetja primorana k iskanju novega, tako so z zgodbo škatel za na pot: Box to go naredili novo zgodbo tudi pri podjetju Vivo catering. Z Jernejo Kamnikar, direktorico smo govorili o razvoju ideje. 

Nataša Ličen

inovativnostkulinarikapodjetnostgospodarstvo

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|21. 1. 2021
Teleta s plaščki?

Verjetno ste na kakšni večji kmetiji že videli, da so v teh mrzlih dneh teleta ogrnjena s plašči. Predvsem starejši kemtje to označujejo za novo modo, mlajši pa vedo, da je svež zunanji zrak, brez klic bolezni, ki so marsikdaj prisotne v hlevu predpogoj dobrega zdravja telet. Anton Darovic iz Govedorejskega poslovnega združenja pravi, da teleta sicer dobro prenašajo nižje temperature a v mrazu porabijo tudi več energije

Teleta s plaščki?

Verjetno ste na kakšni večji kmetiji že videli, da so v teh mrzlih dneh teleta ogrnjena s plašči. Predvsem starejši kemtje to označujejo za novo modo, mlajši pa vedo, da je svež zunanji zrak, brez klic bolezni, ki so marsikdaj prisotne v hlevu predpogoj dobrega zdravja telet. Anton Darovic iz Govedorejskega poslovnega združenja pravi, da teleta sicer dobro prenašajo nižje temperature a v mrazu porabijo tudi več energije

Robert Božič

kmetijstvospomin