Graditelji kot svetilniki na romanju upanja

Med Graditelji slovenskega doma so tudi možje in žene, ki so poleg vidnih sledov v naši zgodovini zapustili bogato duhovno dediščino, ki poleg zemeljske domovine, krasi tudi Neminljivo Slovenijo, kot bi dejal Ciril Žebot. O njej govori tudi Alojz Rebula v zbirki esejev Smer, nova zemlja. Gre za domovino, ki jo bomo okušali v večnosti in pisatelj verjame, da bo imela tudi slovenski pridih. V duhu svetega leta lahko rečemo, da so pred nami prehodili pot upanja in pri tem obogatili našo duhovno dediščino. Gre za posameznike v naše narodu, ki so nam lahko v oporo in zgled; obenem so naši priprošnjiki. Zakaj želimo opozoriti nanje? Ker so se trudili za svetost. To preprosto pomeni, da so v življenju skušali storiti to, kar je Bog od njih pričakoval.

20. 7. 2025
Graditelji kot svetilniki na romanju upanja

Med Graditelji slovenskega doma so tudi možje in žene, ki so poleg vidnih sledov v naši zgodovini zapustili bogato duhovno dediščino, ki poleg zemeljske domovine, krasi tudi Neminljivo Slovenijo, kot bi dejal Ciril Žebot. O njej govori tudi Alojz Rebula v zbirki esejev Smer, nova zemlja. Gre za domovino, ki jo bomo okušali v večnosti in pisatelj verjame, da bo imela tudi slovenski pridih. V duhu svetega leta lahko rečemo, da so pred nami prehodili pot upanja in pri tem obogatili našo duhovno dediščino. Gre za posameznike v naše narodu, ki so nam lahko v oporo in zgled; obenem so naši priprošnjiki. Zakaj želimo opozoriti nanje? Ker so se trudili za svetost. To preprosto pomeni, da so v življenju skušali storiti to, kar je Bog od njih pričakoval.

Tone Gorjup

VEČ ...|20. 7. 2025
Graditelji kot svetilniki na romanju upanja

Med Graditelji slovenskega doma so tudi možje in žene, ki so poleg vidnih sledov v naši zgodovini zapustili bogato duhovno dediščino, ki poleg zemeljske domovine, krasi tudi Neminljivo Slovenijo, kot bi dejal Ciril Žebot. O njej govori tudi Alojz Rebula v zbirki esejev Smer, nova zemlja. Gre za domovino, ki jo bomo okušali v večnosti in pisatelj verjame, da bo imela tudi slovenski pridih. V duhu svetega leta lahko rečemo, da so pred nami prehodili pot upanja in pri tem obogatili našo duhovno dediščino. Gre za posameznike v naše narodu, ki so nam lahko v oporo in zgled; obenem so naši priprošnjiki. Zakaj želimo opozoriti nanje? Ker so se trudili za svetost. To preprosto pomeni, da so v življenju skušali storiti to, kar je Bog od njih pričakoval.

Tone Gorjup

spomin

Graditelji slovenskega doma

VEČ ... |
Edi Gobec (1926 – 2020)

Filozof, sociolog, antropolog in velik domoljub Edi Gobec je bil rojen v Celju odraščal pa je v Tržišču pri Rogaški Slatini. Vojno je dočakal kot dijak v Mariboru. Bil v delovnem taborišču, pozneje mobiliziran v nemško vojsko od koder je prebegnil k zaveznikom. Po vojni je bil v begunskih taboriščih in od tam odšel v ZDA. Študij je sociologije je končal z doktoratom in zatem predaval na več univerzah. Bil je med pobudniki Slovensko-ameriškega raziskovalnega središča. Zbiral, raziskoval in arhiviral je podatke o slovenskih priseljencih in njihovih potomcih, ki so s svojim delovanjem zaznamovali mednarodni prostor. Med šestnajstimi knjigami je odmevalo delo Slovenian Heritage. Pri Družini je izšla knjiga Slovenski ameriški izumitelji in inovatorji.

Edi Gobec (1926 – 2020)

Filozof, sociolog, antropolog in velik domoljub Edi Gobec je bil rojen v Celju odraščal pa je v Tržišču pri Rogaški Slatini. Vojno je dočakal kot dijak v Mariboru. Bil v delovnem taborišču, pozneje mobiliziran v nemško vojsko od koder je prebegnil k zaveznikom. Po vojni je bil v begunskih taboriščih in od tam odšel v ZDA. Študij je sociologije je končal z doktoratom in zatem predaval na več univerzah. Bil je med pobudniki Slovensko-ameriškega raziskovalnega središča. Zbiral, raziskoval in arhiviral je podatke o slovenskih priseljencih in njihovih potomcih, ki so s svojim delovanjem zaznamovali mednarodni prostor. Med šestnajstimi knjigami je odmevalo delo Slovenian Heritage. Pri Družini je izšla knjiga Slovenski ameriški izumitelji in inovatorji.

spominzgodovinadružba

Graditelji slovenskega doma

Edi Gobec (1926 – 2020)

Filozof, sociolog, antropolog in velik domoljub Edi Gobec je bil rojen v Celju odraščal pa je v Tržišču pri Rogaški Slatini. Vojno je dočakal kot dijak v Mariboru. Bil v delovnem taborišču, pozneje mobiliziran v nemško vojsko od koder je prebegnil k zaveznikom. Po vojni je bil v begunskih taboriščih in od tam odšel v ZDA. Študij je sociologije je končal z doktoratom in zatem predaval na več univerzah. Bil je med pobudniki Slovensko-ameriškega raziskovalnega središča. Zbiral, raziskoval in arhiviral je podatke o slovenskih priseljencih in njihovih potomcih, ki so s svojim delovanjem zaznamovali mednarodni prostor. Med šestnajstimi knjigami je odmevalo delo Slovenian Heritage. Pri Družini je izšla knjiga Slovenski ameriški izumitelji in inovatorji.

VEČ ...|19. 7. 2026
Edi Gobec (1926 – 2020)

Filozof, sociolog, antropolog in velik domoljub Edi Gobec je bil rojen v Celju odraščal pa je v Tržišču pri Rogaški Slatini. Vojno je dočakal kot dijak v Mariboru. Bil v delovnem taborišču, pozneje mobiliziran v nemško vojsko od koder je prebegnil k zaveznikom. Po vojni je bil v begunskih taboriščih in od tam odšel v ZDA. Študij je sociologije je končal z doktoratom in zatem predaval na več univerzah. Bil je med pobudniki Slovensko-ameriškega raziskovalnega središča. Zbiral, raziskoval in arhiviral je podatke o slovenskih priseljencih in njihovih potomcih, ki so s svojim delovanjem zaznamovali mednarodni prostor. Med šestnajstimi knjigami je odmevalo delo Slovenian Heritage. Pri Družini je izšla knjiga Slovenski ameriški izumitelji in inovatorji.

Tone Gorjup

spominzgodovinadružba

Graditelji slovenskega doma

VEČ ... |
Janez Zdešar (1926 - 2013)

Izseljenski duhovnik, biblicist, publicist in pričevalec Janez Zdešar, je bil Ljubljančan. Po šestem letniku gimnazije se je jeseni 1943 pridružil domobrancem. Po vojni je delil usodo tistih, ki so bili vrnjeni s Koroške in prišel v teharsko taborišče. Od tam mu je s skupino sojetnikov uspelo pobegniti. Več mesecev se je skrival v Ljubljani in zatem pobegnil v Avstrijo. V Rimu je doktoriral iz bibličnih znanosti, pozneje pa prevzel skrb za slovenske rojake v Nemčiji. V knjižici Spomini na težke dni je opisal pobeg iz taborišča v Teharjah. O dogodkih, ki so med vojno in po njej zaznamovali naš narod do današnjih dni je dejal: »Sprava je možna, je nujna in je težka

Janez Zdešar (1926 - 2013)

Izseljenski duhovnik, biblicist, publicist in pričevalec Janez Zdešar, je bil Ljubljančan. Po šestem letniku gimnazije se je jeseni 1943 pridružil domobrancem. Po vojni je delil usodo tistih, ki so bili vrnjeni s Koroške in prišel v teharsko taborišče. Od tam mu je s skupino sojetnikov uspelo pobegniti. Več mesecev se je skrival v Ljubljani in zatem pobegnil v Avstrijo. V Rimu je doktoriral iz bibličnih znanosti, pozneje pa prevzel skrb za slovenske rojake v Nemčiji. V knjižici Spomini na težke dni je opisal pobeg iz taborišča v Teharjah. O dogodkih, ki so med vojno in po njej zaznamovali naš narod do današnjih dni je dejal: »Sprava je možna, je nujna in je težka

spominzgodovinadružba

Graditelji slovenskega doma

Janez Zdešar (1926 - 2013)

Izseljenski duhovnik, biblicist, publicist in pričevalec Janez Zdešar, je bil Ljubljančan. Po šestem letniku gimnazije se je jeseni 1943 pridružil domobrancem. Po vojni je delil usodo tistih, ki so bili vrnjeni s Koroške in prišel v teharsko taborišče. Od tam mu je s skupino sojetnikov uspelo pobegniti. Več mesecev se je skrival v Ljubljani in zatem pobegnil v Avstrijo. V Rimu je doktoriral iz bibličnih znanosti, pozneje pa prevzel skrb za slovenske rojake v Nemčiji. V knjižici Spomini na težke dni je opisal pobeg iz taborišča v Teharjah. O dogodkih, ki so med vojno in po njej zaznamovali naš narod do današnjih dni je dejal: »Sprava je možna, je nujna in je težka

VEČ ...|21. 6. 2026
Janez Zdešar (1926 - 2013)

Izseljenski duhovnik, biblicist, publicist in pričevalec Janez Zdešar, je bil Ljubljančan. Po šestem letniku gimnazije se je jeseni 1943 pridružil domobrancem. Po vojni je delil usodo tistih, ki so bili vrnjeni s Koroške in prišel v teharsko taborišče. Od tam mu je s skupino sojetnikov uspelo pobegniti. Več mesecev se je skrival v Ljubljani in zatem pobegnil v Avstrijo. V Rimu je doktoriral iz bibličnih znanosti, pozneje pa prevzel skrb za slovenske rojake v Nemčiji. V knjižici Spomini na težke dni je opisal pobeg iz taborišča v Teharjah. O dogodkih, ki so med vojno in po njej zaznamovali naš narod do današnjih dni je dejal: »Sprava je možna, je nujna in je težka

Tone Gorjup

spominzgodovinadružba

Graditelji slovenskega doma

VEČ ... |
Srečko Kosovel (1904-1926)

Kratka življenjska pot pesnika s Krasa se je začela v Sežani. Odraščal je v Tomáju, v Ljubljani je končal realko ter študiral romanistiko, slavistiko in pedagogiko na Filozofski fakulteti. Sodeloval je pri dijaških glasilih Kres in Lepa Vida. Bil je pobudnik literarnega krožka Ivan Cankar, urejal je Mladino. Pisal je pesmi, črtice, eseje, kritike …Poleti 1925 je sestavljal zbirko pesmi Zlati čoln, a ni izšla. Literarni zgodovinarji so Kosovela sprva imeli za liričnega pesnika Krasa, ki sluti bližino smrti. Po odkritju njegove bogate zapuščine se je izkazalo, da je eden najpomembnejših predstavnikov slovenske avantgardne poezije. Kosovel je pisal tudi recenzije in zapustil bogato korespondenco. 

Srečko Kosovel (1904-1926)

Kratka življenjska pot pesnika s Krasa se je začela v Sežani. Odraščal je v Tomáju, v Ljubljani je končal realko ter študiral romanistiko, slavistiko in pedagogiko na Filozofski fakulteti. Sodeloval je pri dijaških glasilih Kres in Lepa Vida. Bil je pobudnik literarnega krožka Ivan Cankar, urejal je Mladino. Pisal je pesmi, črtice, eseje, kritike …Poleti 1925 je sestavljal zbirko pesmi Zlati čoln, a ni izšla. Literarni zgodovinarji so Kosovela sprva imeli za liričnega pesnika Krasa, ki sluti bližino smrti. Po odkritju njegove bogate zapuščine se je izkazalo, da je eden najpomembnejših predstavnikov slovenske avantgardne poezije. Kosovel je pisal tudi recenzije in zapustil bogato korespondenco. 

spominzgodovinadružba

Graditelji slovenskega doma

Srečko Kosovel (1904-1926)

Kratka življenjska pot pesnika s Krasa se je začela v Sežani. Odraščal je v Tomáju, v Ljubljani je končal realko ter študiral romanistiko, slavistiko in pedagogiko na Filozofski fakulteti. Sodeloval je pri dijaških glasilih Kres in Lepa Vida. Bil je pobudnik literarnega krožka Ivan Cankar, urejal je Mladino. Pisal je pesmi, črtice, eseje, kritike …Poleti 1925 je sestavljal zbirko pesmi Zlati čoln, a ni izšla. Literarni zgodovinarji so Kosovela sprva imeli za liričnega pesnika Krasa, ki sluti bližino smrti. Po odkritju njegove bogate zapuščine se je izkazalo, da je eden najpomembnejših predstavnikov slovenske avantgardne poezije. Kosovel je pisal tudi recenzije in zapustil bogato korespondenco. 

VEČ ...|17. 5. 2026
Srečko Kosovel (1904-1926)

Kratka življenjska pot pesnika s Krasa se je začela v Sežani. Odraščal je v Tomáju, v Ljubljani je končal realko ter študiral romanistiko, slavistiko in pedagogiko na Filozofski fakulteti. Sodeloval je pri dijaških glasilih Kres in Lepa Vida. Bil je pobudnik literarnega krožka Ivan Cankar, urejal je Mladino. Pisal je pesmi, črtice, eseje, kritike …Poleti 1925 je sestavljal zbirko pesmi Zlati čoln, a ni izšla. Literarni zgodovinarji so Kosovela sprva imeli za liričnega pesnika Krasa, ki sluti bližino smrti. Po odkritju njegove bogate zapuščine se je izkazalo, da je eden najpomembnejših predstavnikov slovenske avantgardne poezije. Kosovel je pisal tudi recenzije in zapustil bogato korespondenco. 

Tone Gorjup

spominzgodovinadružba

Graditelji slovenskega doma

VEČ ... |
Marijan Eiletz [ájlec] (1926 – 2019)

Arhitekt, gledališčnik, urednik in pisatelj Marijan Eiletz (ájlec) je otroštvo preživljal v Slovenji Gradcu. Leta 1933 se je družina preselila v Maribor in kmalu po začetku nemške okupacije pobegnila v Ljubljano, saj je očetu grozila aretacija. Sredi vojne se je pridružil Slovenski legiji in zatem domobrancem ter maja 1945 z domačimi odšel na Koroško, od tam v Italijo in naprej v Argentino. V Buenos Airesu je leta 1958 diplomiral iz arhitekture. Nekaj let pozneje je ustanovil lasten projektivni biro. Načrtoval je industrijske, zlasti pa cerkvene in šolske zgradbe, med drugim Slomškov dom in osrednjo cerkev Marije Pomagaj v sklopu Slovenske hiše v Buenos Airesu. V Slovenski kulturni akciji je deloval v likovnem odseku na področju scenografije in opreme knjig ter bil v letih 1992–2002 tudi njen predsednik. Urejal je reviji Meddobje in Glas Slovenske kulturne akcije. Leta 2000 je v Sloveniji izšla njegova knjiga spominov Moje domobranstvo in pregnanstvo, petnajst let pozneje pa roman Krik brez odmeva.

Marijan Eiletz [ájlec] (1926 – 2019)

Arhitekt, gledališčnik, urednik in pisatelj Marijan Eiletz (ájlec) je otroštvo preživljal v Slovenji Gradcu. Leta 1933 se je družina preselila v Maribor in kmalu po začetku nemške okupacije pobegnila v Ljubljano, saj je očetu grozila aretacija. Sredi vojne se je pridružil Slovenski legiji in zatem domobrancem ter maja 1945 z domačimi odšel na Koroško, od tam v Italijo in naprej v Argentino. V Buenos Airesu je leta 1958 diplomiral iz arhitekture. Nekaj let pozneje je ustanovil lasten projektivni biro. Načrtoval je industrijske, zlasti pa cerkvene in šolske zgradbe, med drugim Slomškov dom in osrednjo cerkev Marije Pomagaj v sklopu Slovenske hiše v Buenos Airesu. V Slovenski kulturni akciji je deloval v likovnem odseku na področju scenografije in opreme knjig ter bil v letih 1992–2002 tudi njen predsednik. Urejal je reviji Meddobje in Glas Slovenske kulturne akcije. Leta 2000 je v Sloveniji izšla njegova knjiga spominov Moje domobranstvo in pregnanstvo, petnajst let pozneje pa roman Krik brez odmeva.

spominzgodovinadružba

Graditelji slovenskega doma

Marijan Eiletz [ájlec] (1926 – 2019)

Arhitekt, gledališčnik, urednik in pisatelj Marijan Eiletz (ájlec) je otroštvo preživljal v Slovenji Gradcu. Leta 1933 se je družina preselila v Maribor in kmalu po začetku nemške okupacije pobegnila v Ljubljano, saj je očetu grozila aretacija. Sredi vojne se je pridružil Slovenski legiji in zatem domobrancem ter maja 1945 z domačimi odšel na Koroško, od tam v Italijo in naprej v Argentino. V Buenos Airesu je leta 1958 diplomiral iz arhitekture. Nekaj let pozneje je ustanovil lasten projektivni biro. Načrtoval je industrijske, zlasti pa cerkvene in šolske zgradbe, med drugim Slomškov dom in osrednjo cerkev Marije Pomagaj v sklopu Slovenske hiše v Buenos Airesu. V Slovenski kulturni akciji je deloval v likovnem odseku na področju scenografije in opreme knjig ter bil v letih 1992–2002 tudi njen predsednik. Urejal je reviji Meddobje in Glas Slovenske kulturne akcije. Leta 2000 je v Sloveniji izšla njegova knjiga spominov Moje domobranstvo in pregnanstvo, petnajst let pozneje pa roman Krik brez odmeva.

VEČ ...|19. 4. 2026
Marijan Eiletz [ájlec] (1926 – 2019)

Arhitekt, gledališčnik, urednik in pisatelj Marijan Eiletz (ájlec) je otroštvo preživljal v Slovenji Gradcu. Leta 1933 se je družina preselila v Maribor in kmalu po začetku nemške okupacije pobegnila v Ljubljano, saj je očetu grozila aretacija. Sredi vojne se je pridružil Slovenski legiji in zatem domobrancem ter maja 1945 z domačimi odšel na Koroško, od tam v Italijo in naprej v Argentino. V Buenos Airesu je leta 1958 diplomiral iz arhitekture. Nekaj let pozneje je ustanovil lasten projektivni biro. Načrtoval je industrijske, zlasti pa cerkvene in šolske zgradbe, med drugim Slomškov dom in osrednjo cerkev Marije Pomagaj v sklopu Slovenske hiše v Buenos Airesu. V Slovenski kulturni akciji je deloval v likovnem odseku na področju scenografije in opreme knjig ter bil v letih 1992–2002 tudi njen predsednik. Urejal je reviji Meddobje in Glas Slovenske kulturne akcije. Leta 2000 je v Sloveniji izšla njegova knjiga spominov Moje domobranstvo in pregnanstvo, petnajst let pozneje pa roman Krik brez odmeva.

Tone Gorjup

spominzgodovinadružba

Graditelji slovenskega doma

VEČ ... |
Valentin Meršol (1894 - 1981)

Ime priznanega zdravnika dr. Valentina Meršola je tesno povezano s tako imenovano Vetrinjsko tragedijo. Za mnoge je bilo polje pred Celovcem predzadnja postaja na poti v smrt, drugi pa so prav po zaslugi Meršola tam začeli novo življenje in meje svobodne Slovenije premaknili na vse celine sveta. Pisatelj Karel Mauser je njegovo vlogo primerjal z Mojzesom, ki je svoje ljudstvo popeljal iz egiptovske sužnosti. »Za nas vse je bil slovenski Mojzes leta 1945 primarij dr. Meršol na Vetrinjskem polju.« Doma o njem desetletja nismo slišali. V zdomski Sloveniji pa je bil vsem dobro znan. Prvo domače večje delo o njem je knjiga Janka Modra z naslovom Dr. Valentin Meršol in slovenski veliki teden. Predvsem na tej osnovi prisluhnimo, kdo je bil ta slovenski Mojzes.

Valentin Meršol (1894 - 1981)

Ime priznanega zdravnika dr. Valentina Meršola je tesno povezano s tako imenovano Vetrinjsko tragedijo. Za mnoge je bilo polje pred Celovcem predzadnja postaja na poti v smrt, drugi pa so prav po zaslugi Meršola tam začeli novo življenje in meje svobodne Slovenije premaknili na vse celine sveta. Pisatelj Karel Mauser je njegovo vlogo primerjal z Mojzesom, ki je svoje ljudstvo popeljal iz egiptovske sužnosti. »Za nas vse je bil slovenski Mojzes leta 1945 primarij dr. Meršol na Vetrinjskem polju.« Doma o njem desetletja nismo slišali. V zdomski Sloveniji pa je bil vsem dobro znan. Prvo domače večje delo o njem je knjiga Janka Modra z naslovom Dr. Valentin Meršol in slovenski veliki teden. Predvsem na tej osnovi prisluhnimo, kdo je bil ta slovenski Mojzes.

spominzgodovinadružba

Graditelji slovenskega doma

Valentin Meršol (1894 - 1981)

Ime priznanega zdravnika dr. Valentina Meršola je tesno povezano s tako imenovano Vetrinjsko tragedijo. Za mnoge je bilo polje pred Celovcem predzadnja postaja na poti v smrt, drugi pa so prav po zaslugi Meršola tam začeli novo življenje in meje svobodne Slovenije premaknili na vse celine sveta. Pisatelj Karel Mauser je njegovo vlogo primerjal z Mojzesom, ki je svoje ljudstvo popeljal iz egiptovske sužnosti. »Za nas vse je bil slovenski Mojzes leta 1945 primarij dr. Meršol na Vetrinjskem polju.« Doma o njem desetletja nismo slišali. V zdomski Sloveniji pa je bil vsem dobro znan. Prvo domače večje delo o njem je knjiga Janka Modra z naslovom Dr. Valentin Meršol in slovenski veliki teden. Predvsem na tej osnovi prisluhnimo, kdo je bil ta slovenski Mojzes.

VEČ ...|25. 3. 2026
Valentin Meršol (1894 - 1981)

Ime priznanega zdravnika dr. Valentina Meršola je tesno povezano s tako imenovano Vetrinjsko tragedijo. Za mnoge je bilo polje pred Celovcem predzadnja postaja na poti v smrt, drugi pa so prav po zaslugi Meršola tam začeli novo življenje in meje svobodne Slovenije premaknili na vse celine sveta. Pisatelj Karel Mauser je njegovo vlogo primerjal z Mojzesom, ki je svoje ljudstvo popeljal iz egiptovske sužnosti. »Za nas vse je bil slovenski Mojzes leta 1945 primarij dr. Meršol na Vetrinjskem polju.« Doma o njem desetletja nismo slišali. V zdomski Sloveniji pa je bil vsem dobro znan. Prvo domače večje delo o njem je knjiga Janka Modra z naslovom Dr. Valentin Meršol in slovenski veliki teden. Predvsem na tej osnovi prisluhnimo, kdo je bil ta slovenski Mojzes.

Tone Gorjup

spominzgodovinadružba

Graditelji slovenskega doma

VEČ ... |
Janez Janež (1913 - 1990)

Laični misijonar in zdravnik kirurg Janez Janež se je rodil pred prvo svetovno vojno v Dolskem. Študiral je v Gradcu in med svetovno vojno delal kot specialist v Ljubljani. Maja 1945 je spremljal ranjence na Koroško. Pozneje se je rešil s transporta, v katerem so bili vrnjeni domobranci. V zahvalo za rešitev pred smrtjo se je odločil, da gre v misijone; res pa je, da je o tem razmišljal že v otroških letih. Začel je na Kitajskem, od koder je bil leta 1952 izgnan na Tajvan. Tam je nadaljeval s svojim delom in v izredno težkih razmerah v nekaj desetletjih razvil sodobno bolnišnico in ustanovil zdravstveno šolo.

Janez Janež (1913 - 1990)

Laični misijonar in zdravnik kirurg Janez Janež se je rodil pred prvo svetovno vojno v Dolskem. Študiral je v Gradcu in med svetovno vojno delal kot specialist v Ljubljani. Maja 1945 je spremljal ranjence na Koroško. Pozneje se je rešil s transporta, v katerem so bili vrnjeni domobranci. V zahvalo za rešitev pred smrtjo se je odločil, da gre v misijone; res pa je, da je o tem razmišljal že v otroških letih. Začel je na Kitajskem, od koder je bil leta 1952 izgnan na Tajvan. Tam je nadaljeval s svojim delom in v izredno težkih razmerah v nekaj desetletjih razvil sodobno bolnišnico in ustanovil zdravstveno šolo.

spominzgodovinadružba

Graditelji slovenskega doma

Janez Janež (1913 - 1990)

Laični misijonar in zdravnik kirurg Janez Janež se je rodil pred prvo svetovno vojno v Dolskem. Študiral je v Gradcu in med svetovno vojno delal kot specialist v Ljubljani. Maja 1945 je spremljal ranjence na Koroško. Pozneje se je rešil s transporta, v katerem so bili vrnjeni domobranci. V zahvalo za rešitev pred smrtjo se je odločil, da gre v misijone; res pa je, da je o tem razmišljal že v otroških letih. Začel je na Kitajskem, od koder je bil leta 1952 izgnan na Tajvan. Tam je nadaljeval s svojim delom in v izredno težkih razmerah v nekaj desetletjih razvil sodobno bolnišnico in ustanovil zdravstveno šolo.

VEČ ...|24. 3. 2026
Janez Janež (1913 - 1990)

Laični misijonar in zdravnik kirurg Janez Janež se je rodil pred prvo svetovno vojno v Dolskem. Študiral je v Gradcu in med svetovno vojno delal kot specialist v Ljubljani. Maja 1945 je spremljal ranjence na Koroško. Pozneje se je rešil s transporta, v katerem so bili vrnjeni domobranci. V zahvalo za rešitev pred smrtjo se je odločil, da gre v misijone; res pa je, da je o tem razmišljal že v otroških letih. Začel je na Kitajskem, od koder je bil leta 1952 izgnan na Tajvan. Tam je nadaljeval s svojim delom in v izredno težkih razmerah v nekaj desetletjih razvil sodobno bolnišnico in ustanovil zdravstveno šolo.

Tone Gorjup

spominzgodovinadružba

Graditelji slovenskega doma

VEČ ... |
Jože Peterlin (1911 - 1976)

Jože Peterlin je bil doma z Dolenjske, a je velik del življenja žrtvoval slovenstvu na Tržaškem v najširšem smislu besede. Bil je šolnik, urednik, gledališki kritik, publicist in kulturni delavec. Že doma je stopil na gledališki oder in pred radijski mikrofon. Maja 1945 je odšel prek Koroške v Italijo in najprej učil v begunski gimnaziji v taborišču Monígo. Zatem je odšel v Trst, kjer je Srečku Baragi pomagal ustanavljati slovenske šole po naročilu zavezniške vojaške uprave. Delal je na slovenskem Radiu Trst A, slovenskem učiteljišču in Znanstvenem liceju. Ustanovil in urejal je Mlado setev in Mladiko. Po njegovi zaslugi je zaživel Radijski oder na omenjenem radiu. Kot publicist je spremljal celotni kulturni utrip slovenske skupnosti v Italiji. Jože Peterlin je bil med drugim pobudnik in organizator Slovenske prosvete, Društva slovenskih izobražencev in študijskih srečanj v Dragi

Jože Peterlin (1911 - 1976)

Jože Peterlin je bil doma z Dolenjske, a je velik del življenja žrtvoval slovenstvu na Tržaškem v najširšem smislu besede. Bil je šolnik, urednik, gledališki kritik, publicist in kulturni delavec. Že doma je stopil na gledališki oder in pred radijski mikrofon. Maja 1945 je odšel prek Koroške v Italijo in najprej učil v begunski gimnaziji v taborišču Monígo. Zatem je odšel v Trst, kjer je Srečku Baragi pomagal ustanavljati slovenske šole po naročilu zavezniške vojaške uprave. Delal je na slovenskem Radiu Trst A, slovenskem učiteljišču in Znanstvenem liceju. Ustanovil in urejal je Mlado setev in Mladiko. Po njegovi zaslugi je zaživel Radijski oder na omenjenem radiu. Kot publicist je spremljal celotni kulturni utrip slovenske skupnosti v Italiji. Jože Peterlin je bil med drugim pobudnik in organizator Slovenske prosvete, Društva slovenskih izobražencev in študijskih srečanj v Dragi

zgodovinadružbaspomin

Graditelji slovenskega doma

Jože Peterlin (1911 - 1976)

Jože Peterlin je bil doma z Dolenjske, a je velik del življenja žrtvoval slovenstvu na Tržaškem v najširšem smislu besede. Bil je šolnik, urednik, gledališki kritik, publicist in kulturni delavec. Že doma je stopil na gledališki oder in pred radijski mikrofon. Maja 1945 je odšel prek Koroške v Italijo in najprej učil v begunski gimnaziji v taborišču Monígo. Zatem je odšel v Trst, kjer je Srečku Baragi pomagal ustanavljati slovenske šole po naročilu zavezniške vojaške uprave. Delal je na slovenskem Radiu Trst A, slovenskem učiteljišču in Znanstvenem liceju. Ustanovil in urejal je Mlado setev in Mladiko. Po njegovi zaslugi je zaživel Radijski oder na omenjenem radiu. Kot publicist je spremljal celotni kulturni utrip slovenske skupnosti v Italiji. Jože Peterlin je bil med drugim pobudnik in organizator Slovenske prosvete, Društva slovenskih izobražencev in študijskih srečanj v Dragi

VEČ ...|15. 3. 2026
Jože Peterlin (1911 - 1976)

Jože Peterlin je bil doma z Dolenjske, a je velik del življenja žrtvoval slovenstvu na Tržaškem v najširšem smislu besede. Bil je šolnik, urednik, gledališki kritik, publicist in kulturni delavec. Že doma je stopil na gledališki oder in pred radijski mikrofon. Maja 1945 je odšel prek Koroške v Italijo in najprej učil v begunski gimnaziji v taborišču Monígo. Zatem je odšel v Trst, kjer je Srečku Baragi pomagal ustanavljati slovenske šole po naročilu zavezniške vojaške uprave. Delal je na slovenskem Radiu Trst A, slovenskem učiteljišču in Znanstvenem liceju. Ustanovil in urejal je Mlado setev in Mladiko. Po njegovi zaslugi je zaživel Radijski oder na omenjenem radiu. Kot publicist je spremljal celotni kulturni utrip slovenske skupnosti v Italiji. Jože Peterlin je bil med drugim pobudnik in organizator Slovenske prosvete, Društva slovenskih izobražencev in študijskih srečanj v Dragi

Tone Gorjup

zgodovinadružbaspomin

Graditelji slovenskega doma

VEČ ... |
Jolka Milič (1926 - 2021)

Pesnica, pisateljica in prevajalka Jólka Mílič je bila rojena v Sežani, kjer je ostala vse življenje. Po drugi vojni je maturirala na učiteljišču pri uršulinkah v Gorici. Sama se je izpopolnjevala slovenščini in francoščini. Nekaj let je bila bančna uslužbenka. Že prej je v revijah objavljati kratke zgodbe in pesmi. Uveljavila se je kot kritičarka, esejistka, predvsem pa prevajalka poezije. Svoj svet je delila s sestro Srečka Kosovela, Tončko Ravbar. Prevaja je italijanske, španske in francoske pesnike v slovenščino ter slovensko poezijo v italijanščino; sama je uredila skoraj sto zbirk teh prevodov. S tem je postala ambasadorka slovenske literature v Italiji. Jolka Milič je objavila pesniško zbirko Pesniški list 8 A do …?, na stotine polemičnih pisem in razprav ter zbirko aforizmov z naslovom Jolkizmi.

Jolka Milič (1926 - 2021)

Pesnica, pisateljica in prevajalka Jólka Mílič je bila rojena v Sežani, kjer je ostala vse življenje. Po drugi vojni je maturirala na učiteljišču pri uršulinkah v Gorici. Sama se je izpopolnjevala slovenščini in francoščini. Nekaj let je bila bančna uslužbenka. Že prej je v revijah objavljati kratke zgodbe in pesmi. Uveljavila se je kot kritičarka, esejistka, predvsem pa prevajalka poezije. Svoj svet je delila s sestro Srečka Kosovela, Tončko Ravbar. Prevaja je italijanske, španske in francoske pesnike v slovenščino ter slovensko poezijo v italijanščino; sama je uredila skoraj sto zbirk teh prevodov. S tem je postala ambasadorka slovenske literature v Italiji. Jolka Milič je objavila pesniško zbirko Pesniški list 8 A do …?, na stotine polemičnih pisem in razprav ter zbirko aforizmov z naslovom Jolkizmi.

spomin

Graditelji slovenskega doma

Jolka Milič (1926 - 2021)

Pesnica, pisateljica in prevajalka Jólka Mílič je bila rojena v Sežani, kjer je ostala vse življenje. Po drugi vojni je maturirala na učiteljišču pri uršulinkah v Gorici. Sama se je izpopolnjevala slovenščini in francoščini. Nekaj let je bila bančna uslužbenka. Že prej je v revijah objavljati kratke zgodbe in pesmi. Uveljavila se je kot kritičarka, esejistka, predvsem pa prevajalka poezije. Svoj svet je delila s sestro Srečka Kosovela, Tončko Ravbar. Prevaja je italijanske, španske in francoske pesnike v slovenščino ter slovensko poezijo v italijanščino; sama je uredila skoraj sto zbirk teh prevodov. S tem je postala ambasadorka slovenske literature v Italiji. Jolka Milič je objavila pesniško zbirko Pesniški list 8 A do …?, na stotine polemičnih pisem in razprav ter zbirko aforizmov z naslovom Jolkizmi.

VEČ ...|15. 2. 2026
Jolka Milič (1926 - 2021)

Pesnica, pisateljica in prevajalka Jólka Mílič je bila rojena v Sežani, kjer je ostala vse življenje. Po drugi vojni je maturirala na učiteljišču pri uršulinkah v Gorici. Sama se je izpopolnjevala slovenščini in francoščini. Nekaj let je bila bančna uslužbenka. Že prej je v revijah objavljati kratke zgodbe in pesmi. Uveljavila se je kot kritičarka, esejistka, predvsem pa prevajalka poezije. Svoj svet je delila s sestro Srečka Kosovela, Tončko Ravbar. Prevaja je italijanske, španske in francoske pesnike v slovenščino ter slovensko poezijo v italijanščino; sama je uredila skoraj sto zbirk teh prevodov. S tem je postala ambasadorka slovenske literature v Italiji. Jolka Milič je objavila pesniško zbirko Pesniški list 8 A do …?, na stotine polemičnih pisem in razprav ter zbirko aforizmov z naslovom Jolkizmi.

Tone Gorjup

spomin

Graditelji slovenskega doma

Graditelji slovenskega doma

V oddaji Graditelji slovenskega doma predstavljamo Slovence in Slovenke iz matične domovine, zamejstva in zdomstva, ki so s svojim življenjem in delom gradili “slovenski dom” in zapustili trajne sledi v naši preteklosti.

Poskušamo predstaviti čim več rojakov in rojakinj, ki so sooblikovali našo preteklost in utrdili slovenstvo med nami in v svetu. Običajno predstavimo življenje posameznika, kronološko ali kako drugače predstavimo njegova dela, njihov vpliv na okolje in odzive na njihovo delo. Pozorni smo na stoletnice in v skladu z njimi oblikujemo tudi oddaje.

Tone Gorjup

Tone Gorjup

Priporočamo
|
Aktualno

Radijski misijon 2026

VEČ ... |
Misijonsko jutro: s. Grażyna Mech

Z nami je bila s. Grazyna Mech. Razmišljala je o večnem življenju. O tem, kakšna milost nam je dana z vero vanj, kaj je pomenilo Frančišku in njegovim bratom in kaj lahko danes pomeni nam.

Misijonsko jutro: s. Grażyna Mech

Z nami je bila s. Grazyna Mech. Razmišljala je o večnem življenju. O tem, kakšna milost nam je dana z vero vanj, kaj je pomenilo Frančišku in njegovim bratom in kaj lahko danes pomeni nam.

Jure Sešek

duhovnostodnosimisijon2026Grazyna Mechradijski misiijonvečno življenje

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ... |
30. Tabor slovenskih otrok SSK

Obogatiti izkušnjo slovenstva skozi prijetno druženje z vrstniki, spoznavati slovenske kraje in dediščino, utrjevati znanje slovenskega jezika. Vse to so lastnosti Tabora slovenskih otrok. Svetovni slovenski kongres SSK ga je letos pripravil že 30-ič. Z mikrofonom sem se opravil v CŠOD Škorpijon v bližini Maribora, se pogovarjal z udeleženci (Mali iz Berlina, Vilma iz Brazilije, Frano iz Belgije, David iz Luksemburga, Erik iz Italije in Maša s Češke), animatorji in voditelji (Matija, Stanko, Oleg in Sonja). Vabljeni k poslušanju reportaže!

30. Tabor slovenskih otrok SSK

Obogatiti izkušnjo slovenstva skozi prijetno druženje z vrstniki, spoznavati slovenske kraje in dediščino, utrjevati znanje slovenskega jezika. Vse to so lastnosti Tabora slovenskih otrok. Svetovni slovenski kongres SSK ga je letos pripravil že 30-ič. Z mikrofonom sem se opravil v CŠOD Škorpijon v bližini Maribora, se pogovarjal z udeleženci (Mali iz Berlina, Vilma iz Brazilije, Frano iz Belgije, David iz Luksemburga, Erik iz Italije in Maša s Češke), animatorji in voditelji (Matija, Stanko, Oleg in Sonja). Vabljeni k poslušanju reportaže!

Matjaž Merljak

družbarojakimladi

Kmetijska oddaja

VEČ ... |
Suša in setev strniščnih dosevkov. Darinka Sebenik o brazilski govedoreji.

Najprej ste slišali nekaj aktualnih vesti, v osrednjem delu oddaje pa je Darinka Sebenik predstavila svoje vtise iz študijskega potovanja po Braziliji. Tokrat somo pod drobnogled vzeli tamkajšnjo govedorejo.

Suša in setev strniščnih dosevkov. Darinka Sebenik o brazilski govedoreji.

Najprej ste slišali nekaj aktualnih vesti, v osrednjem delu oddaje pa je Darinka Sebenik predstavila svoje vtise iz študijskega potovanja po Braziliji. Tokrat somo pod drobnogled vzeli tamkajšnjo govedorejo.

Robert Božič

kmetijstvonaravavrt

Komentar tedna

VEČ ... |
Luka Gojkošek: Med stvarnostjo, občutjem in interpretacijo

V vročih poletnih dneh je le malo stvari tako prijetnih kot najti prostor, kjer se lahko človek ohladi, brez da bi mu okrog glave pihala klima. Večino leta so takšno zatočišče cerkve, v daljših vročinskih valovih pa se tudi te precej segrejejo. Tako sem minuli vikend igral orgle na nekem žegnanju, kjer smo se v polni cerkvi vsi kar pošteno znojili. Po maši me je eden izmed faranov, ki so sedeli spodaj v klopeh, vprašal, kako smo lahko zdržali na koru. Pa sem iskreno pomislil in odgovoril: če se v mislih ne obremenjuješ z vročino, potem niti ni tako hudo.

Komentar je pripravil Luka Gojkošek, glasbenik in pedagog.

Luka Gojkošek: Med stvarnostjo, občutjem in interpretacijo

V vročih poletnih dneh je le malo stvari tako prijetnih kot najti prostor, kjer se lahko človek ohladi, brez da bi mu okrog glave pihala klima. Večino leta so takšno zatočišče cerkve, v daljših vročinskih valovih pa se tudi te precej segrejejo. Tako sem minuli vikend igral orgle na nekem žegnanju, kjer smo se v polni cerkvi vsi kar pošteno znojili. Po maši me je eden izmed faranov, ki so sedeli spodaj v klopeh, vprašal, kako smo lahko zdržali na koru. Pa sem iskreno pomislil in odgovoril: če se v mislih ne obremenjuješ z vročino, potem niti ni tako hudo.

Komentar je pripravil Luka Gojkošek, glasbenik in pedagog.

Luka Gojkošek

komentardružbaodnosipolitika

Doživetja narave

VEČ ... |
Varno v gore - ob višku sezone nasveti gorskih reševalcev

Posvetili smo se varnosti v gorskem svetu in spoznavanju narave skozi njene letne čase. V prvem delu je podpredsednica Gorske reševalne zveze Slovenije Teja Čas Slak predstavila trende letošnje sezone. Pravi, da bo avgust še bolj pester, saj gre za mesec, ko se Slovenci tradicionalno bolj množično odpravljamo v gore. V drugem delu pa nas je agrometeorolog Marko Puškarić popeljal skozi desetih naravnih letnih časov in predstavil Fenološko uro.

Varno v gore - ob višku sezone nasveti gorskih reševalcev

Posvetili smo se varnosti v gorskem svetu in spoznavanju narave skozi njene letne čase. V prvem delu je podpredsednica Gorske reševalne zveze Slovenije Teja Čas Slak predstavila trende letošnje sezone. Pravi, da bo avgust še bolj pester, saj gre za mesec, ko se Slovenci tradicionalno bolj množično odpravljamo v gore. V drugem delu pa nas je agrometeorolog Marko Puškarić popeljal skozi desetih naravnih letnih časov in predstavil Fenološko uro.

Blaž Lesnik

reševanjevarnost v gorahvisokogorjeintervencijezdrssvetovanjenaravaFenološka ura

Zgodbe za otroke

VEČ ... |
31. dan šmarnic: Čudeži po Frančiškovo smrti

Ljudje so po Frančiškovi smrti romali na njegov grob, da bi v bližini svetnika molili in ga častili. Tako je še danes …

31. dan šmarnic: Čudeži po Frančiškovo smrti

Ljudje so po Frančiškovi smrti romali na njegov grob, da bi v bližini svetnika molili in ga častili. Tako je še danes …

Jure Sešek

otrocizgodbe za otrokepravljicešmarniceAco JerantBogati ubožec iz Assisija

Kulturni utrinki

VEČ ... |
Leon Oblak: Med verzi, notami in nebom

Pogovor z Leonom Oblakom o njegovi knjigi Med verzi, notami in nebom

Leon Oblak: Med verzi, notami in nebom

Pogovor z Leonom Oblakom o njegovi knjigi Med verzi, notami in nebom

mar

kulturaliteraturaLeon OblakMed verzi notami in nebom

Komentar tedna

VEČ ... |
Luka Gojkošek: Med stvarnostjo, občutjem in interpretacijo

V vročih poletnih dneh je le malo stvari tako prijetnih kot najti prostor, kjer se lahko človek ohladi, brez da bi mu okrog glave pihala klima. Večino leta so takšno zatočišče cerkve, v daljših vročinskih valovih pa se tudi te precej segrejejo. Tako sem minuli vikend igral orgle na nekem žegnanju, kjer smo se v polni cerkvi vsi kar pošteno znojili. Po maši me je eden izmed faranov, ki so sedeli spodaj v klopeh, vprašal, kako smo lahko zdržali na koru. Pa sem iskreno pomislil in odgovoril: če se v mislih ne obremenjuješ z vročino, potem niti ni tako hudo.

Komentar je pripravil Luka Gojkošek, glasbenik in pedagog.

Luka Gojkošek: Med stvarnostjo, občutjem in interpretacijo

V vročih poletnih dneh je le malo stvari tako prijetnih kot najti prostor, kjer se lahko človek ohladi, brez da bi mu okrog glave pihala klima. Večino leta so takšno zatočišče cerkve, v daljših vročinskih valovih pa se tudi te precej segrejejo. Tako sem minuli vikend igral orgle na nekem žegnanju, kjer smo se v polni cerkvi vsi kar pošteno znojili. Po maši me je eden izmed faranov, ki so sedeli spodaj v klopeh, vprašal, kako smo lahko zdržali na koru. Pa sem iskreno pomislil in odgovoril: če se v mislih ne obremenjuješ z vročino, potem niti ni tako hudo.

Komentar je pripravil Luka Gojkošek, glasbenik in pedagog.

Luka Gojkošek

komentardružbaodnosipolitika

Spominjamo se

VEČ ... |
Spominjamo se dne 7. 8.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 7. 8.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Življenje išče pot

VEČ ... |
Vzemite si čas za rehabilitacijo

Pomemben mejnik po končanem težkem zdravljenju je vračanje na delo. Večkrat bolniki, svojci in sodelavci menijo, da bo življenje teklo tako kot pred boleznijo. A izkušnje pravijo, da ta prehod rehabilitacije treba opraviti premišljeno. Več o tem sta povedali strokovni sodelavki Slovenskega združenja bolnikov z limfomom in levkemijo Brina Žagar in Ajda Cvelbar Kern. Slišali smo tudi 15-letnega Jurija Modica, ki je v Združenju prve korake prostovoljstva naredil že kot otrok.

Vzemite si čas za rehabilitacijo

Pomemben mejnik po končanem težkem zdravljenju je vračanje na delo. Večkrat bolniki, svojci in sodelavci menijo, da bo življenje teklo tako kot pred boleznijo. A izkušnje pravijo, da ta prehod rehabilitacije treba opraviti premišljeno. Več o tem sta povedali strokovni sodelavki Slovenskega združenja bolnikov z limfomom in levkemijo Brina Žagar in Ajda Cvelbar Kern. Slišali smo tudi 15-letnega Jurija Modica, ki je v Združenju prve korake prostovoljstva naredil že kot otrok.

s. Meta Potočnik

duhovnostsvetovanje