Kulturni utrinki

VEČ ...|24. 9. 2024
Gost nadžupnik Andrej Grobelnik

V današnji oddaji ste lahko prisluhnili pogovoru z duhovnikom Andrejem Grobelnikom, ki je pred kratkim prejel najvišje občinsko priznanje. Skrbi za nadžupnijo Rogatec in župnijo Sv. Rok ob Sotli in že desetletja bogati te kraje z dušnopastirskim delom, je pa tudi ohranjevalec in skrbnik sakralne, duhovne dediščine ter raziskovalec krajevne zgodovine. Pogovor je pripravil Tone Gorjup.

Gost nadžupnik Andrej Grobelnik

V današnji oddaji ste lahko prisluhnili pogovoru z duhovnikom Andrejem Grobelnikom, ki je pred kratkim prejel najvišje občinsko priznanje. Skrbi za nadžupnijo Rogatec in župnijo Sv. Rok ob Sotli in že desetletja bogati te kraje z dušnopastirskim delom, je pa tudi ohranjevalec in skrbnik sakralne, duhovne dediščine ter raziskovalec krajevne zgodovine. Pogovor je pripravil Tone Gorjup.

kulturakulturna dediščinaRogatecAndrej Grobelnik

Kulturni utrinki

Gost nadžupnik Andrej Grobelnik

V današnji oddaji ste lahko prisluhnili pogovoru z duhovnikom Andrejem Grobelnikom, ki je pred kratkim prejel najvišje občinsko priznanje. Skrbi za nadžupnijo Rogatec in župnijo Sv. Rok ob Sotli in že desetletja bogati te kraje z dušnopastirskim delom, je pa tudi ohranjevalec in skrbnik sakralne, duhovne dediščine ter raziskovalec krajevne zgodovine. Pogovor je pripravil Tone Gorjup.

VEČ ...|24. 9. 2024
Gost nadžupnik Andrej Grobelnik

V današnji oddaji ste lahko prisluhnili pogovoru z duhovnikom Andrejem Grobelnikom, ki je pred kratkim prejel najvišje občinsko priznanje. Skrbi za nadžupnijo Rogatec in župnijo Sv. Rok ob Sotli in že desetletja bogati te kraje z dušnopastirskim delom, je pa tudi ohranjevalec in skrbnik sakralne, duhovne dediščine ter raziskovalec krajevne zgodovine. Pogovor je pripravil Tone Gorjup.

Jože Bartolj

kulturakulturna dediščinaRogatecAndrej Grobelnik

Mladoskop

VEČ ...|28. 6. 2024
Počitniške vsebine

V prvem počitniškem mladostnem večeru smo slišali izbrane aktualne vsebine, s katerimi mladi - željni novih znanj in veščin, lahko zapolnijo nekaj prostih dni. Poletje je čas oddiha, pa tudi širjenja obzorij na področja, za katera med rednim šolskim obdobjem zmanjka časa. Povabili smo na avgustovski Mladifest, v Taize, slišali kako sta s to ekumensko vasico povezani generaciji Ramovševih, in povabili na Poletno šolo Fakultete za gradbeništvo in geodezijo UL ter Zavoda za tehnično kulturo Slovenije, pa še na poletne počitnice brez telefona v Rogatec

Počitniške vsebine

V prvem počitniškem mladostnem večeru smo slišali izbrane aktualne vsebine, s katerimi mladi - željni novih znanj in veščin, lahko zapolnijo nekaj prostih dni. Poletje je čas oddiha, pa tudi širjenja obzorij na področja, za katera med rednim šolskim obdobjem zmanjka časa. Povabili smo na avgustovski Mladifest, v Taize, slišali kako sta s to ekumensko vasico povezani generaciji Ramovševih, in povabili na Poletno šolo Fakultete za gradbeništvo in geodezijo UL ter Zavoda za tehnično kulturo Slovenije, pa še na poletne počitnice brez telefona v Rogatec

mladidružbapočitnice

Mladoskop

Počitniške vsebine

V prvem počitniškem mladostnem večeru smo slišali izbrane aktualne vsebine, s katerimi mladi - željni novih znanj in veščin, lahko zapolnijo nekaj prostih dni. Poletje je čas oddiha, pa tudi širjenja obzorij na področja, za katera med rednim šolskim obdobjem zmanjka časa. Povabili smo na avgustovski Mladifest, v Taize, slišali kako sta s to ekumensko vasico povezani generaciji Ramovševih, in povabili na Poletno šolo Fakultete za gradbeništvo in geodezijo UL ter Zavoda za tehnično kulturo Slovenije, pa še na poletne počitnice brez telefona v Rogatec

VEČ ...|28. 6. 2024
Počitniške vsebine

V prvem počitniškem mladostnem večeru smo slišali izbrane aktualne vsebine, s katerimi mladi - željni novih znanj in veščin, lahko zapolnijo nekaj prostih dni. Poletje je čas oddiha, pa tudi širjenja obzorij na področja, za katera med rednim šolskim obdobjem zmanjka časa. Povabili smo na avgustovski Mladifest, v Taize, slišali kako sta s to ekumensko vasico povezani generaciji Ramovševih, in povabili na Poletno šolo Fakultete za gradbeništvo in geodezijo UL ter Zavoda za tehnično kulturo Slovenije, pa še na poletne počitnice brez telefona v Rogatec

Nataša Ličen

mladidružbapočitnice

Iz naših krajev

VEČ ...|27. 4. 2024
Rogaška Slatina, Medvode, Postojna, Rogatec, Brežice

Poročali smo o odprtju enote doma starejših v Rogatcu, prenovi knjižnice v Mozirju, centru trajnostne gradnje v Rogaški Slatini, razgledni ploščadi v občini Brežice, 200-letnici jamske vodniške službe, sistemu e-koles v Medvodah in brezplačnem avtobusu, ki vozi v Polhograjske dolomite. 

Rogaška Slatina, Medvode, Postojna, Rogatec, Brežice

Poročali smo o odprtju enote doma starejših v Rogatcu, prenovi knjižnice v Mozirju, centru trajnostne gradnje v Rogaški Slatini, razgledni ploščadi v občini Brežice, 200-letnici jamske vodniške službe, sistemu e-koles v Medvodah in brezplačnem avtobusu, ki vozi v Polhograjske dolomite. 

politikadružbainfo

Iz naših krajev

Rogaška Slatina, Medvode, Postojna, Rogatec, Brežice

Poročali smo o odprtju enote doma starejših v Rogatcu, prenovi knjižnice v Mozirju, centru trajnostne gradnje v Rogaški Slatini, razgledni ploščadi v občini Brežice, 200-letnici jamske vodniške službe, sistemu e-koles v Medvodah in brezplačnem avtobusu, ki vozi v Polhograjske dolomite. 

VEČ ...|27. 4. 2024
Rogaška Slatina, Medvode, Postojna, Rogatec, Brežice

Poročali smo o odprtju enote doma starejših v Rogatcu, prenovi knjižnice v Mozirju, centru trajnostne gradnje v Rogaški Slatini, razgledni ploščadi v občini Brežice, 200-letnici jamske vodniške službe, sistemu e-koles v Medvodah in brezplačnem avtobusu, ki vozi v Polhograjske dolomite. 

Andrej Šinko

politikadružbainfo

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|18. 7. 2023
Likof na taberhi v Rogatcu

Muzej na prostem v Rogatcu je petindvajsetič pripravil etnografsko prireditev Likof na taberhi. Pojoče perice, pranje perila na štepihu, košnja trave, mlačev žita s cepci, delo na ročni mlatilnici in na kravjo vprego, podkovanje konjev, izdelava grabelj in metel, rožic iz krep papirja, pletenje iz ličja in šibja, predenje, tkanje in vezenje pa tudi pokušina sirove zavihanke. Dogajanje je opisala Nives Brezovnik

Likof na taberhi v Rogatcu

Muzej na prostem v Rogatcu je petindvajsetič pripravil etnografsko prireditev Likof na taberhi. Pojoče perice, pranje perila na štepihu, košnja trave, mlačev žita s cepci, delo na ročni mlatilnici in na kravjo vprego, podkovanje konjev, izdelava grabelj in metel, rožic iz krep papirja, pletenje iz ličja in šibja, predenje, tkanje in vezenje pa tudi pokušina sirove zavihanke. Dogajanje je opisala Nives Brezovnik

kulturanaravadediščinaizročilodružbaspomin

Zakladi naše dediščine

Likof na taberhi v Rogatcu

Muzej na prostem v Rogatcu je petindvajsetič pripravil etnografsko prireditev Likof na taberhi. Pojoče perice, pranje perila na štepihu, košnja trave, mlačev žita s cepci, delo na ročni mlatilnici in na kravjo vprego, podkovanje konjev, izdelava grabelj in metel, rožic iz krep papirja, pletenje iz ličja in šibja, predenje, tkanje in vezenje pa tudi pokušina sirove zavihanke. Dogajanje je opisala Nives Brezovnik

VEČ ...|18. 7. 2023
Likof na taberhi v Rogatcu

Muzej na prostem v Rogatcu je petindvajsetič pripravil etnografsko prireditev Likof na taberhi. Pojoče perice, pranje perila na štepihu, košnja trave, mlačev žita s cepci, delo na ročni mlatilnici in na kravjo vprego, podkovanje konjev, izdelava grabelj in metel, rožic iz krep papirja, pletenje iz ličja in šibja, predenje, tkanje in vezenje pa tudi pokušina sirove zavihanke. Dogajanje je opisala Nives Brezovnik

Nataša Ličen

kulturanaravadediščinaizročilodružbaspomin

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|7. 3. 2022
Zakaj si fantič tak vesel, da si tak lepo pesem pel

Ljudske pevke Rogatec izhajajo iz domačega, družinskega petja, v organizirani obliki pa delujejo od leta 1994. Mešano skupino Zrelo klasje iz Ormoža odlikuje počasno, ubrano in večglasno petje. Ribniški fantje iz Ribnice na Pohorju pa so v domačem kraju dejavni v različnih pevskih zasedbah, družijo pa se tudi ob petju ljudskih pesmi. Vsem trem skupinam lahko prisluhnete v oddaji Pevci zapojte, godci zagodte.

Zakaj si fantič tak vesel, da si tak lepo pesem pel

Ljudske pevke Rogatec izhajajo iz domačega, družinskega petja, v organizirani obliki pa delujejo od leta 1994. Mešano skupino Zrelo klasje iz Ormoža odlikuje počasno, ubrano in večglasno petje. Ribniški fantje iz Ribnice na Pohorju pa so v domačem kraju dejavni v različnih pevskih zasedbah, družijo pa se tudi ob petju ljudskih pesmi. Vsem trem skupinam lahko prisluhnete v oddaji Pevci zapojte, godci zagodte.

glasbadružbaspomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Zakaj si fantič tak vesel, da si tak lepo pesem pel

Ljudske pevke Rogatec izhajajo iz domačega, družinskega petja, v organizirani obliki pa delujejo od leta 1994. Mešano skupino Zrelo klasje iz Ormoža odlikuje počasno, ubrano in večglasno petje. Ribniški fantje iz Ribnice na Pohorju pa so v domačem kraju dejavni v različnih pevskih zasedbah, družijo pa se tudi ob petju ljudskih pesmi. Vsem trem skupinam lahko prisluhnete v oddaji Pevci zapojte, godci zagodte.

VEČ ...|7. 3. 2022
Zakaj si fantič tak vesel, da si tak lepo pesem pel

Ljudske pevke Rogatec izhajajo iz domačega, družinskega petja, v organizirani obliki pa delujejo od leta 1994. Mešano skupino Zrelo klasje iz Ormoža odlikuje počasno, ubrano in večglasno petje. Ribniški fantje iz Ribnice na Pohorju pa so v domačem kraju dejavni v različnih pevskih zasedbah, družijo pa se tudi ob petju ljudskih pesmi. Vsem trem skupinam lahko prisluhnete v oddaji Pevci zapojte, godci zagodte.

Vesna Sever Borovnik

glasbadružbaspomin

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|15. 2. 2022
Stoletnica rojstva vsestranskega kulturnega delavca Jožeta Šmita

V leseni, z ilovico obdani in s slamo pokriti hiši, se je pred natanko stotimi leti, v vasi Tlake pri Rogatcu, rodil Jože Šmit, pesnik, prevajalec in urednik. V Muzeju na prostem Rogatec so o svojem rojaku postavili razstavo in leto 2022 razglasili za Šmitovo leto. Govorili smo z Nives Brezovnik

Stoletnica rojstva vsestranskega kulturnega delavca Jožeta Šmita

V leseni, z ilovico obdani in s slamo pokriti hiši, se je pred natanko stotimi leti, v vasi Tlake pri Rogatcu, rodil Jože Šmit, pesnik, prevajalec in urednik. V Muzeju na prostem Rogatec so o svojem rojaku postavili razstavo in leto 2022 razglasili za Šmitovo leto. Govorili smo z Nives Brezovnik

kulturadediščinaizročilodružba

Zakladi naše dediščine

Stoletnica rojstva vsestranskega kulturnega delavca Jožeta Šmita

V leseni, z ilovico obdani in s slamo pokriti hiši, se je pred natanko stotimi leti, v vasi Tlake pri Rogatcu, rodil Jože Šmit, pesnik, prevajalec in urednik. V Muzeju na prostem Rogatec so o svojem rojaku postavili razstavo in leto 2022 razglasili za Šmitovo leto. Govorili smo z Nives Brezovnik

VEČ ...|15. 2. 2022
Stoletnica rojstva vsestranskega kulturnega delavca Jožeta Šmita

V leseni, z ilovico obdani in s slamo pokriti hiši, se je pred natanko stotimi leti, v vasi Tlake pri Rogatcu, rodil Jože Šmit, pesnik, prevajalec in urednik. V Muzeju na prostem Rogatec so o svojem rojaku postavili razstavo in leto 2022 razglasili za Šmitovo leto. Govorili smo z Nives Brezovnik

Nataša Ličen

kulturadediščinaizročilodružba

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|12. 4. 2021
Pesmi Albine Pavlovič

Gospa Albina Pavlovič, rojena v naselju Čremožišče, v občini Žetale, je preprosta, zgovorna in srčna sogovornica ter gostiteljica. Ljubezen jo je pripeljala v Log pri Rogatcu, kjer si je z možem ustvarila dom in družino. Delo, petje in molitev so vodilo njenega življenja. Petje jo spremlja že od malega in še danes večkrat zapoje. Je tudi članica ljudskih pevk Rogatec. V njenem spominu je zapisanih veliko pesmi in nekaj jih je podelila z nami. Albina Pavlovič je pela in pripovedovala v tokratni oddaji o ljudski glasbi.


 

Pesmi Albine Pavlovič

Gospa Albina Pavlovič, rojena v naselju Čremožišče, v občini Žetale, je preprosta, zgovorna in srčna sogovornica ter gostiteljica. Ljubezen jo je pripeljala v Log pri Rogatcu, kjer si je z možem ustvarila dom in družino. Delo, petje in molitev so vodilo njenega življenja. Petje jo spremlja že od malega in še danes večkrat zapoje. Je tudi članica ljudskih pevk Rogatec. V njenem spominu je zapisanih veliko pesmi in nekaj jih je podelila z nami. Albina Pavlovič je pela in pripovedovala v tokratni oddaji o ljudski glasbi.


 

glasbakultura

Pevci zapojte, godci zagodte

Pesmi Albine Pavlovič

Gospa Albina Pavlovič, rojena v naselju Čremožišče, v občini Žetale, je preprosta, zgovorna in srčna sogovornica ter gostiteljica. Ljubezen jo je pripeljala v Log pri Rogatcu, kjer si je z možem ustvarila dom in družino. Delo, petje in molitev so vodilo njenega življenja. Petje jo spremlja že od malega in še danes večkrat zapoje. Je tudi članica ljudskih pevk Rogatec. V njenem spominu je zapisanih veliko pesmi in nekaj jih je podelila z nami. Albina Pavlovič je pela in pripovedovala v tokratni oddaji o ljudski glasbi.


 

VEČ ...|12. 4. 2021
Pesmi Albine Pavlovič

Gospa Albina Pavlovič, rojena v naselju Čremožišče, v občini Žetale, je preprosta, zgovorna in srčna sogovornica ter gostiteljica. Ljubezen jo je pripeljala v Log pri Rogatcu, kjer si je z možem ustvarila dom in družino. Delo, petje in molitev so vodilo njenega življenja. Petje jo spremlja že od malega in še danes večkrat zapoje. Je tudi članica ljudskih pevk Rogatec. V njenem spominu je zapisanih veliko pesmi in nekaj jih je podelila z nami. Albina Pavlovič je pela in pripovedovala v tokratni oddaji o ljudski glasbi.


 

Vesna Sever Borovnik

glasbakultura

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|30. 3. 2021
Bi radi izdelali svoj stekleni kozarec?

Muzej na prostem Rogatec širi svoje programe. Delavci v njem pripravljajo številne virtualne delavnice, prikaze rokodelskih znanj in tudi v živo pri njih odkrivamo bogastvo vsebin. Nives Brezovnik je opisala razvoj, vsebine in vizijo muzeja.  

Bi radi izdelali svoj stekleni kozarec?

Muzej na prostem Rogatec širi svoje programe. Delavci v njem pripravljajo številne virtualne delavnice, prikaze rokodelskih znanj in tudi v živo pri njih odkrivamo bogastvo vsebin. Nives Brezovnik je opisala razvoj, vsebine in vizijo muzeja.  

zgodovinapreteklostkulturadediščinaizročilorokodelstvo

Zakladi naše dediščine

Bi radi izdelali svoj stekleni kozarec?

Muzej na prostem Rogatec širi svoje programe. Delavci v njem pripravljajo številne virtualne delavnice, prikaze rokodelskih znanj in tudi v živo pri njih odkrivamo bogastvo vsebin. Nives Brezovnik je opisala razvoj, vsebine in vizijo muzeja.  

VEČ ...|30. 3. 2021
Bi radi izdelali svoj stekleni kozarec?

Muzej na prostem Rogatec širi svoje programe. Delavci v njem pripravljajo številne virtualne delavnice, prikaze rokodelskih znanj in tudi v živo pri njih odkrivamo bogastvo vsebin. Nives Brezovnik je opisala razvoj, vsebine in vizijo muzeja.  

Nataša Ličen

zgodovinapreteklostkulturadediščinaizročilorokodelstvo

Priporočamo
|
Aktualno

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|23. 9. 2024
Branko Cestnik o začetku veroučnega leta, množičnih moriščih na Pohorju in imenovanju evropske komisarke

V oddaji je bil gost mag. Branko Cestnik.  Govorili smo o začetku novega veroučnega leta, o pripravah na postavitev in blagoslov znamenja na množičnih povojnih moriščih na Pohorju. Nismo se mogli izogniti sagi o imenovanju evropske komisarke oz. kako smo sami sebi problem.

Branko Cestnik o začetku veroučnega leta, množičnih moriščih na Pohorju in imenovanju evropske komisarke

V oddaji je bil gost mag. Branko Cestnik.  Govorili smo o začetku novega veroučnega leta, o pripravah na postavitev in blagoslov znamenja na množičnih povojnih moriščih na Pohorju. Nismo se mogli izogniti sagi o imenovanju evropske komisarke oz. kako smo sami sebi problem.

Jože Bartolj

politika

Kmetijska oddaja

VEČ ...|22. 9. 2024
Predplačila subvencij, biovarnostni načrt in o pridelavi zelišč

Spregovorili smo kritično o predplačilih sredstev, ki bodo v Sloveniji zamujala, Gabrijela Salobir s Kmetijsko gozdarske zbornice je povabila na izobraževanja za pripravo biovarnostnega načrta kmetije, Nataša Ferant z Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije pa predstavila ciljni raziskovalni projekt na področju pridelave zelišč.

Predplačila subvencij, biovarnostni načrt in o pridelavi zelišč

Spregovorili smo kritično o predplačilih sredstev, ki bodo v Sloveniji zamujala, Gabrijela Salobir s Kmetijsko gozdarske zbornice je povabila na izobraževanja za pripravo biovarnostnega načrta kmetije, Nataša Ferant z Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije pa predstavila ciljni raziskovalni projekt na področju pridelave zelišč.

Robert Božič

kmetijstvonaravasubvenciježivalizelišča

Pogovor o

VEČ ...|18. 9. 2024
Poslanci koalicije in opozicije precej različno o uspešnosti naše države

Goste smo vprašali, kje so reforme, zakaj vlada dopušča, da zdravstvo razpada, bo javni sektor zaradi bombončkov za nekaj časa utihnil in kaj nas še čaka do konca leta. Prav tako nismo  mogli mimo pestrega evropskega dogajanja. Bo Marta Kos, ki je druga izbori za komisarko, to res postala, in kako trdna je Evropska unija po zadnjih volitvah.

Poslanci koalicije in opozicije precej različno o uspešnosti naše države

Goste smo vprašali, kje so reforme, zakaj vlada dopušča, da zdravstvo razpada, bo javni sektor zaradi bombončkov za nekaj časa utihnil in kaj nas še čaka do konca leta. Prav tako nismo  mogli mimo pestrega evropskega dogajanja. Bo Marta Kos, ki je druga izbori za komisarko, to res postala, in kako trdna je Evropska unija po zadnjih volitvah.

Alen Salihović

politikaživljenjensisdssvobodavladadržavni zborkomentar

Moja zgodba

VEČ ...|22. 9. 2024
Ivo Piry in Miran Tavčar o pokopu sorodnikov Janeza Vrečka in Vinka Tavčarja

Decembra 2023 so za zidom pokopališča v Šentvidu v Ljubljani izkopali posmrtne ostanke domobrancev Janeza Vrečka in Vinka Tavčarja, ki sta bila pokopana v skupni grob kot žrtvi uničevalnega taborišča v Škofovih zavodih. Za odkritje in ekshumacijo je najbolj zaslužen Ivo Piry, nečak ene od žrtev, ki je na podlagi dokumentov našel mesto pokopa in tudi sorodnike druge žrtve. V oddaji smo slišali, kako so v družinska grobova zdaj uspeli pokopati njune najdene ostanke.

Ivo Piry in Miran Tavčar o pokopu sorodnikov Janeza Vrečka in Vinka Tavčarja

Decembra 2023 so za zidom pokopališča v Šentvidu v Ljubljani izkopali posmrtne ostanke domobrancev Janeza Vrečka in Vinka Tavčarja, ki sta bila pokopana v skupni grob kot žrtvi uničevalnega taborišča v Škofovih zavodih. Za odkritje in ekshumacijo je najbolj zaslužen Ivo Piry, nečak ene od žrtev, ki je na podlagi dokumentov našel mesto pokopa in tudi sorodnike druge žrtve. V oddaji smo slišali, kako so v družinska grobova zdaj uspeli pokopati njune najdene ostanke.

Jože Bartolj

spominpolitikaIvo PiryMiran TavčarJanez VrečekVinko TavčarJože DežmanPoročilo 6

Duhovna misel

VEČ ...|24. 9. 2024
Vrni to knjigo

Otrok je zagledal debelo knjigo, ki jo je pokrivala ...

Iz knjige Zgodbe za veselje do življenja, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Vrni to knjigo

Otrok je zagledal debelo knjigo, ki jo je pokrivala ...

Iz knjige Zgodbe za veselje do življenja, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Mateja Subotičanec

duhovnost

Za sožitje

VEČ ...|24. 9. 2024
Šolstvo in Slomšek

Na god blaženega škofa A. M. Slomška smo z rednim sogovornikom prof. dr. Jožetom Ramovšem razmišljali o šolskem okolju, etiki in vrednotah za lepše sobivanje in sodelovanje, po zapisanih rekih in Slomškovih naukih. O vse pogostejšem pritoževanju je škof zapisal: Vsak naj pomete pred svojim pragom, veliko dobrega naj stori in s tem boljša svet. 

Šolstvo in Slomšek

Na god blaženega škofa A. M. Slomška smo z rednim sogovornikom prof. dr. Jožetom Ramovšem razmišljali o šolskem okolju, etiki in vrednotah za lepše sobivanje in sodelovanje, po zapisanih rekih in Slomškovih naukih. O vse pogostejšem pritoževanju je škof zapisal: Vsak naj pomete pred svojim pragom, veliko dobrega naj stori in s tem boljša svet. 

Nataša Ličen

družbaodnosipogovorduhovnostsvetovanje

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|24. 9. 2024
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 24. 9.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 24. 9.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|24. 9. 2024
Slomškova nedelja v Celovcu

Osrednja slovesnost na Slomškovo nedeljo je letos potekala v Celovcu, saj je bil blaženi Anton Martin, ki danes goduje, tam pred 200 leti posvečen v duhovnika. Slovesno sveto mašo je ob somaševanju sedmih škofov iz Slovenije in številnih duhovnikov daroval domači, krški škof Jože Marketz. Kot poroča slovenski spored ORF, je škof obžaloval, da je blaženi Anton Martin ob vseh svojih zaslugah, predvsem za slovensko narodno skupnost, na Koroškem premalo poznan, zlasti pri mladini. Zelo ga je skrbela duhovna, kulturna in jezikovna vzgoja ljudi, zato je aktivno podpiral spoštovanje jezikovne raznolikosti in uporabo slovenskega jezika. Blaženi je iz izkustva božje ljubezni znal biti blizu ljudem in to na celosten način. Spodbujal je človeka, da bi črpal življenjsko moč iz vere in kulture, da bi našel veselje ob učenju in svoje talente udejanjil, da bi vzljubil pesem in besedo, da bi se izoblikoval v osebnost, ki ceni domačnost in ostaja odprt za neznano, ki zazna bližnjega in je pripravljen sooblikovati skupnost.

Slomškova nedelja v Celovcu

Osrednja slovesnost na Slomškovo nedeljo je letos potekala v Celovcu, saj je bil blaženi Anton Martin, ki danes goduje, tam pred 200 leti posvečen v duhovnika. Slovesno sveto mašo je ob somaševanju sedmih škofov iz Slovenije in številnih duhovnikov daroval domači, krški škof Jože Marketz. Kot poroča slovenski spored ORF, je škof obžaloval, da je blaženi Anton Martin ob vseh svojih zaslugah, predvsem za slovensko narodno skupnost, na Koroškem premalo poznan, zlasti pri mladini. Zelo ga je skrbela duhovna, kulturna in jezikovna vzgoja ljudi, zato je aktivno podpiral spoštovanje jezikovne raznolikosti in uporabo slovenskega jezika. Blaženi je iz izkustva božje ljubezni znal biti blizu ljudem in to na celosten način. Spodbujal je človeka, da bi črpal življenjsko moč iz vere in kulture, da bi našel veselje ob učenju in svoje talente udejanjil, da bi vzljubil pesem in besedo, da bi se izoblikoval v osebnost, ki ceni domačnost in ostaja odprt za neznano, ki zazna bližnjega in je pripravljen sooblikovati skupnost.

Matjaž Merljak

družbarojakicerkev

Sol in luč

VEČ ...|24. 9. 2024
Blaženi Anton Martin Slomšek: Slomškove drobtinice

»Vsak človek je samemu sebi majhen svet. Modro samega sebe vladati je za človeka prava in najvažnejša umetnost.« Za oddajo Sol in luč smo nabrali za poln pehar Slomškovih drobtinic.

Blaženi Anton Martin Slomšek: Slomškove drobtinice

»Vsak človek je samemu sebi majhen svet. Modro samega sebe vladati je za človeka prava in najvažnejša umetnost.« Za oddajo Sol in luč smo nabrali za poln pehar Slomškovih drobtinic.

Tadej Sadar

duhovnostodnosi