Is podcast Bi radi izdelali svoj stekleni kozarec? Is podcast
Bi radi izdelali svoj stekleni kozarec?

Muzej na prostem Rogatec širi svoje programe. Delavci v njem pripravljajo številne virtualne delavnice, prikaze rokodelskih znanj in tudi v živo pri njih odkrivamo bogastvo vsebin. Nives Brezovnik je opisala razvoj, vsebine in vizijo muzeja.  

Nataša Ličen

zgodovina preteklost kultura dediščina izročilo rokodelstvo

30. 3. 2021
Bi radi izdelali svoj stekleni kozarec?

Muzej na prostem Rogatec širi svoje programe. Delavci v njem pripravljajo številne virtualne delavnice, prikaze rokodelskih znanj in tudi v živo pri njih odkrivamo bogastvo vsebin. Nives Brezovnik je opisala razvoj, vsebine in vizijo muzeja.  

Nataša Ličen

VEČ ...|30. 3. 2021
Bi radi izdelali svoj stekleni kozarec?

Muzej na prostem Rogatec širi svoje programe. Delavci v njem pripravljajo številne virtualne delavnice, prikaze rokodelskih znanj in tudi v živo pri njih odkrivamo bogastvo vsebin. Nives Brezovnik je opisala razvoj, vsebine in vizijo muzeja.  

Nataša Ličen

zgodovinapreteklostkulturadediščinaizročilorokodelstvo

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|28. 3. 2023
Debevčeva Zefa - pastirica in rezbarka

Jožefa Humar - Debevčeva Zefa s svojim zgledom spodbuja, da osebna rast in uspeh nista privilegij izvoljenih, ampak trdo delo vztrajnih. Pol stoletja je bila na Veliki Planini, prežeta z izročilom tamkajšnjega načina bivanja. Ohranjala, gojila in bogatila je slovensko kulturno izročilo. Imela je pretanjeni umetniški čut in veliko duhovno bogastvo, ki ju je črpala iz občudovanja narave, v njej je dobivala navdih za svoje rezbarske umetnine. Rezbarila je pisave za trniče, kropivčke, ročaje, figure, križe in številno drugo okrasje. Andreja Humar Gruden je avtorica knjige o njej, ki nam jo je predstavila tudi v kratkem radijskem pogovoru.    

Debevčeva Zefa - pastirica in rezbarka

Jožefa Humar - Debevčeva Zefa s svojim zgledom spodbuja, da osebna rast in uspeh nista privilegij izvoljenih, ampak trdo delo vztrajnih. Pol stoletja je bila na Veliki Planini, prežeta z izročilom tamkajšnjega načina bivanja. Ohranjala, gojila in bogatila je slovensko kulturno izročilo. Imela je pretanjeni umetniški čut in veliko duhovno bogastvo, ki ju je črpala iz občudovanja narave, v njej je dobivala navdih za svoje rezbarske umetnine. Rezbarila je pisave za trniče, kropivčke, ročaje, figure, križe in številno drugo okrasje. Andreja Humar Gruden je avtorica knjige o njej, ki nam jo je predstavila tudi v kratkem radijskem pogovoru.    

kultura narava duhovnost izročilo dediščina

Zakladi naše dediščine

Debevčeva Zefa - pastirica in rezbarka

Jožefa Humar - Debevčeva Zefa s svojim zgledom spodbuja, da osebna rast in uspeh nista privilegij izvoljenih, ampak trdo delo vztrajnih. Pol stoletja je bila na Veliki Planini, prežeta z izročilom tamkajšnjega načina bivanja. Ohranjala, gojila in bogatila je slovensko kulturno izročilo. Imela je pretanjeni umetniški čut in veliko duhovno bogastvo, ki ju je črpala iz občudovanja narave, v njej je dobivala navdih za svoje rezbarske umetnine. Rezbarila je pisave za trniče, kropivčke, ročaje, figure, križe in številno drugo okrasje. Andreja Humar Gruden je avtorica knjige o njej, ki nam jo je predstavila tudi v kratkem radijskem pogovoru.    

VEČ ...|28. 3. 2023
Debevčeva Zefa - pastirica in rezbarka

Jožefa Humar - Debevčeva Zefa s svojim zgledom spodbuja, da osebna rast in uspeh nista privilegij izvoljenih, ampak trdo delo vztrajnih. Pol stoletja je bila na Veliki Planini, prežeta z izročilom tamkajšnjega načina bivanja. Ohranjala, gojila in bogatila je slovensko kulturno izročilo. Imela je pretanjeni umetniški čut in veliko duhovno bogastvo, ki ju je črpala iz občudovanja narave, v njej je dobivala navdih za svoje rezbarske umetnine. Rezbarila je pisave za trniče, kropivčke, ročaje, figure, križe in številno drugo okrasje. Andreja Humar Gruden je avtorica knjige o njej, ki nam jo je predstavila tudi v kratkem radijskem pogovoru.    

Nataša Ličen

kultura narava duhovnost izročilo dediščina

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|21. 3. 2023
Vrednotenje prispevka Cerkve h kulturnemu razvoju Slovencev

Dr. Branko Šuštar, zgodovinar, muzejski svetnik v Slovenskem šolskem muzeju, je ob Tednu katoliškega šolstva na kratko orisal pomen Cerkve, predvsem redovnih skupnosti, v zgodovini izobraževanja v našem prostoru in pri širjenju kulture med Slovenci.  

Vrednotenje prispevka Cerkve h kulturnemu razvoju Slovencev

Dr. Branko Šuštar, zgodovinar, muzejski svetnik v Slovenskem šolskem muzeju, je ob Tednu katoliškega šolstva na kratko orisal pomen Cerkve, predvsem redovnih skupnosti, v zgodovini izobraževanja v našem prostoru in pri širjenju kulture med Slovenci.  

kultura družba dediščina spomin izobraževanje

Zakladi naše dediščine

Vrednotenje prispevka Cerkve h kulturnemu razvoju Slovencev

Dr. Branko Šuštar, zgodovinar, muzejski svetnik v Slovenskem šolskem muzeju, je ob Tednu katoliškega šolstva na kratko orisal pomen Cerkve, predvsem redovnih skupnosti, v zgodovini izobraževanja v našem prostoru in pri širjenju kulture med Slovenci.  

VEČ ...|21. 3. 2023
Vrednotenje prispevka Cerkve h kulturnemu razvoju Slovencev

Dr. Branko Šuštar, zgodovinar, muzejski svetnik v Slovenskem šolskem muzeju, je ob Tednu katoliškega šolstva na kratko orisal pomen Cerkve, predvsem redovnih skupnosti, v zgodovini izobraževanja v našem prostoru in pri širjenju kulture med Slovenci.  

Nataša Ličen

kultura družba dediščina spomin izobraževanje

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|14. 3. 2023
Kruhkerija

V Hotemažah so skozi več družinskih generacij gostilničarjev razvili svojevrstno zgodbo krušnih dobrot. Kruhkerija je zanimiva zgodba tudi iz strokovnega vidika etnologije. Kako pišejo in razvijajo zgodbo kruha in krušnih dobrot, je povedal Franci Bukovnik.

Kruhkerija

V Hotemažah so skozi več družinskih generacij gostilničarjev razvili svojevrstno zgodbo krušnih dobrot. Kruhkerija je zanimiva zgodba tudi iz strokovnega vidika etnologije. Kako pišejo in razvijajo zgodbo kruha in krušnih dobrot, je povedal Franci Bukovnik.

kultura družba dediščina izročilo

Zakladi naše dediščine

Kruhkerija

V Hotemažah so skozi več družinskih generacij gostilničarjev razvili svojevrstno zgodbo krušnih dobrot. Kruhkerija je zanimiva zgodba tudi iz strokovnega vidika etnologije. Kako pišejo in razvijajo zgodbo kruha in krušnih dobrot, je povedal Franci Bukovnik.

VEČ ...|14. 3. 2023
Kruhkerija

V Hotemažah so skozi več družinskih generacij gostilničarjev razvili svojevrstno zgodbo krušnih dobrot. Kruhkerija je zanimiva zgodba tudi iz strokovnega vidika etnologije. Kako pišejo in razvijajo zgodbo kruha in krušnih dobrot, je povedal Franci Bukovnik.

Nataša Ličen

kultura družba dediščina izročilo

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|7. 3. 2023
Lojze Wieser - okusi naše kulture

Lojze Wieser, slovenski narodni delavec in založnik, ki deluje na avstrijskem Koroškem, je avtor najboljše kuharske knjige na svetu s področja gastronomije “Svatba okusov - poroka Alp in Jadrana.” Govorili smo o okusih našega širšega kulturnega prostora. Večkrat nagrajeni avtor knjig in dokumentarnih filmov pravi, da so tudi jedi poetičen izraz kulture, saj so se ljudje v preteklosti, včasih kljub hudemu pomanjkanju, znašli in zmogli ustvariti vrhunsko gastronomijo. 

Lojze Wieser - okusi naše kulture

Lojze Wieser, slovenski narodni delavec in založnik, ki deluje na avstrijskem Koroškem, je avtor najboljše kuharske knjige na svetu s področja gastronomije “Svatba okusov - poroka Alp in Jadrana.” Govorili smo o okusih našega širšega kulturnega prostora. Večkrat nagrajeni avtor knjig in dokumentarnih filmov pravi, da so tudi jedi poetičen izraz kulture, saj so se ljudje v preteklosti, včasih kljub hudemu pomanjkanju, znašli in zmogli ustvariti vrhunsko gastronomijo. 

kultura družba dediščina izročilo

Zakladi naše dediščine

Lojze Wieser - okusi naše kulture

Lojze Wieser, slovenski narodni delavec in založnik, ki deluje na avstrijskem Koroškem, je avtor najboljše kuharske knjige na svetu s področja gastronomije “Svatba okusov - poroka Alp in Jadrana.” Govorili smo o okusih našega širšega kulturnega prostora. Večkrat nagrajeni avtor knjig in dokumentarnih filmov pravi, da so tudi jedi poetičen izraz kulture, saj so se ljudje v preteklosti, včasih kljub hudemu pomanjkanju, znašli in zmogli ustvariti vrhunsko gastronomijo. 

VEČ ...|7. 3. 2023
Lojze Wieser - okusi naše kulture

Lojze Wieser, slovenski narodni delavec in založnik, ki deluje na avstrijskem Koroškem, je avtor najboljše kuharske knjige na svetu s področja gastronomije “Svatba okusov - poroka Alp in Jadrana.” Govorili smo o okusih našega širšega kulturnega prostora. Večkrat nagrajeni avtor knjig in dokumentarnih filmov pravi, da so tudi jedi poetičen izraz kulture, saj so se ljudje v preteklosti, včasih kljub hudemu pomanjkanju, znašli in zmogli ustvariti vrhunsko gastronomijo. 

Nataša Ličen

kultura družba dediščina izročilo

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|28. 2. 2023
70 let Mestnega muzeja Idrija

Mestni muzej Idrija slavi jubilej, občetnico ustanovitve in delovanja. Čeprav muzejske vsebine velikokrat črpajo iz preteklosti, so muzealci stalno usmerjeni naprej. Preteklost prepletajo s sedanjostjo in prihodnostjo. Njihovo poslanstvo je v prvi vrsti skrb za dediščino, ki jim je zaupana v varstvo in ki jo želijo ohraniti prihodnjim rodovom. Izšla je knjiga Razstavljamo čas in nastal je kratki animirani film 70 let Mestnega muzeja IdrijaPogovarjali smo se z Mirjam Gnezda Bogataj, muzejsko svetovalko. 

70 let Mestnega muzeja Idrija

Mestni muzej Idrija slavi jubilej, občetnico ustanovitve in delovanja. Čeprav muzejske vsebine velikokrat črpajo iz preteklosti, so muzealci stalno usmerjeni naprej. Preteklost prepletajo s sedanjostjo in prihodnostjo. Njihovo poslanstvo je v prvi vrsti skrb za dediščino, ki jim je zaupana v varstvo in ki jo želijo ohraniti prihodnjim rodovom. Izšla je knjiga Razstavljamo čas in nastal je kratki animirani film 70 let Mestnega muzeja IdrijaPogovarjali smo se z Mirjam Gnezda Bogataj, muzejsko svetovalko. 

kultura tradicija izročilo dediščina

Zakladi naše dediščine

70 let Mestnega muzeja Idrija

Mestni muzej Idrija slavi jubilej, občetnico ustanovitve in delovanja. Čeprav muzejske vsebine velikokrat črpajo iz preteklosti, so muzealci stalno usmerjeni naprej. Preteklost prepletajo s sedanjostjo in prihodnostjo. Njihovo poslanstvo je v prvi vrsti skrb za dediščino, ki jim je zaupana v varstvo in ki jo želijo ohraniti prihodnjim rodovom. Izšla je knjiga Razstavljamo čas in nastal je kratki animirani film 70 let Mestnega muzeja IdrijaPogovarjali smo se z Mirjam Gnezda Bogataj, muzejsko svetovalko. 

VEČ ...|28. 2. 2023
70 let Mestnega muzeja Idrija

Mestni muzej Idrija slavi jubilej, občetnico ustanovitve in delovanja. Čeprav muzejske vsebine velikokrat črpajo iz preteklosti, so muzealci stalno usmerjeni naprej. Preteklost prepletajo s sedanjostjo in prihodnostjo. Njihovo poslanstvo je v prvi vrsti skrb za dediščino, ki jim je zaupana v varstvo in ki jo želijo ohraniti prihodnjim rodovom. Izšla je knjiga Razstavljamo čas in nastal je kratki animirani film 70 let Mestnega muzeja IdrijaPogovarjali smo se z Mirjam Gnezda Bogataj, muzejsko svetovalko. 

Nataša Ličen

kultura tradicija izročilo dediščina

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|21. 2. 2023
Materni jezik

Unesco je leta 1999 21. februar razglasil za mednarodni dan maternega jezika, z namenom spodbujanja spoštovanja tako lastne materinščine kot tudi drugih ljudi ter njihovih materinščin in kultur. Oozarjajo na potrebo po ohranjanju kulturne in jezikovne raznolikosti po svetu. Materni jezik je jezik s katerim nas prvič ogovori mama in je tisti v katerem spregovorimo svojo prvo besedo, zato mu rečemo tudi prvi jezik. Z maternim jezikom se najlažje izražamo, razmišljamo, pišemo, sanjamo in se na splošno sporazumevamo. Materi jezik je v družbi pomemben za razvoj in krepitev narodne zavesti. Po podatkih UNESCA okrog 40 odstotkov svetovnega prebivalstva nima dostopa do izobrazbe v jeziku, ki ga govori ali razume. Pravica do materinščine je osnovna človekova pravica. Slovenščina je eden od bolj razvitih jezikov, dr. Kozma Ahačič pravi, da je velik jezik. 

Materni jezik

Unesco je leta 1999 21. februar razglasil za mednarodni dan maternega jezika, z namenom spodbujanja spoštovanja tako lastne materinščine kot tudi drugih ljudi ter njihovih materinščin in kultur. Oozarjajo na potrebo po ohranjanju kulturne in jezikovne raznolikosti po svetu. Materni jezik je jezik s katerim nas prvič ogovori mama in je tisti v katerem spregovorimo svojo prvo besedo, zato mu rečemo tudi prvi jezik. Z maternim jezikom se najlažje izražamo, razmišljamo, pišemo, sanjamo in se na splošno sporazumevamo. Materi jezik je v družbi pomemben za razvoj in krepitev narodne zavesti. Po podatkih UNESCA okrog 40 odstotkov svetovnega prebivalstva nima dostopa do izobrazbe v jeziku, ki ga govori ali razume. Pravica do materinščine je osnovna človekova pravica. Slovenščina je eden od bolj razvitih jezikov, dr. Kozma Ahačič pravi, da je velik jezik. 

kultura dediščina izročilo družba

Zakladi naše dediščine

Materni jezik

Unesco je leta 1999 21. februar razglasil za mednarodni dan maternega jezika, z namenom spodbujanja spoštovanja tako lastne materinščine kot tudi drugih ljudi ter njihovih materinščin in kultur. Oozarjajo na potrebo po ohranjanju kulturne in jezikovne raznolikosti po svetu. Materni jezik je jezik s katerim nas prvič ogovori mama in je tisti v katerem spregovorimo svojo prvo besedo, zato mu rečemo tudi prvi jezik. Z maternim jezikom se najlažje izražamo, razmišljamo, pišemo, sanjamo in se na splošno sporazumevamo. Materi jezik je v družbi pomemben za razvoj in krepitev narodne zavesti. Po podatkih UNESCA okrog 40 odstotkov svetovnega prebivalstva nima dostopa do izobrazbe v jeziku, ki ga govori ali razume. Pravica do materinščine je osnovna človekova pravica. Slovenščina je eden od bolj razvitih jezikov, dr. Kozma Ahačič pravi, da je velik jezik. 

VEČ ...|21. 2. 2023
Materni jezik

Unesco je leta 1999 21. februar razglasil za mednarodni dan maternega jezika, z namenom spodbujanja spoštovanja tako lastne materinščine kot tudi drugih ljudi ter njihovih materinščin in kultur. Oozarjajo na potrebo po ohranjanju kulturne in jezikovne raznolikosti po svetu. Materni jezik je jezik s katerim nas prvič ogovori mama in je tisti v katerem spregovorimo svojo prvo besedo, zato mu rečemo tudi prvi jezik. Z maternim jezikom se najlažje izražamo, razmišljamo, pišemo, sanjamo in se na splošno sporazumevamo. Materi jezik je v družbi pomemben za razvoj in krepitev narodne zavesti. Po podatkih UNESCA okrog 40 odstotkov svetovnega prebivalstva nima dostopa do izobrazbe v jeziku, ki ga govori ali razume. Pravica do materinščine je osnovna človekova pravica. Slovenščina je eden od bolj razvitih jezikov, dr. Kozma Ahačič pravi, da je velik jezik. 

Nataša Ličen

kultura dediščina izročilo družba

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|14. 2. 2023
Rok Hvala o ljubezni, štrukljih in poeziji z noto izročila

Rok Hvala iz Društva Bazilika je strnil široka prizadevanja društva, ki mu predseduje, iz Rečice ob Savinji, na področju dediščine. Obujajo kulinariko, predvsem ponudbo štrukljev, pa tudi pripovedi, lokalnih navad in običajev.   

Rok Hvala o ljubezni, štrukljih in poeziji z noto izročila

Rok Hvala iz Društva Bazilika je strnil široka prizadevanja društva, ki mu predseduje, iz Rečice ob Savinji, na področju dediščine. Obujajo kulinariko, predvsem ponudbo štrukljev, pa tudi pripovedi, lokalnih navad in običajev.   

kultura tradicija izročilo dediščina

Zakladi naše dediščine

Rok Hvala o ljubezni, štrukljih in poeziji z noto izročila

Rok Hvala iz Društva Bazilika je strnil široka prizadevanja društva, ki mu predseduje, iz Rečice ob Savinji, na področju dediščine. Obujajo kulinariko, predvsem ponudbo štrukljev, pa tudi pripovedi, lokalnih navad in običajev.   

VEČ ...|14. 2. 2023
Rok Hvala o ljubezni, štrukljih in poeziji z noto izročila

Rok Hvala iz Društva Bazilika je strnil široka prizadevanja društva, ki mu predseduje, iz Rečice ob Savinji, na področju dediščine. Obujajo kulinariko, predvsem ponudbo štrukljev, pa tudi pripovedi, lokalnih navad in običajev.   

Nataša Ličen

kultura tradicija izročilo dediščina

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|7. 2. 2023
Društvo Bazilika, ki izboljšuje priokus kulture

Kulturno turistično društvo Bazilika je recept za dopust, zabavo in dogodke, so zapisali na svoji spletni strani. Odkrivajo podeželje, vinogradniško, tradicijo v zidanicah, zdravilne vode v termah. Organizirajo dogodke s poudarkom na glasbi, kulinariki in tradiciji. Rok Hvala je predstavil ozadje njihovih dejavnosti.  
 

Društvo Bazilika, ki izboljšuje priokus kulture

Kulturno turistično društvo Bazilika je recept za dopust, zabavo in dogodke, so zapisali na svoji spletni strani. Odkrivajo podeželje, vinogradniško, tradicijo v zidanicah, zdravilne vode v termah. Organizirajo dogodke s poudarkom na glasbi, kulinariki in tradiciji. Rok Hvala je predstavil ozadje njihovih dejavnosti.  
 

kultura tradicija izročilo dediščina

Zakladi naše dediščine

Društvo Bazilika, ki izboljšuje priokus kulture

Kulturno turistično društvo Bazilika je recept za dopust, zabavo in dogodke, so zapisali na svoji spletni strani. Odkrivajo podeželje, vinogradniško, tradicijo v zidanicah, zdravilne vode v termah. Organizirajo dogodke s poudarkom na glasbi, kulinariki in tradiciji. Rok Hvala je predstavil ozadje njihovih dejavnosti.  
 

VEČ ...|7. 2. 2023
Društvo Bazilika, ki izboljšuje priokus kulture

Kulturno turistično društvo Bazilika je recept za dopust, zabavo in dogodke, so zapisali na svoji spletni strani. Odkrivajo podeželje, vinogradniško, tradicijo v zidanicah, zdravilne vode v termah. Organizirajo dogodke s poudarkom na glasbi, kulinariki in tradiciji. Rok Hvala je predstavil ozadje njihovih dejavnosti.  
 

Nataša Ličen

kultura tradicija izročilo dediščina

Zakladi naše dediščine

Naša domovina je v izročilu bogata in raznolika. Odkrivamo ga v kratkih, nekaj minutnih rubrikah "Zakladi naše dediščine". V strnjenih pogovorih predstavljamo mojstre domačih in umetnostnih obrti, govorimo s strokovnjaki posameznih etnoloških področjih. Včasih gostimo tudi pevce ali skupine, ki ohranjajo ljudsko pesem. Pogosto se udeležujemo dogodkov z etnološko vsebino, na katerih v prepletanju znanja in veščin iz preteklosti, odkrivamo sodobnejše prikaze slovenske dediščine.

Nataša Ličen

Nataša Ličen

Priporočamo
|
Aktualno

Svetovalnica

VEČ ...|30. 3. 2023
Odpuščanje v odnose pripelje svobodo

V misijonski Svetovalnici sta o spoštovanju in ljubezni, odpuščanju in dojemanju svobode v zakonu govorila Barbara in Marko Zrnec, zakonca z več kot 30-letnim stažem.

Odpuščanje v odnose pripelje svobodo

V misijonski Svetovalnici sta o spoštovanju in ljubezni, odpuščanju in dojemanju svobode v zakonu govorila Barbara in Marko Zrnec, zakonca z več kot 30-letnim stažem.

Blaž Lesnik

svetovanjeodnosi

Radijski misijon 2023

VEČ ...|30. 3. 2023
5. dan: Misijonski pogovor – Bog, ovira ali izvor naše svobode?

Prilika o izgubljenem sinu je bila vodilo in izzivalno vprašanje, ki ga prinaša že naslov. Božji pogled je ljubezen do konca, ker samo takšna ljubezen sina lahko sprejme na takšen način kot ga je. Človek bi takšnega sina vsaj posvaril. Toda kako, da bo pravilno razumel svobodo v Bogu? O tem in o napakah posvečenih oseb, o zakramentih in o grehu, z nadškofom Marjanom Turnškom.

5. dan: Misijonski pogovor – Bog, ovira ali izvor naše svobode?

Prilika o izgubljenem sinu je bila vodilo in izzivalno vprašanje, ki ga prinaša že naslov. Božji pogled je ljubezen do konca, ker samo takšna ljubezen sina lahko sprejme na takšen način kot ga je. Človek bi takšnega sina vsaj posvaril. Toda kako, da bo pravilno razumel svobodo v Bogu? O tem in o napakah posvečenih oseb, o zakramentih in o grehu, z nadškofom Marjanom Turnškom.

Radio Ognjišče

duhovnostodnosimisijon2023

Kmetijska oddaja

VEČ ...|26. 3. 2023
O protestu kmetov in okoljskem izsiljevanju

V petek so kmetje, z mirnim protestom, ki se je ob 13.00 odvijal po celi Sloveniji, oblast opomnili, da je nepreklicno konec časa, ko so z izsiljevanjem v postopkih sprejemanja zakonodaje kmetijstvo postavili pred zid zahtev, ki onemogočajo kmetovanje, pridelavo hrane in preživetje njihovih družin.

O protestu kmetov in okoljskem izsiljevanju

V petek so kmetje, z mirnim protestom, ki se je ob 13.00 odvijal po celi Sloveniji, oblast opomnili, da je nepreklicno konec časa, ko so z izsiljevanjem v postopkih sprejemanja zakonodaje kmetijstvo postavili pred zid zahtev, ki onemogočajo kmetovanje, pridelavo hrane in preživetje njihovih družin.

Robert Božič

kmetijstvoprotestokolje

Pogovor o

VEČ ...|22. 3. 2023
Internet spreminja šolarje. Kakšen je odgovor katoliških šol?

Znami so bili direktor Zavoda sv. Stanislava mag. Tone Česen, Urška Doblehar s Škofijske gimanazije Vipava, Benjamin Tomažič z Gimnazije Želimlje in Marko Novak z Osnovne šole Alojzija Šuštarja.

Govorili smo o tem ali je znanje še vrednota, čeprav je prek interneta dostopno z dvema klikoma, o tem, kakšen vpliv zaznajo na mladih zaradi pojava družbenih omrežij, kako zaznavajo zasvojenost od računalniških igric in tudi pornografije.

Internet spreminja šolarje. Kakšen je odgovor katoliških šol?

Znami so bili direktor Zavoda sv. Stanislava mag. Tone Česen, Urška Doblehar s Škofijske gimanazije Vipava, Benjamin Tomažič z Gimnazije Želimlje in Marko Novak z Osnovne šole Alojzija Šuštarja.

Govorili smo o tem ali je znanje še vrednota, čeprav je prek interneta dostopno z dvema klikoma, o tem, kakšen vpliv zaznajo na mladih zaradi pojava družbenih omrežij, kako zaznavajo zasvojenost od računalniških igric in tudi pornografije.

Tanja Dominko

šolstvoizobraževanježivljenje

Lahko noč, moj angel

VEČ ...|30. 3. 2023
Angel praznega nabiralnika

Pot do poštenega nabiralnika je postala del moje jutranje rutine: podobno kot …

Angel praznega nabiralnika

Pot do poštenega nabiralnika je postala del moje jutranje rutine: podobno kot …

Gregor Čušin

duhovnost

Radijski misijon 2023

VEČ ...|30. 3. 2023
5. dan: Misijonski pogovor – Bog, ovira ali izvor naše svobode?

Prilika o izgubljenem sinu je bila vodilo in izzivalno vprašanje, ki ga prinaša že naslov. Božji pogled je ljubezen do konca, ker samo takšna ljubezen sina lahko sprejme na takšen način kot ga je. Človek bi takšnega sina vsaj posvaril. Toda kako, da bo pravilno razumel svobodo v Bogu? O tem in o napakah posvečenih oseb, o zakramentih in o grehu, z nadškofom Marjanom Turnškom.

5. dan: Misijonski pogovor – Bog, ovira ali izvor naše svobode?

Prilika o izgubljenem sinu je bila vodilo in izzivalno vprašanje, ki ga prinaša že naslov. Božji pogled je ljubezen do konca, ker samo takšna ljubezen sina lahko sprejme na takšen način kot ga je. Človek bi takšnega sina vsaj posvaril. Toda kako, da bo pravilno razumel svobodo v Bogu? O tem in o napakah posvečenih oseb, o zakramentih in o grehu, z nadškofom Marjanom Turnškom.

Radio Ognjišče

duhovnostodnosimisijon2023

Radijski roman

VEČ ...|30. 3. 2023
Le eno je potrebno - 32. del

Knez Metternich, ki je krojil usodo velike Avstrije, je sklical kongres svete alianse, ki se je rodila jeseni leta 1815 v Parizu. Naš Friderik Irenej Baraga pa ima v poletju leta 1821 veliko izpitov.

Le eno je potrebno - 32. del

Knez Metternich, ki je krojil usodo velike Avstrije, je sklical kongres svete alianse, ki se je rodila jeseni leta 1815 v Parizu. Naš Friderik Irenej Baraga pa ima v poletju leta 1821 veliko izpitov.

Mateja Subotičanec

knjigaLe eno je potrebno

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|30. 3. 2023
399. oddaja

Ljubljanske ceste – Aleksander Mežek, E’ la mia vita - Al Bano Carrisi, The Lord - Bee Gees, Dolga je pot do tebe – Alenka Pinterič, Kako da te ne volim - Oliver Dragojević in Ujaci; He Aint Heavy, Hes My Brother - The Hollies, Vsak je sam – Hazard, Gethsemane – Karel Gott, People need love - Abba, To je življenje brez neba – Faraoni, La voix du bon Dieu – Celine Dion, Tears in heaven – Eric Clapton, You never walk alone – Mathou ... Oddaja je bila v sklopu Radijskega misijona in poslušalci so lahko povedali namen za prijatelja, sorodnika ali znanca, za katerega vedo, da je v stiski in mu podarili kakšno navdihujočo popevko.   

399. oddaja

Ljubljanske ceste – Aleksander Mežek, E’ la mia vita - Al Bano Carrisi, The Lord - Bee Gees, Dolga je pot do tebe – Alenka Pinterič, Kako da te ne volim - Oliver Dragojević in Ujaci; He Aint Heavy, Hes My Brother - The Hollies, Vsak je sam – Hazard, Gethsemane – Karel Gott, People need love - Abba, To je življenje brez neba – Faraoni, La voix du bon Dieu – Celine Dion, Tears in heaven – Eric Clapton, You never walk alone – Mathou ... Oddaja je bila v sklopu Radijskega misijona in poslušalci so lahko povedali namen za prijatelja, sorodnika ali znanca, za katerega vedo, da je v stiski in mu podarili kakšno navdihujočo popevko.   

Matjaž Merljak, Marko Zupan

glasbaspomin

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|30. 3. 2023
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 30. 3.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 30. 3.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Lahko noč, moj angel

VEČ ...|30. 3. 2023
Angel praznega nabiralnika

Pot do poštenega nabiralnika je postala del moje jutranje rutine: podobno kot …

Angel praznega nabiralnika

Pot do poštenega nabiralnika je postala del moje jutranje rutine: podobno kot …

Gregor Čušin

duhovnost