Rojaki v Argentini so si pred dnevi v Slomškovem domu in v San Justu v Buenos Airesu lahko ogledali novo gledališko predstavo, to je bil Idealni soprog Oscarja Wildeja. Pod režijo se je podpisala Maruča Zurc iz Pristave. Posebnost predstave je, da so v njej nastopili igralci iz več slovenskih Domov in da je bil na odru tudi Argentinec. Na igro so se začeli pripravljati letošnjega marca, nam je povedala režiserka. Vsi so bili vključeni tudi v pripravo scene, Zurc je še podčrtala sodelovanje mladih pri zvoku in luči. Režiserka Maruča Zurc še dodaja, da imajo že vabila za nova gostovanja, a ta bodo šele naslednje leto - letošnji koledar je že napolnjen z dogodki. Veseli bi bili tudi vabila za gostovanje v Sloveniji. Celotni pogovor z režiserko in fotografije predstave Idealni soprog so na naši spletni strani v rubriki Slovenci po svetu
Rojaki v Argentini so si pred dnevi v Slomškovem domu in v San Justu v Buenos Airesu lahko ogledali novo gledališko predstavo, to je bil Idealni soprog Oscarja Wildeja. Pod režijo se je podpisala Maruča Zurc iz Pristave. Posebnost predstave je, da so v njej nastopili igralci iz več slovenskih Domov in da je bil na odru tudi Argentinec. Na igro so se začeli pripravljati letošnjega marca, nam je povedala režiserka. Vsi so bili vključeni tudi v pripravo scene, Zurc je še podčrtala sodelovanje mladih pri zvoku in luči. Režiserka Maruča Zurc še dodaja, da imajo že vabila za nova gostovanja, a ta bodo šele naslednje leto - letošnji koledar je že napolnjen z dogodki. Veseli bi bili tudi vabila za gostovanje v Sloveniji. Celotni pogovor z režiserko in fotografije predstave Idealni soprog so na naši spletni strani v rubriki Slovenci po svetu
Komisija državnega zbora za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu, ki jo vodi poslanka SDS Suzana Lep Šimenko, bo jutri izvedla že devetnajsto Vseslovensko srečanje. Namenjeno je Slovencem, živečim zunaj meja Slovenije, predstavnikom državnih oblasti, strokovnjakom ter vsem ostalim, ki jih druži zanimanje za zamejske in izseljenske tematike. Letos bo osrednja pozornost namenjena poglabljanju gospodarskega sodelovanja med Slovenijo in slovensko skupnostjo po svetu. Različni govorci bodo osvetlili pomen gospodarskega in znanstvenega povezovanja kot ključnega dejavnika za ohranitev in krepitev slovenske identitete med Slovenci po svetu. V kulturnem delu programa bo tudi projekcija filma Izginjanje režiserke Andrine Mračnikar. Vseslovensko srečanje iz državnega zbora bo moč spremljati tudi v neposrednem televizijskem prenosu.
Komisija državnega zbora za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu, ki jo vodi poslanka SDS Suzana Lep Šimenko, bo jutri izvedla že devetnajsto Vseslovensko srečanje. Namenjeno je Slovencem, živečim zunaj meja Slovenije, predstavnikom državnih oblasti, strokovnjakom ter vsem ostalim, ki jih druži zanimanje za zamejske in izseljenske tematike. Letos bo osrednja pozornost namenjena poglabljanju gospodarskega sodelovanja med Slovenijo in slovensko skupnostjo po svetu. Različni govorci bodo osvetlili pomen gospodarskega in znanstvenega povezovanja kot ključnega dejavnika za ohranitev in krepitev slovenske identitete med Slovenci po svetu. V kulturnem delu programa bo tudi projekcija filma Izginjanje režiserke Andrine Mračnikar. Vseslovensko srečanje iz državnega zbora bo moč spremljati tudi v neposrednem televizijskem prenosu.
Delo izseljenskih duhovnikov je v prazničnih dneh še bolj zahtevno kot sicer, prevoziti morajo več sto kilometrov, saj rojaki ne živijo le v enem kraju izseljenske župnije. So pa rojaki teh srečanj zelo veseli. Tako je tudi v Stuttgartu v Nemčiji, kjer je župnik Aleš Kalamar. „Pomembna so tudi srečanja po svetih mašah. Sploh po pandemiji, ko se je pokazalo, kako ljudje drug drugega pogrešajo. Naše skupnosti so začele rasti, tudi število naših vernikov se veča in to mi je v veliko zadovoljstvo.“ Vse bolj pomembno delo izseljenskih duhovnikov so obiski bolnikov. V mislih ima predvsem tiste iz prve generacije, ki so v Baden-Württemberg prišli v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, ki se ne bodo niti vrnili v Slovenijo, njihovi otroci pa so zaradi služb razseljeni po Nemčiji in po svetu in se domov vrnejo enkrat, morda dvakrat na leto. „Bolj kot ne smo mi edini stik z njimi in z domovino.“ Več o praznovanju velike noči med Slovenci po svetu tudi v fotografijah med novicami na naši spletni strani.
Delo izseljenskih duhovnikov je v prazničnih dneh še bolj zahtevno kot sicer, prevoziti morajo več sto kilometrov, saj rojaki ne živijo le v enem kraju izseljenske župnije. So pa rojaki teh srečanj zelo veseli. Tako je tudi v Stuttgartu v Nemčiji, kjer je župnik Aleš Kalamar. „Pomembna so tudi srečanja po svetih mašah. Sploh po pandemiji, ko se je pokazalo, kako ljudje drug drugega pogrešajo. Naše skupnosti so začele rasti, tudi število naših vernikov se veča in to mi je v veliko zadovoljstvo.“ Vse bolj pomembno delo izseljenskih duhovnikov so obiski bolnikov. V mislih ima predvsem tiste iz prve generacije, ki so v Baden-Württemberg prišli v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, ki se ne bodo niti vrnili v Slovenijo, njihovi otroci pa so zaradi služb razseljeni po Nemčiji in po svetu in se domov vrnejo enkrat, morda dvakrat na leto. „Bolj kot ne smo mi edini stik z njimi in z domovino.“ Več o praznovanju velike noči med Slovenci po svetu tudi v fotografijah med novicami na naši spletni strani.
Kaj je našim prednikom pomagalo, da so ohranili slovenski jezik, kulturo in tradicijo? Kako danes ohranjamo slovenstvo doma in kako ga živijo naši rojaki po svetu? O tem so govorili Alojz Kovšca, Marko Fink in Dragica Motik. Temo bo obravnavala tudi 3. mednarodna konferenca, ki jo 20. novembra pripravlja Društvo katoliških pedagogov Slovenije.
Kaj je našim prednikom pomagalo, da so ohranili slovenski jezik, kulturo in tradicijo? Kako danes ohranjamo slovenstvo doma in kako ga živijo naši rojaki po svetu? O tem so govorili Alojz Kovšca, Marko Fink in Dragica Motik. Temo bo obravnavala tudi 3. mednarodna konferenca, ki jo 20. novembra pripravlja Društvo katoliških pedagogov Slovenije.
Pokojni škof Metod Pirih je bil deset let odgovoren za Slovence po svetu. Izseljence v Evropi in tudi na drugih celinah je obiskoval ob različnih slovesnostih in obletnicah. S pomočjo arhivskih posnetkov se bomo spomnili njegovih obiskov v Clevelandu, Avstraliji in Milanu.
Pokojni škof Metod Pirih je bil deset let odgovoren za Slovence po svetu. Izseljence v Evropi in tudi na drugih celinah je obiskoval ob različnih slovesnostih in obletnicah. S pomočjo arhivskih posnetkov se bomo spomnili njegovih obiskov v Clevelandu, Avstraliji in Milanu.
Kako to veliko noč, kot je še nismo imeli, doživljajo Slovenci po svetu in kako so slovenski duhovniki v teh časih povezani z rojaki, smo se pozanimali v Sydneyju, Stuttgartu, Hamiltonu, Lemontu in Buenos Airesu.
V Buenos Airesu je v nedeljo, 25. novembra 2018, potekal 63. Slovenski dan. Prireditev je letos potekala v Slomškovem domu v okraju Ramos Mejija, ki je ob tem praznoval svojo 57. obletnico, ta dan je bil združen tudi s praznovanjem 70-letnice društva Zedinjena Slovenija. Več nam je povedala kulturna referentka v Slomškovem domu in tajnica društva Zedinjena Slovenija Mariana Poznič. V studio smo povabili tudi Aleksandra Igličarja iz Godešiča pri Škofji Loki, ki je s skupino romarjev in popotnikov mudil v Buenos Airesu ravno, ko je poteka Slovenski dan.
Spomnili se bomo, da je zamejski pisatelj Florjan Lipuš prejel veliko avstrijsko državno nagrado, Tone Ovsenik se je zazrl v zgodovino slovenske župnije sv. Vida v Cleveladnu, ki je praznovala 125-letnico; Mariana Poznič nam je predstavila zahvalno praznovanje ob 70-letnici povojnega begunstva v Buenos Airesu; predstavili bomo obisk nadškofa Zoreta pri rojakih v Argentini in slišali, da je Arhiv Slovenije bogatejši za zbirko avstralskih rojakov.
V tokratni oddaji je bil naš gost dr. Žiga Turk. Govorili smo o bližajočih se evropskih volitvah, razmerah na slovenskem političnem parketu in referendumskih aktivnostih.
Je velik ljubitelj Stvarstva in vsega lepega, verjetno je prav zato tudi navdušen fotograf, ki s svojimi fotografijami vedno znova kaže na to presežno lepoto. A prepričan sem, da ga najbolj poznate po tem, da je je odličen sadjarski strokovnjak, vedno pripravljen svetovati iz zakladnice svojega bogatega znanja. Vabljeni k poslušanju!
Da je življenje čudež, lahko preberemo v različnih oblikah in redko kdo se s stavkom ne strinja. Da pa ga tako doživimo in ga vidimo kot čudež, pa je že drugo vprašanje. Stefanos Ksenakis se je po življenjskem pretresu odločil, da bo pozoren na čudeže in: »Sprva nisem našel ničesar, za kar bi bil lahko hvaležen, pozneje pa se je to spremenilo. Začel sem odkrivati vse več in več in nazadnje nisem mogel nehati.«
Tako je zapisal v predgovor knjige, ki jo je naslovil Življenje je darilo, ki je zbirka navdihujočih kratkih zgodb, ki jo toplo priporočamo. Izšla je pri založbi Primus.
Postali smo ujetniki svobode, ki se zanaša samo še na lastno izkušnjo in samo to tudi priznava. Mnogi ne opazijo v tem nikakršne težave, še manj povezave s pritiski, izgorelostjo in depresivnostjo. Namreč, kdor želi presojati svoje odločitve zgolj na podlagi lastnih izkušenj, naj se pripravi na neprehodno goro preizkušenj in vprašanj, nenazadnje tudi odgovornosti. Tako o vprašanjih življenja in smrti razmišlja v komentarju odgovorni urednik Radia Ognjišče, Tadej Sadar.
Slišali smo, da je Andrej Majcen začel razmišljati o duhovniškem poklicu. Ko je prikimal klicu, so ga vprašali: “Ali ljubiš Marijo?” Slišali boste kako je odgovoril.
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
1. maja je mililo 20 let od vstopa Slovenije v Evropsko unijo, 9. maja praznujemo dan Evrope. Članstvo v uniji je bil strateški cilj naše države vse od osamosvojitve naprej. Svojo evropsko usmeritev smo aktivno uresničevali z razvojem in graditvijo institucionalnih odnosov z Evropsko unijo. O tem, kako pomemben je bil vstop naše države v to skupnost, in tudi, kje je Evropska unija, ki se junija odpravlja na volitve, danes, smo v tokratnem »Pogovoru o« vprašali vodjo Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji dr. Jernejo Jug Jerše.
V Trstu bodo jutri v sklopu projekta Cantate in ob dnevu Evrope podelili 3. nagrado Pavle Merku. Svet slovenskih organizacij in Zveza cerkvenih pevskih zborov Trst jo podeljujeta bienalno. Prvo in drugo nagrado sta prejela skladatelj Patrick Quaggiato in dirigent Hilarij Lavrenčič. Letos je na vrsti Petra Grassi, dirigentka iz dežele Furlanije Julijske krajine, ki je v zadnjih letih doživela največji vzpon z nagradami na tekmovanjih, mednarodno dejavnostjo in široko prepoznavnostjo. Vodila je Deželni mladinski zbor združenja Usci, nato je sovodila Državni mladinski zbor državne federacije Feniarco (kot najmlajša dirigentka v zgodovini te zasedbe), ustanovila je in vodi komorni zbor Vikra, ki v duhu vrednotenja čezmejne kulture nastopa v zelo prestižnih okvirih in je prejel Grand Prix na 59. Mednarodnem zborovskem tekmovanju Seghizzi v Gorici, nenazadnje je prevzela vodenje oddelka za zborovsko glasbo na konservatoriju v Trentu, ki slovi kot ena najboljših šol za mlade zborovske dirigente. Petra Grassi je leta 2016 prejela prvo nagrado na tekmovanju za zborovodje Zvok mojih rok v Ljubljani. Vodila je tudi profesionalni zbor Slovenske Filharmonije na raznih koncertih. Žirijo nagrade so sestavljali strokovnjakinja za zborovsko področje Branka Kljun, radijska urednica Tamara Stanese, skladatelj in dirigent Patrick Quaggiato, Marija Brecelj kot predstavnica SSO in Bogdan Kralj kot predstavnik ZCPZ Trst. Nagrado bodo organizatorji podelili ob dnevu Evrope v četrtek, 9. maja ob 20.00 na dvorcu Geiringer v Trstu. Slovesnost bo obogatilo petje vokalne skupine IngeniuM, ki deluje pod umetniškim vodstvom Blaža Srtmoleta in je moška sekcija istoimenske, mednarodno priznane skupine, ki je za svoje dosežke prejela zlati znak Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti. Zaradi omejenega števila sedežev je vstop možen samo s predhodno rezervacijo; zainteresirani lahko pišejo na elektronski naslov Zveze cerkvenih pevskih zborov Trst.