Poslušalko je zanimalo, kako dolgo naj kuha domače prekajeno svinjsko meso in kako dolgo kupljeno. Sestra Nikolina ji je odgovorila, da velja pravilo za 1 kg mesa ena ura kuhanja. Domače meso samo splaknemo pod vodo in damo kuhat v vročo vodo, vmes ga lahko obrnemo. Med kuhanjem lahko naredimo preiskus – nabodemo ga z dvorogelno tanko vilico. Čas kuhanja je odvisen tudi od oblike šunke - debelejše kuhamo dlje časa, da je tudi na sredini dobro prekuhano meso. V vsakem primeru meso ohlajamo v tekočini, v kateri smo ga skuhali. Ko je meso mlačno, ga šele odcedimo.
Poslušalko je zanimalo, kako dolgo naj kuha domače prekajeno svinjsko meso in kako dolgo kupljeno. Sestra Nikolina ji je odgovorila, da velja pravilo za 1 kg mesa ena ura kuhanja. Domače meso samo splaknemo pod vodo in damo kuhat v vročo vodo, vmes ga lahko obrnemo. Med kuhanjem lahko naredimo preiskus – nabodemo ga z dvorogelno tanko vilico. Čas kuhanja je odvisen tudi od oblike šunke - debelejše kuhamo dlje časa, da je tudi na sredini dobro prekuhano meso. V vsakem primeru meso ohlajamo v tekočini, v kateri smo ga skuhali. Ko je meso mlačno, ga šele odcedimo.
Za rdečo barvo pirhov sestra Nikolina svetuje kuhanje jajc v soku iz malin ali soku črnega ribeza. Če imamo sadje zamrznjeno, ga v vodi najprej skuhamo, nato odcedimo, dodamo malo limoninega soka ali pa žičko kisa, da bodo pirhi lepe, sveže barve, nato pa v tej zavrelici skuhamo jajca. Lahko jih skuhamo tudi v zavrelici, ki ji dodamo nekaj žlic rdeče paprike, prav tako jih lahko skuhamo v pravi kavi ali instant kavi. Dobro je dati kakšno žličko limoninega soka. Zelena jajca dobimo, če jajca kuhamo v zavrelici iz mladih kopriv, mlade špinače, bršljana ... Zelo lepi pirhi pridejo, če jajca skuhamo v čebulnih olupkih, še posebej pri rdeči čebuli. Lepe pirhe dobimo tudi, če navežemo kakšno rožico, deteljico, cvetek ... ali pa narišemo kakšen vstajenjski simbol ali napišemo aleluja .. Za lep lesk jajca oz. pirhe namastimo.
Za rdečo barvo pirhov sestra Nikolina svetuje kuhanje jajc v soku iz malin ali soku črnega ribeza. Če imamo sadje zamrznjeno, ga v vodi najprej skuhamo, nato odcedimo, dodamo malo limoninega soka ali pa žičko kisa, da bodo pirhi lepe, sveže barve, nato pa v tej zavrelici skuhamo jajca. Lahko jih skuhamo tudi v zavrelici, ki ji dodamo nekaj žlic rdeče paprike, prav tako jih lahko skuhamo v pravi kavi ali instant kavi. Dobro je dati kakšno žličko limoninega soka. Zelena jajca dobimo, če jajca kuhamo v zavrelici iz mladih kopriv, mlade špinače, bršljana ... Zelo lepi pirhi pridejo, če jajca skuhamo v čebulnih olupkih, še posebej pri rdeči čebuli. Lepe pirhe dobimo tudi, če navežemo kakšno rožico, deteljico, cvetek ... ali pa narišemo kakšen vstajenjski simbol ali napišemo aleluja .. Za lep lesk jajca oz. pirhe namastimo.
Naravne barve za pirhe, kako preprečimo zgago pri potici, kuhanje velikonočne šunke, jogurtovo pecivo, začimbe za govedino ... so bile teme v tokratni kontaktni oddaji s sestro Nikolino.
Naravne barve za pirhe, kako preprečimo zgago pri potici, kuhanje velikonočne šunke, jogurtovo pecivo, začimbe za govedino ... so bile teme v tokratni kontaktni oddaji s sestro Nikolino.
V postnem času smo, radi pripravljamo jedi na žlico, zato je sestra Nikolina povedala tudi, kako pripraviti dober ješprenj. Prvi dan ga namočimo, naslednji dan pa v isti vodi pristavimo in pustimo, da vre pet minut. Nato ga odcedimo in zalijemo z novo, čim bolj vodo ali ostankom juhe. Ko znova pride do vrenja, dodamo narezano zelenjavo: korenje, zelena, cvetača, grah, fižol, krompir ... Posebej prepražimo čebulo (na masti, zaseki ...). Ko postane zlatorumena, dodamo še narezano papriko (lahko tudi iz skrinje) in česen (tega ne smemo pražiti). To dodamo v ješprenj. Že med kuhanjem dodamo 2-3 lovorjeve liste in solimo. Okus dopolni taka ali drugačna mesnina – npr. že v tej tekočini kuhana kranjska klobasa … Na koncu dodamo sesekljan peteršilj ...
V postnem času smo, radi pripravljamo jedi na žlico, zato je sestra Nikolina povedala tudi, kako pripraviti dober ješprenj. Prvi dan ga namočimo, naslednji dan pa v isti vodi pristavimo in pustimo, da vre pet minut. Nato ga odcedimo in zalijemo z novo, čim bolj vodo ali ostankom juhe. Ko znova pride do vrenja, dodamo narezano zelenjavo: korenje, zelena, cvetača, grah, fižol, krompir ... Posebej prepražimo čebulo (na masti, zaseki ...). Ko postane zlatorumena, dodamo še narezano papriko (lahko tudi iz skrinje) in česen (tega ne smemo pražiti). To dodamo v ješprenj. Že med kuhanjem dodamo 2-3 lovorjeve liste in solimo. Okus dopolni taka ali drugačna mesnina – npr. že v tej tekočini kuhana kranjska klobasa … Na koncu dodamo sesekljan peteršilj ...
Čeravno je danes prav poseben marčevski dan, 8. sušec se je izpisal na koledarju, bi nas želel popeljati nazaj v epilog lanskega leta, ko se je dogodilo nekaj tako lepega, da mi je že sama misel sveta.
Komentar je pripravil prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani.
Čeravno je danes prav poseben marčevski dan, 8. sušec se je izpisal na koledarju, bi nas želel popeljati nazaj v epilog lanskega leta, ko se je dogodilo nekaj tako lepega, da mi je že sama misel sveta.
Komentar je pripravil prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani.
Tokrat smo kuhali po moško. Z nami je bil Sašo Dolenec, ki ne kuha rad od vedno, ampak je začel šele pred petnajstimi leti. Zdaj svoje znanje in ljubezen deli naprej, verjame namreč, da lahko tudi druge v kratkem času pripelje do zaključka, da je kuhanje lahko enostavno in zabavno.
Tokrat smo kuhali po moško. Z nami je bil Sašo Dolenec, ki ne kuha rad od vedno, ampak je začel šele pred petnajstimi leti. Zdaj svoje znanje in ljubezen deli naprej, verjame namreč, da lahko tudi druge v kratkem času pripelje do zaključka, da je kuhanje lahko enostavno in zabavno.
Poslušalka je vprašala, kako naj se loti ribanja zelja in ali je pomembno gledati ob tem na luno. Sestra Nikolina ji je odgovorila, da mlaj vpliva na vsa živila, na ena bolj, na druga manj, zato se takrat mogoče izognimo temu dnevu in še dva dneva prej in potem. Pred ribanjem si pripravimo tudi mešanico soli, kumine in zrn popra. To potresemo po dnu posode, na to po plasteh nalagamo naribno zelje (vsako plast dobro pretlačimo z rokami ali z nogami), vmes potresemo z omenjeno mešanico. Lahko dodamo tudi kakšen lovorov list, ni pa nujno - dodali ga bomo lahko potem med kuhanjem. Količine soli je 2 odstotka (za 1 kg zelja 2 dag soli). Pokrijemo s platneno tkanino in pokrijemo s pokrovom ter obtežimo. Po potrebi prilijemo vodo. Zelje se hitreje okisa v toplejšem prostoru - približno tri tedne. Redno menjamo vrhnjo plast vode, na kateri se nabira mrena (pranje zelja).
Poslušalka je vprašala, kako naj se loti ribanja zelja in ali je pomembno gledati ob tem na luno. Sestra Nikolina ji je odgovorila, da mlaj vpliva na vsa živila, na ena bolj, na druga manj, zato se takrat mogoče izognimo temu dnevu in še dva dneva prej in potem. Pred ribanjem si pripravimo tudi mešanico soli, kumine in zrn popra. To potresemo po dnu posode, na to po plasteh nalagamo naribno zelje (vsako plast dobro pretlačimo z rokami ali z nogami), vmes potresemo z omenjeno mešanico. Lahko dodamo tudi kakšen lovorov list, ni pa nujno - dodali ga bomo lahko potem med kuhanjem. Količine soli je 2 odstotka (za 1 kg zelja 2 dag soli). Pokrijemo s platneno tkanino in pokrijemo s pokrovom ter obtežimo. Po potrebi prilijemo vodo. Zelje se hitreje okisa v toplejšem prostoru - približno tri tedne. Redno menjamo vrhnjo plast vode, na kateri se nabira mrena (pranje zelja).
Ali je treba riž pred kuhanjem splakniti z vodo, je zanimalo poslušalca. Sestra Nikolina je svetovala, da ga v vsakem primeru operemo (tudi kaše) v topli vodi. Uporabiti moramo ustrezen riž za kuhanje. Vode zalijemo le toliko, kot je riža, nato dolijemo še ustrezno količino mleka. Pravočasno moramo dovolj soliti.
Ali je treba riž pred kuhanjem splakniti z vodo, je zanimalo poslušalca. Sestra Nikolina je svetovala, da ga v vsakem primeru operemo (tudi kaše) v topli vodi. Uporabiti moramo ustrezen riž za kuhanje. Vode zalijemo le toliko, kot je riža, nato dolijemo še ustrezno količino mleka. Pravočasno moramo dovolj soliti.
Da je življenje čudež, lahko preberemo v različnih oblikah in redko kdo se s stavkom ne strinja. Da pa ga tako doživimo in ga vidimo kot čudež, pa je že drugo vprašanje. Stefanos Ksenakis se je po življenjskem pretresu odločil, da bo pozoren na čudeže in: »Sprva nisem našel ničesar, za kar bi bil lahko hvaležen, pozneje pa se je to spremenilo. Začel sem odkrivati vse več in več in nazadnje nisem mogel nehati.«
Tako je zapisal v predgovor knjige, ki jo je naslovil Življenje je darilo, ki je zbirka navdihujočih kratkih zgodb, ki jo toplo priporočamo. Izšla je pri založbi Primus.
Postali smo ujetniki svobode, ki se zanaša samo še na lastno izkušnjo in samo to tudi priznava. Mnogi ne opazijo v tem nikakršne težave, še manj povezave s pritiski, izgorelostjo in depresivnostjo. Namreč, kdor želi presojati svoje odločitve zgolj na podlagi lastnih izkušenj, naj se pripravi na neprehodno goro preizkušenj in vprašanj, nenazadnje tudi odgovornosti. Tako o vprašanjih življenja in smrti razmišlja v komentarju odgovorni urednik Radia Ognjišče, Tadej Sadar.
Ministrstvo za naravne vire in prostor je za letošnje leto izdalo odločbo za odvzem iz narave z odstrelom 176 medvedov. To dejanje so že obsodili društvi Alpe Adria Green in AniMa, v kmetijski oddaji pa ste lahko slišali, kako odločbo vidijo kmetje. Gostili smo mag. Staneta Berganta, visokogorskega ekološkega kmeta iz Kokre, ki v Sindikatu kmetov Slovenije pokriva problematiko tega področja.
Posvetili smo se astronomu, jezuitu in direktorju pekinškega observatorija Avguštinu Hallersteinu. Mineva 280 let od njegove smrti, v Ljubljani pa so letošnjega februarja nasproti Arhiva Slovenije odkrili več kot tri metre visok spomenik njemu v čast. Naš gost je bil dr. Matevž Košir iz Arhiva Republike Slovenije.
Andrej Majcen, katerega življenje spoznavamo v letošnjih šmarnicah za otroke, je svojo prvo učiteljsko službo dobil na Radni pri Sevnici. Poučeval je otroke drugega in tretjega razreda iz revnejših družin. Spoznali smo, da je živel poleg salezijanskega zavoda.
Odprtje razstave risb akademskega kiparja MIRSADA BEGIĆA z naslovom: KRIŽANI V PIRANSKIH CERKVAH bo (9.5.) v cerkvi Svete Trojice na Vrhniki. Pogovor o romanu Marija Čuka Fojba bo v ponedeljek, 13. maja na Slovenski matici v Ljubljani. V Novi Gorici prenova Trga Evropa, ki bo osrednjega prizorišča Evropske prestolnice kulture 2025. Drugi mednarodni festival Baletne noči bo sredi junija v Cankarjevem domu posvečen Vaclavu Nižinskem.
Avtor razpravlja o naraščajoči politični polarizaciji v Sloveniji in nevarnostih ideološkega radikalizma. Opozarja na zgodovinske vzorce in politične projekcije, ki oblikujejo sodobno družbeno klimo, ter poudarja pomen svobodnega mišljenja in kritične distance. Ta poglobljen vpogled vpliva na razumevanje slovenske politične krajine in spodbuja k dialogu o tem, kako se družba lahko sooči z izzivi radikalizma in politične polarizacije.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Po dveh letih političnih obljub o večji dostopnosti stanovanj za mlade, so le-ti siti obljub in vlado pozivajo, naj mlade in pogoje za samostojno življenje postavi kot prioriteto v državnem proračunu. Člani Mladinskega sveta Slovenije so podali svoje predloge.