Nimamo kam iti, pravijo mladi pri iskanju stanovanja

Po dveh letih političnih obljub o večji dostopnosti stanovanj za mlade, so le-ti siti obljub in vlado pozivajo, naj mlade in pogoje za samostojno življenje postavi kot prioriteto v državnem proračunu. Člani Mladinskega sveta Slovenije so podali svoje predloge. 

8. 5. 2024
Nimamo kam iti, pravijo mladi pri iskanju stanovanja

Po dveh letih političnih obljub o večji dostopnosti stanovanj za mlade, so le-ti siti obljub in vlado pozivajo, naj mlade in pogoje za samostojno življenje postavi kot prioriteto v državnem proračunu. Člani Mladinskega sveta Slovenije so podali svoje predloge. 

s. Meta Potočnik

VEČ ...|8. 5. 2024
Nimamo kam iti, pravijo mladi pri iskanju stanovanja

Po dveh letih političnih obljub o večji dostopnosti stanovanj za mlade, so le-ti siti obljub in vlado pozivajo, naj mlade in pogoje za samostojno življenje postavi kot prioriteto v državnem proračunu. Člani Mladinskega sveta Slovenije so podali svoje predloge. 

s. Meta Potočnik

mladinski svet Slovenijestanovanjamladi

Življenje išče pot

VEČ ... |
Mladi, družbena omrežja in slovenščina

Pred Dnevom odprtih vrat v Škofijski klasični gimnaziji ter Dijaškem domu v Zavodu sv. Stanislava 31. januarja, smo na  pogovor povabili tamkajšnjega profesorja slovenščine Davida Puca.  Kakšni so mladi danes in kako na branje vpliva uporaba spleta ter družbenih omrežij?

Mladi, družbena omrežja in slovenščina

Pred Dnevom odprtih vrat v Škofijski klasični gimnaziji ter Dijaškem domu v Zavodu sv. Stanislava 31. januarja, smo na  pogovor povabili tamkajšnjega profesorja slovenščine Davida Puca.  Kakšni so mladi danes in kako na branje vpliva uporaba spleta ter družbenih omrežij?

mladi danespoučevanjeŠkofijska klasična gimnazija

Življenje išče pot

Mladi, družbena omrežja in slovenščina

Pred Dnevom odprtih vrat v Škofijski klasični gimnaziji ter Dijaškem domu v Zavodu sv. Stanislava 31. januarja, smo na  pogovor povabili tamkajšnjega profesorja slovenščine Davida Puca.  Kakšni so mladi danes in kako na branje vpliva uporaba spleta ter družbenih omrežij?

VEČ ...|23. 1. 2026
Mladi, družbena omrežja in slovenščina

Pred Dnevom odprtih vrat v Škofijski klasični gimnaziji ter Dijaškem domu v Zavodu sv. Stanislava 31. januarja, smo na  pogovor povabili tamkajšnjega profesorja slovenščine Davida Puca.  Kakšni so mladi danes in kako na branje vpliva uporaba spleta ter družbenih omrežij?

s. Meta Potočnik

mladi danespoučevanjeŠkofijska klasična gimnazija

Življenje išče pot

VEČ ... |
Dan odprtih vrat na Škofijski klasični gimnaziji in dijaškem domu 2026

Pred devetošolci je pomembna odločitev: Katero šolo naj izberem? Pred mikrofon smo povabili profesorja slovenščine na Škofijski klasični gimnaziji, ki mlade in starše vabi na Dan odprtih vrat. Predstavili jim bodo način pouka in življenje v dijaškem domu.

Dan odprtih vrat na Škofijski klasični gimnaziji in dijaškem domu 2026

Pred devetošolci je pomembna odločitev: Katero šolo naj izberem? Pred mikrofon smo povabili profesorja slovenščine na Škofijski klasični gimnaziji, ki mlade in starše vabi na Dan odprtih vrat. Predstavili jim bodo način pouka in življenje v dijaškem domu.

Dan odprtih vratŠkofijska klasična gimnazijadijaški dom

Življenje išče pot

Dan odprtih vrat na Škofijski klasični gimnaziji in dijaškem domu 2026

Pred devetošolci je pomembna odločitev: Katero šolo naj izberem? Pred mikrofon smo povabili profesorja slovenščine na Škofijski klasični gimnaziji, ki mlade in starše vabi na Dan odprtih vrat. Predstavili jim bodo način pouka in življenje v dijaškem domu.

VEČ ...|21. 1. 2026
Dan odprtih vrat na Škofijski klasični gimnaziji in dijaškem domu 2026

Pred devetošolci je pomembna odločitev: Katero šolo naj izberem? Pred mikrofon smo povabili profesorja slovenščine na Škofijski klasični gimnaziji, ki mlade in starše vabi na Dan odprtih vrat. Predstavili jim bodo način pouka in življenje v dijaškem domu.

s. Meta Potočnik

Dan odprtih vratŠkofijska klasična gimnazijadijaški dom

Življenje išče pot

VEČ ... |
Otroci v vrtcu Dobrega pastirja imajo idealne pogoje za gibanje in občudovanje stvarstva

Ravnateljica katoliškega vrtca Dobrega Pastirja, ki ima prostore v Zavodu sv. Stanislava v Ljubljani, Špela Avšič nam je predstavila Dan odprtih vrat, ki bo 21. januarja dopoldne. Spregovorila je o njihovih posebnostih, vsakoletnih dogodkih in pomenu lepo urejenih prostorov in zelenega okolja. Vse to pomaga otrokom, da se v vrtcu varno in dobro počutijo.

Otroci v vrtcu Dobrega pastirja imajo idealne pogoje za gibanje in občudovanje stvarstva

Ravnateljica katoliškega vrtca Dobrega Pastirja, ki ima prostore v Zavodu sv. Stanislava v Ljubljani, Špela Avšič nam je predstavila Dan odprtih vrat, ki bo 21. januarja dopoldne. Spregovorila je o njihovih posebnostih, vsakoletnih dogodkih in pomenu lepo urejenih prostorov in zelenega okolja. Vse to pomaga otrokom, da se v vrtcu varno in dobro počutijo.

vrtec Dobrega pastirjaigralnicegibalna vzgoja

Življenje išče pot

Otroci v vrtcu Dobrega pastirja imajo idealne pogoje za gibanje in občudovanje stvarstva

Ravnateljica katoliškega vrtca Dobrega Pastirja, ki ima prostore v Zavodu sv. Stanislava v Ljubljani, Špela Avšič nam je predstavila Dan odprtih vrat, ki bo 21. januarja dopoldne. Spregovorila je o njihovih posebnostih, vsakoletnih dogodkih in pomenu lepo urejenih prostorov in zelenega okolja. Vse to pomaga otrokom, da se v vrtcu varno in dobro počutijo.

VEČ ...|16. 1. 2026
Otroci v vrtcu Dobrega pastirja imajo idealne pogoje za gibanje in občudovanje stvarstva

Ravnateljica katoliškega vrtca Dobrega Pastirja, ki ima prostore v Zavodu sv. Stanislava v Ljubljani, Špela Avšič nam je predstavila Dan odprtih vrat, ki bo 21. januarja dopoldne. Spregovorila je o njihovih posebnostih, vsakoletnih dogodkih in pomenu lepo urejenih prostorov in zelenega okolja. Vse to pomaga otrokom, da se v vrtcu varno in dobro počutijo.

s. Meta Potočnik

vrtec Dobrega pastirjaigralnicegibalna vzgoja

Življenje išče pot

VEČ ... |
Če iščete vrtec za svojega otroka, je vrtec Dobrega pastirja odlična izbira

S prihodom novega leta se mnogi starši odločajo o vpisu svojih otrok v vrtce. Pri izbiri so jim na voljo tudi katoliški vrtci, med njimi je največ župnijskih. Nekaj jih imajo sestre redovnice, kot je denimo vrtec Nazaret v Štepanji vasi v Ljubljani. Tokrat smo predstavili vrtec Dobrega pastirja, ki deluje znotraj Zavoda sv. Stanislava, kjer bo 21. januarja 2026 Dan odprtih vrat. Naša gostja je bila ravnateljica Špela Avšič . 

Če iščete vrtec za svojega otroka, je vrtec Dobrega pastirja odlična izbira

S prihodom novega leta se mnogi starši odločajo o vpisu svojih otrok v vrtce. Pri izbiri so jim na voljo tudi katoliški vrtci, med njimi je največ župnijskih. Nekaj jih imajo sestre redovnice, kot je denimo vrtec Nazaret v Štepanji vasi v Ljubljani. Tokrat smo predstavili vrtec Dobrega pastirja, ki deluje znotraj Zavoda sv. Stanislava, kjer bo 21. januarja 2026 Dan odprtih vrat. Naša gostja je bila ravnateljica Špela Avšič . 

Dan odprtih vratvrtec Dobrega pastirjakatoliška vzgoja

Življenje išče pot

Če iščete vrtec za svojega otroka, je vrtec Dobrega pastirja odlična izbira

S prihodom novega leta se mnogi starši odločajo o vpisu svojih otrok v vrtce. Pri izbiri so jim na voljo tudi katoliški vrtci, med njimi je največ župnijskih. Nekaj jih imajo sestre redovnice, kot je denimo vrtec Nazaret v Štepanji vasi v Ljubljani. Tokrat smo predstavili vrtec Dobrega pastirja, ki deluje znotraj Zavoda sv. Stanislava, kjer bo 21. januarja 2026 Dan odprtih vrat. Naša gostja je bila ravnateljica Špela Avšič . 

VEČ ...|14. 1. 2026
Če iščete vrtec za svojega otroka, je vrtec Dobrega pastirja odlična izbira

S prihodom novega leta se mnogi starši odločajo o vpisu svojih otrok v vrtce. Pri izbiri so jim na voljo tudi katoliški vrtci, med njimi je največ župnijskih. Nekaj jih imajo sestre redovnice, kot je denimo vrtec Nazaret v Štepanji vasi v Ljubljani. Tokrat smo predstavili vrtec Dobrega pastirja, ki deluje znotraj Zavoda sv. Stanislava, kjer bo 21. januarja 2026 Dan odprtih vrat. Naša gostja je bila ravnateljica Špela Avšič . 

s. Meta Potočnik

Dan odprtih vratvrtec Dobrega pastirjakatoliška vzgoja

Življenje išče pot

VEČ ... |
Oskrba v hišah hospica mora ostati brezplačna in dostopna vsem umirajočim

Na Dolenjskem snujejo drugo hiši hospica v državi. Pogodbo je podpisalo sedem občin, pod katere spadajo Dolenjske lekarne. Kako bo s financiranjem, da bo hiša na voljo brezplačno vsem, ki bodo želeli tam skleniti svoje življenje? O tem smo vprašali novomeškega župana Gregorja Macedonija.

Oskrba v hišah hospica mora ostati brezplačna in dostopna vsem umirajočim

Na Dolenjskem snujejo drugo hiši hospica v državi. Pogodbo je podpisalo sedem občin, pod katere spadajo Dolenjske lekarne. Kako bo s financiranjem, da bo hiša na voljo brezplačno vsem, ki bodo želeli tam skleniti svoje življenje? O tem smo vprašali novomeškega župana Gregorja Macedonija.

Dolenjske lekarnehiša hospicafinanciranje oskrbe

Življenje išče pot

Oskrba v hišah hospica mora ostati brezplačna in dostopna vsem umirajočim

Na Dolenjskem snujejo drugo hiši hospica v državi. Pogodbo je podpisalo sedem občin, pod katere spadajo Dolenjske lekarne. Kako bo s financiranjem, da bo hiša na voljo brezplačno vsem, ki bodo želeli tam skleniti svoje življenje? O tem smo vprašali novomeškega župana Gregorja Macedonija.

VEČ ...|9. 1. 2026
Oskrba v hišah hospica mora ostati brezplačna in dostopna vsem umirajočim

Na Dolenjskem snujejo drugo hiši hospica v državi. Pogodbo je podpisalo sedem občin, pod katere spadajo Dolenjske lekarne. Kako bo s financiranjem, da bo hiša na voljo brezplačno vsem, ki bodo želeli tam skleniti svoje življenje? O tem smo vprašali novomeškega župana Gregorja Macedonija.

s. Meta Potočnik

Dolenjske lekarnehiša hospicafinanciranje oskrbe

Življenje išče pot

VEČ ... |
Podpis pogodbe za novo hišo hospica na Otočcu

Na Dolenjskem so tik pred božičem podpisali pogodbo za hišo hospica na Otočcu. Voden je osem občin zaupalo Slovenskemu društvu Hospic. Več o tem zelo pričakovanem projektu nam je povedal strokovni sodelavec Jani Kramar.

Podpis pogodbe za novo hišo hospica na Otočcu

Na Dolenjskem so tik pred božičem podpisali pogodbo za hišo hospica na Otočcu. Voden je osem občin zaupalo Slovenskemu društvu Hospic. Več o tem zelo pričakovanem projektu nam je povedal strokovni sodelavec Jani Kramar.

hiša hospicDolenjske lekarneSlovensko društvo hospic

Življenje išče pot

Podpis pogodbe za novo hišo hospica na Otočcu

Na Dolenjskem so tik pred božičem podpisali pogodbo za hišo hospica na Otočcu. Voden je osem občin zaupalo Slovenskemu društvu Hospic. Več o tem zelo pričakovanem projektu nam je povedal strokovni sodelavec Jani Kramar.

VEČ ...|7. 1. 2026
Podpis pogodbe za novo hišo hospica na Otočcu

Na Dolenjskem so tik pred božičem podpisali pogodbo za hišo hospica na Otočcu. Voden je osem občin zaupalo Slovenskemu društvu Hospic. Več o tem zelo pričakovanem projektu nam je povedal strokovni sodelavec Jani Kramar.

s. Meta Potočnik

hiša hospicDolenjske lekarneSlovensko društvo hospic

Življenje išče pot

VEČ ... |
Kar 32 milijonov romarjev in turistov je poromalo v Rim v svetem letu 2025

Kar 32 milijonov romarjev in turistov je obiskalo Rim v svetem letu, ki se izteka. Kako je bilo mesto pripravljeno, nam je povedala narodna delegatka za sveto leto s. Božena Kutnar, ki je Rim večkrat službeno obiskala. 

Kar 32 milijonov romarjev in turistov je poromalo v Rim v svetem letu 2025

Kar 32 milijonov romarjev in turistov je obiskalo Rim v svetem letu, ki se izteka. Kako je bilo mesto pripravljeno, nam je povedala narodna delegatka za sveto leto s. Božena Kutnar, ki je Rim večkrat službeno obiskala. 

jubilej 2025svetoletna pesemmesto Rim

Življenje išče pot

Kar 32 milijonov romarjev in turistov je poromalo v Rim v svetem letu 2025

Kar 32 milijonov romarjev in turistov je obiskalo Rim v svetem letu, ki se izteka. Kako je bilo mesto pripravljeno, nam je povedala narodna delegatka za sveto leto s. Božena Kutnar, ki je Rim večkrat službeno obiskala. 

VEČ ...|2. 1. 2026
Kar 32 milijonov romarjev in turistov je poromalo v Rim v svetem letu 2025

Kar 32 milijonov romarjev in turistov je obiskalo Rim v svetem letu, ki se izteka. Kako je bilo mesto pripravljeno, nam je povedala narodna delegatka za sveto leto s. Božena Kutnar, ki je Rim večkrat službeno obiskala. 

s. Meta Potočnik

jubilej 2025svetoletna pesemmesto Rim

Življenje išče pot

VEČ ... |
Jubilej 2025 je bil zame čas sodelovanja in veselja

Sveto leto 2025 se končuje. V ozadju je bila pri nas s. Božena Kutnar, ki je kot narodna delegatka za sveto leto vlekla številne niti dogodkov. Povedala je, kako je sama doživela to leto in kaj vidi kot dobro in uspešno tudi za naprej, 

Jubilej 2025 je bil zame čas sodelovanja in veselja

Sveto leto 2025 se končuje. V ozadju je bila pri nas s. Božena Kutnar, ki je kot narodna delegatka za sveto leto vlekla številne niti dogodkov. Povedala je, kako je sama doživela to leto in kaj vidi kot dobro in uspešno tudi za naprej, 

jubilej 2025sadovi upanjasveta vrata

Življenje išče pot

Jubilej 2025 je bil zame čas sodelovanja in veselja

Sveto leto 2025 se končuje. V ozadju je bila pri nas s. Božena Kutnar, ki je kot narodna delegatka za sveto leto vlekla številne niti dogodkov. Povedala je, kako je sama doživela to leto in kaj vidi kot dobro in uspešno tudi za naprej, 

VEČ ...|31. 12. 2025
Jubilej 2025 je bil zame čas sodelovanja in veselja

Sveto leto 2025 se končuje. V ozadju je bila pri nas s. Božena Kutnar, ki je kot narodna delegatka za sveto leto vlekla številne niti dogodkov. Povedala je, kako je sama doživela to leto in kaj vidi kot dobro in uspešno tudi za naprej, 

s. Meta Potočnik

jubilej 2025sadovi upanjasveta vrata

Življenje išče pot

Življenje išče pot

Življenje pred nas postavlja številne izzive in ovire. Marsičesa ne razumemo. Iščemo, a ne najdemo odgovorov na vprašanja in potrebe nas in naših bližnjih. Kam naj se obrnem in koga naj pokličem? Včasih je potrebno slišati samo droben namig in že se nam pokaže naslednji korak. In ta rubrika želi biti prav to - kažipot življenja. Naši sogovorniki so različni, teme pa življenjske: od vzgoje do modrosti staranja, od skrbi za zdravje do lajšanja bolezni, od kupovanja primernih daril do pospravljanja stanovanja. Saj smo vendarle skupaj na poti in si lahko pomagamo med seboj. Četudi le po radijskih valovih.

s. Meta Potočnik

s. Meta Potočnik

Priporočamo
|
Aktualno

Naš pogled

VEČ ... |
Alen Salihović: Predvolilni ples oblasti in klavrni račun za Slovenijo

Med drugim je zapisal: »Ta vlada si je prislužila naziv vlade afer: od spornih imenovanj in kadrovskih eksperimentov, afere Litijska, političnih pritiskov na institucije, do neuspešnih reform brez učinka. Seznam je dolg. Zdaj je čas, da se slovenski volivec zbudi. Da pogleda dejstva. Slovenija še ene takšne vlade ne bo prenesla – vlade, ki slabi gospodarstvo, izganja podjetja, izgublja verodostojnost v EU in Natu ter razkraja temelje demokracije. Čas je za spremembe.«

Alen Salihović: Predvolilni ples oblasti in klavrni račun za Slovenijo

Med drugim je zapisal: »Ta vlada si je prislužila naziv vlade afer: od spornih imenovanj in kadrovskih eksperimentov, afere Litijska, političnih pritiskov na institucije, do neuspešnih reform brez učinka. Seznam je dolg. Zdaj je čas, da se slovenski volivec zbudi. Da pogleda dejstva. Slovenija še ene takšne vlade ne bo prenesla – vlade, ki slabi gospodarstvo, izganja podjetja, izgublja verodostojnost v EU in Natu ter razkraja temelje demokracije. Čas je za spremembe.«

Radio Ognjišče Alen Salihović

komentarpolitikavladavolitve

Beseda je zakon!

VEČ ... |
Velika začetnica - prazniki

Pisati praznike z véliko ali z malo začetnico? To dilemo je v oddaji pojasnil prof. dr. Hotimir Tivadar. 

Velika začetnica - prazniki

Pisati praznike z véliko ali z malo začetnico? To dilemo je v oddaji pojasnil prof. dr. Hotimir Tivadar. 

Marjan Bunič

jezikpravila

Duhovna misel

VEČ ... |
Moč blagoslova

Ko je Frančišek pozdravljal, je bilo to slišati kot blagoslov: “Sveti mir v Gospodu,” ali “želim vsem vam zdravje in mir.” V redovnem vodilu je naročil bratom, naj bo njihov pozdrav: “Mir tej hiši.”

Moč blagoslova

Ko je Frančišek pozdravljal, je bilo to slišati kot blagoslov: “Sveti mir v Gospodu,” ali “želim vsem vam zdravje in mir.” V redovnem vodilu je naročil bratom, naj bo njihov pozdrav: “Mir tej hiši.”

Tadej Sadar

duhovnost

Sol in luč

VEČ ... |
Odlomki iz knjige z naslovom Ko odnosi postanejo družina, ki jo je napisala prof. dr. Saša Poljak Lukek.

Tokrat je pred nami nekaj odlomkov iz knjige z naslovom Ko odnosi postanejo družina. Gre za monografijo, znanstveno delo, ki pa odstira vpogled v družinski razvoj, v medosebno dinamiko družinskih odnosov in v družinske odnose. Vsem fazam je dodan tudi primer za lažje spremljanje vsebine. Knjigo je napisala prof. dr. Saša Poljak Lukek, izšla pa je pri Celjski Mohorjevi družbi.

Odlomki iz knjige z naslovom Ko odnosi postanejo družina, ki jo je napisala prof. dr. Saša Poljak Lukek.

Tokrat je pred nami nekaj odlomkov iz knjige z naslovom Ko odnosi postanejo družina. Gre za monografijo, znanstveno delo, ki pa odstira vpogled v družinski razvoj, v medosebno dinamiko družinskih odnosov in v družinske odnose. Vsem fazam je dodan tudi primer za lažje spremljanje vsebine. Knjigo je napisala prof. dr. Saša Poljak Lukek, izšla pa je pri Celjski Mohorjevi družbi.

Tadej Sadar

Komentar tedna

VEČ ... |
Milan Knep: Razlika med tradicionalno in krščansko družino

Pred uveljavitvijo novega Družinskega zakonika leta 2019 smo mnogi v naši družbi močno nasprotovali takšnemu pojmovanju zakona in družine, kot je sedaj uzakonjen. Pri tem smo se sklicevali tudi na t. i. tradicionalno družino. Izhajali smo iz prepričanja, da je lahko zakon samo skupnost moškega in ženske. Zvezi dveh oseb istega spola naj država sicer zagotovi pravno varnost, ne pa tudi nenaravne pravice do posvojitve otrok in heterologne oploditve. Tradicijo ruši tudi izenačitev zunajzakonske skupnosti z zakonsko skupnostjo moškega in ženske, ki se poročita pred matičarjem ali v Cerkvi. Po naravi stvari je takšna izenačitev nedopustna. Kako sprevrženo je, da je cerkvena poroka v naši državi brez pravne vrednosti, čeprav je sklenjena po temeljiti pripravi, in po pravno zelo dodelanem postopku, ki se je oblikoval skozi stoletja. 

Komentar je pripravil Milan Knep, tajnik Katehetskega urada ljubljanske nadškofije.

Milan Knep: Razlika med tradicionalno in krščansko družino

Pred uveljavitvijo novega Družinskega zakonika leta 2019 smo mnogi v naši družbi močno nasprotovali takšnemu pojmovanju zakona in družine, kot je sedaj uzakonjen. Pri tem smo se sklicevali tudi na t. i. tradicionalno družino. Izhajali smo iz prepričanja, da je lahko zakon samo skupnost moškega in ženske. Zvezi dveh oseb istega spola naj država sicer zagotovi pravno varnost, ne pa tudi nenaravne pravice do posvojitve otrok in heterologne oploditve. Tradicijo ruši tudi izenačitev zunajzakonske skupnosti z zakonsko skupnostjo moškega in ženske, ki se poročita pred matičarjem ali v Cerkvi. Po naravi stvari je takšna izenačitev nedopustna. Kako sprevrženo je, da je cerkvena poroka v naši državi brez pravne vrednosti, čeprav je sklenjena po temeljiti pripravi, in po pravno zelo dodelanem postopku, ki se je oblikoval skozi stoletja. 

Komentar je pripravil Milan Knep, tajnik Katehetskega urada ljubljanske nadškofije.

Milan Knep

komentardružba

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ... |
Jan Macarol o politiki, zdravstvu in umetni inteligenci 

Gostili smo Jana Macarola. Zase pravi, da je multipraktik, sicer pa je ustvarjalec vsebin, izvršni urednik City Magazine Slovenija in strokovnjak za družbena omrežja, vplivnostni marketing ter medijsko produkcijo, ki na področju vsebin in oglaševanja deluje že več kot 18 let. Dotaknili se bomo aktualnih tem, kot so slovenska politika, zdravstvo, umetna inteligenca ter položaj Slovenije v mednarodnem prostoru.

Jan Macarol o politiki, zdravstvu in umetni inteligenci 

Gostili smo Jana Macarola. Zase pravi, da je multipraktik, sicer pa je ustvarjalec vsebin, izvršni urednik City Magazine Slovenija in strokovnjak za družbena omrežja, vplivnostni marketing ter medijsko produkcijo, ki na področju vsebin in oglaševanja deluje že več kot 18 let. Dotaknili se bomo aktualnih tem, kot so slovenska politika, zdravstvo, umetna inteligenca ter položaj Slovenije v mednarodnem prostoru.

Alen Salihović

politikazdravstvokomentarjan macarol

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ... |
Spomin na p. Valerijana v Ljubljani

Potem ko so se v slovenskem verskem središču v Merrylandsu v Sydneyju v Avstraliji že na začetku meseca, na praznik Gospodovega razglašenja, 6. januarja, spomnili stote obletnice rojstva p. Valerija Jenka, ustanovitelja tega verskega središča in njihovega dolgoletnega dušnega pastirja, ki je zadnja leta preživel v osrednjem frančiškanskem samostanu na Prešernovem trgu v Ljubljani, se ga bodo jutri spomnili tudi v Ljubljani, v cerkvi sv. Frančiška Asiškega v Šiški. Sveta maša bo ob 11. uri, nato pa bo v župnijski dvorani srečanje sorodnikov in prijateljev ter nekdanjih slovensko-avstralskih rojakov, ki bodo ob video prezentaciji lahko osvežili hvaležne spomine na patra Valerijana. Za svoje delo je prejel številna priznanja in državno odlikovanje Avstralije in Slovenije.

Spomin na p. Valerijana v Ljubljani

Potem ko so se v slovenskem verskem središču v Merrylandsu v Sydneyju v Avstraliji že na začetku meseca, na praznik Gospodovega razglašenja, 6. januarja, spomnili stote obletnice rojstva p. Valerija Jenka, ustanovitelja tega verskega središča in njihovega dolgoletnega dušnega pastirja, ki je zadnja leta preživel v osrednjem frančiškanskem samostanu na Prešernovem trgu v Ljubljani, se ga bodo jutri spomnili tudi v Ljubljani, v cerkvi sv. Frančiška Asiškega v Šiški. Sveta maša bo ob 11. uri, nato pa bo v župnijski dvorani srečanje sorodnikov in prijateljev ter nekdanjih slovensko-avstralskih rojakov, ki bodo ob video prezentaciji lahko osvežili hvaležne spomine na patra Valerijana. Za svoje delo je prejel številna priznanja in državno odlikovanje Avstralije in Slovenije.

Matjaž Merljak

družbarojakicerkev

Kulturni utrinki

VEČ ... |
Nagrade Javnega sklada za kulturne dejavnosti in prenova Prešernove hiše v Vrbi

Javni sklad RS za kulturne dejavnosti bo podelil nagrado za življenjsko delo in pet odličij posameznikom in skupini, ki pomembno soustvarjajo ljubiteljsko kulturo v svojem lokalnem ali širšem okolju. Ministrstvo za kulturo je sklenilo pogodbo za celovito obnovo in rekonstrukcijo objekta ob Prešernovi domačiji. Dela bo izvajalo podjetje, ki je že rekonstruiralo domačijo in prenovilo Prešernovo rojstno hišo, ki jo bodo za javnost spet odprli ob letošnjem kulturnem prazniku.

Nagrade Javnega sklada za kulturne dejavnosti in prenova Prešernove hiše v Vrbi

Javni sklad RS za kulturne dejavnosti bo podelil nagrado za življenjsko delo in pet odličij posameznikom in skupini, ki pomembno soustvarjajo ljubiteljsko kulturo v svojem lokalnem ali širšem okolju. Ministrstvo za kulturo je sklenilo pogodbo za celovito obnovo in rekonstrukcijo objekta ob Prešernovi domačiji. Dela bo izvajalo podjetje, ki je že rekonstruiralo domačijo in prenovilo Prešernovo rojstno hišo, ki jo bodo za javnost spet odprli ob letošnjem kulturnem prazniku.

Jože Bartolj

kulturaJSKDprenova Prešernove domačije

Komentar tedna

VEČ ... |
Milan Knep: Razlika med tradicionalno in krščansko družino

Pred uveljavitvijo novega Družinskega zakonika leta 2019 smo mnogi v naši družbi močno nasprotovali takšnemu pojmovanju zakona in družine, kot je sedaj uzakonjen. Pri tem smo se sklicevali tudi na t. i. tradicionalno družino. Izhajali smo iz prepričanja, da je lahko zakon samo skupnost moškega in ženske. Zvezi dveh oseb istega spola naj država sicer zagotovi pravno varnost, ne pa tudi nenaravne pravice do posvojitve otrok in heterologne oploditve. Tradicijo ruši tudi izenačitev zunajzakonske skupnosti z zakonsko skupnostjo moškega in ženske, ki se poročita pred matičarjem ali v Cerkvi. Po naravi stvari je takšna izenačitev nedopustna. Kako sprevrženo je, da je cerkvena poroka v naši državi brez pravne vrednosti, čeprav je sklenjena po temeljiti pripravi, in po pravno zelo dodelanem postopku, ki se je oblikoval skozi stoletja. 

Komentar je pripravil Milan Knep, tajnik Katehetskega urada ljubljanske nadškofije.

Milan Knep: Razlika med tradicionalno in krščansko družino

Pred uveljavitvijo novega Družinskega zakonika leta 2019 smo mnogi v naši družbi močno nasprotovali takšnemu pojmovanju zakona in družine, kot je sedaj uzakonjen. Pri tem smo se sklicevali tudi na t. i. tradicionalno družino. Izhajali smo iz prepričanja, da je lahko zakon samo skupnost moškega in ženske. Zvezi dveh oseb istega spola naj država sicer zagotovi pravno varnost, ne pa tudi nenaravne pravice do posvojitve otrok in heterologne oploditve. Tradicijo ruši tudi izenačitev zunajzakonske skupnosti z zakonsko skupnostjo moškega in ženske, ki se poročita pred matičarjem ali v Cerkvi. Po naravi stvari je takšna izenačitev nedopustna. Kako sprevrženo je, da je cerkvena poroka v naši državi brez pravne vrednosti, čeprav je sklenjena po temeljiti pripravi, in po pravno zelo dodelanem postopku, ki se je oblikoval skozi stoletja. 

Komentar je pripravil Milan Knep, tajnik Katehetskega urada ljubljanske nadškofije.

Milan Knep

komentardružba

Spominjamo se

VEČ ... |
Spominjamo se dne 23. 1.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 23. 1.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče