Zgodbe za otroke
Si predstavljate, da bi vam v zahvalo ponudili vrečo cekinov. No, danes bi rekli: veliko denarja. Vi pa bi se zahvalili in dejali: »Ne, hvala, ne potrebujem bogastva.« Ali pa, da bi postali škof, dali bi vam grad, pa bi si izbrali le skromno sobico? Naš velikan je zmogel oboje. Skromen je bil, skromen je ostal.
Zgodbe za otroke
Si predstavljate, da bi vam v zahvalo ponudili vrečo cekinov. No, danes bi rekli: veliko denarja. Vi pa bi se zahvalili in dejali: »Ne, hvala, ne potrebujem bogastva.« Ali pa, da bi postali škof, dali bi vam grad, pa bi si izbrali le skromno sobico? Naš velikan je zmogel oboje. Skromen je bil, skromen je ostal.
Informativne oddaje
Informativne oddaje
Informativne oddaje
Informativne oddaje
Zgodbe za otroke
Janez Bosko je bil bistre glave, zelo rad je bral, naučil se je mnoge čarovniške trike, postajal pravi akrobat. Vse osvojene veščine je uporabljal za prav poseben namen.
Zgodbe za otroke
Janez Bosko je bil bistre glave, zelo rad je bral, naučil se je mnoge čarovniške trike, postajal pravi akrobat. Vse osvojene veščine je uporabljal za prav poseben namen.
Informativne oddaje
Informativne oddaje
Informativne oddaje
Informativne oddaje
Informativne oddaje
Informativne oddaje
Informativne oddaje
Informativne oddaje
Informativne oddaje
Informativne oddaje
Informativne oddaje
Informativne oddaje
Naš pogled
Potem ko Putin v imenu Velike Rusije in priročne doktrine »zaščite Rusov izven meja Rusije« zanika ukrajinsko narodno identiteto, kulturo in jezik in njegovi vojaki ubijajo, posiljujejo in rušijo vse kar je pred njimi, je jasno, da bi Rusi zagotovo ravnali drugače, če bi njihova soseda, ki je s svojimi naravnimi danostmi za pridelavo hrane in izjemnim bogastvom rudnin postala cilj njihovega pohlepa, še imela v rokah jedrsko orožje.
Naš pogled
Potem ko Putin v imenu Velike Rusije in priročne doktrine »zaščite Rusov izven meja Rusije« zanika ukrajinsko narodno identiteto, kulturo in jezik in njegovi vojaki ubijajo, posiljujejo in rušijo vse kar je pred njimi, je jasno, da bi Rusi zagotovo ravnali drugače, če bi njihova soseda, ki je s svojimi naravnimi danostmi za pridelavo hrane in izjemnim bogastvom rudnin postala cilj njihovega pohlepa, še imela v rokah jedrsko orožje.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Lahko pripravimo zelenjavno juho ali prilogo, za nadev za palačinke ali za lazanjo. Stebla blitve lahko uporabimo za solate … Eno ali drugo očistimo, kar je slabega, zavržemo, operemo in osušimo ter naložimo v skledo ali posebno škatlo, posodo, ki jo pokrijemo z vlažno krpo in folijo ter postavimo v hladilnik.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Lahko pripravimo zelenjavno juho ali prilogo, za nadev za palačinke ali za lazanjo. Stebla blitve lahko uporabimo za solate … Eno ali drugo očistimo, kar je slabega, zavržemo, operemo in osušimo ter naložimo v skledo ali posebno škatlo, posodo, ki jo pokrijemo z vlažno krpo in folijo ter postavimo v hladilnik.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Češnje izkoščičimo s kakšno pripravo ali pa z nožkom. Take so primerne za pripravo pite ali zavitka oz. štrudlja, za kompote pa je boljše, če ostanejo cele. Za zamrzovanje: izkoščičene češnje naložimo na pladenj, ki je pokrit s folijo ter položimo v skrinjo. Zmrznjene naložimo v vrečke ali posodice. Za zavitek razvaljamo testo, namažemo z raztopljenim maslom ali kislo smetano, potresemo z češnjami (lahko je pred tudi skutin nadev) in po želji še s sladkorjem. Zavijemo, pomažemo s kislo smetano (ne z jajcem) in spečemo 30-45 minut (da dobi lepo barvo). Pečenega pokrijemo z drugim pekačem, da se lepo omedi. Po želji lahko češnjam dodamo v rumu namočene rozine. Podobno se naredi pita, češnje lahko porabimo v različnih biskvitih. Poklicala je poslušalka, ki je svetovala kako učinkovito izkoščičimo češnje: češnjo postavimo na vrh steklenice z ozkim grlom in potem skoznjo potisnemo palčko za ražnjiče. Druga poslušalka pa je sporočila, da je preprost pripomoček za izkoščičenje češenj papirniška sponka, ki jo razpremo in z enim delom potegnemo koščico ven.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Češnje izkoščičimo s kakšno pripravo ali pa z nožkom. Take so primerne za pripravo pite ali zavitka oz. štrudlja, za kompote pa je boljše, če ostanejo cele. Za zamrzovanje: izkoščičene češnje naložimo na pladenj, ki je pokrit s folijo ter položimo v skrinjo. Zmrznjene naložimo v vrečke ali posodice. Za zavitek razvaljamo testo, namažemo z raztopljenim maslom ali kislo smetano, potresemo z češnjami (lahko je pred tudi skutin nadev) in po želji še s sladkorjem. Zavijemo, pomažemo s kislo smetano (ne z jajcem) in spečemo 30-45 minut (da dobi lepo barvo). Pečenega pokrijemo z drugim pekačem, da se lepo omedi. Po želji lahko češnjam dodamo v rumu namočene rozine. Podobno se naredi pita, češnje lahko porabimo v različnih biskvitih. Poklicala je poslušalka, ki je svetovala kako učinkovito izkoščičimo češnje: češnjo postavimo na vrh steklenice z ozkim grlom in potem skoznjo potisnemo palčko za ražnjiče. Druga poslušalka pa je sporočila, da je preprost pripomoček za izkoščičenje češenj papirniška sponka, ki jo razpremo in z enim delom potegnemo koščico ven.
Luč v temi
Gostili smo člane pevske skupine pri MDSS koper,
predstavili nagrajence na področju kulture za leto 2021 ter postregli še
s kopico drugih informacij s področja kulturnega in športnega
udejstvovanja slepih in slabovidnih.
Luč v temi
Gostili smo člane pevske skupine pri MDSS koper,
predstavili nagrajence na področju kulture za leto 2021 ter postregli še
s kopico drugih informacij s področja kulturnega in športnega
udejstvovanja slepih in slabovidnih.
Življenje išče pot
Tudi tokrat smo govorili o dodatnem delu upokojencev in sicer predvsem o tem, koliko ur dela lahko opravi v enem mesecu in na kakšne načine. Z nami je ustanovitelj portala Seniordela Mitja Pajek.
Življenje išče pot
Tudi tokrat smo govorili o dodatnem delu upokojencev in sicer predvsem o tem, koliko ur dela lahko opravi v enem mesecu in na kakšne načine. Z nami je ustanovitelj portala Seniordela Mitja Pajek.
Komentar Časnik.si
V spomin na nedavno umrlo koncertno pevko Marijo Bitenc Samec je Tina Bohak Adam pripravila zapis o njenem življenju in delu. Z zgodnjo odločitvijo, da postane pevka, je nizala velike uspehe po vsej Evropi, med drugim je koncertirala tudi v londonski eminentni dvorani Royal Albert Hall.
V 70. in 80. letih je nastopala po manjših slovenskih krajih z namenoma približanja opernih arij ter klasičnih samospevov mladim. Kariero je zaokrožila z odmevnim koncertom komorne glasbe v Cankarjevem domu leta 1987. Leta 2003 je bil izdan njen diskografski Faksimile, na katerem so bili dodani še štirje Škerjančevi samospevi ter trije samospevi Danila Švare. Leta 2018 je pri Celjski Mohorjevi družbi izšla znanstvena monografija o njeni življenjski in umetniški poti (Tina Bohak Adam: Hočem postati pevka). Je tudi prejemnica Bettetove nagrade.
Marija Bitenc Samec je pustila močan pečat v glasbeni zgodovini, a vedno postavljala družino na prvo mesto.
Komentar Časnik.si
V spomin na nedavno umrlo koncertno pevko Marijo Bitenc Samec je Tina Bohak Adam pripravila zapis o njenem življenju in delu. Z zgodnjo odločitvijo, da postane pevka, je nizala velike uspehe po vsej Evropi, med drugim je koncertirala tudi v londonski eminentni dvorani Royal Albert Hall.
V 70. in 80. letih je nastopala po manjših slovenskih krajih z namenoma približanja opernih arij ter klasičnih samospevov mladim. Kariero je zaokrožila z odmevnim koncertom komorne glasbe v Cankarjevem domu leta 1987. Leta 2003 je bil izdan njen diskografski Faksimile, na katerem so bili dodani še štirje Škerjančevi samospevi ter trije samospevi Danila Švare. Leta 2018 je pri Celjski Mohorjevi družbi izšla znanstvena monografija o njeni življenjski in umetniški poti (Tina Bohak Adam: Hočem postati pevka). Je tudi prejemnica Bettetove nagrade.
Marija Bitenc Samec je pustila močan pečat v glasbeni zgodovini, a vedno postavljala družino na prvo mesto.
Informativne oddaje
Informativne oddaje
Rožni venec
Molili so Molilci pobude Molitev in post za domovino
Rožni venec
Informativne oddaje
Informativne oddaje
Rožni venec
Molili so Molilci pobude Molitev in post za domovino
Rožni venec
Kuhajmo s sestro Nikolino
Potrebujemo: 1 jajce, 6 dag pšeničnega zdroba in 2-3 dag maščobe (maslo, margarina ali mast). Zmešamo z metlico ali mikserjem: najprej umešamo maslo, da postane kremasto, ne pa trdo. Nato se doda jajce in na koncu rahlo umešamo zdrob. Nato naj testo malo počaka, zajemamo z žlico in zakuhamo v vrelo juho. Pokrijemo in naj počasi vrejo 10-15 minut. Lahko jih skuha za dva dni, in kuhane preloži v drugo posodo in čim prej da na hladno. Naslednji dan pa samo dobro pregreje juho.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Potrebujemo: 1 jajce, 6 dag pšeničnega zdroba in 2-3 dag maščobe (maslo, margarina ali mast). Zmešamo z metlico ali mikserjem: najprej umešamo maslo, da postane kremasto, ne pa trdo. Nato se doda jajce in na koncu rahlo umešamo zdrob. Nato naj testo malo počaka, zajemamo z žlico in zakuhamo v vrelo juho. Pokrijemo in naj počasi vrejo 10-15 minut. Lahko jih skuha za dva dni, in kuhane preloži v drugo posodo in čim prej da na hladno. Naslednji dan pa samo dobro pregreje juho.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Iz češenj skuhate običajni kompot v kozici. Ko so kuhane – preverite z zobotrebcem, jih nalagate v kozarce - gostejše ali redkejše, zalijete s tekočino in takoj zapirate. Jaz dam par kapljic alkohola, žganja na pokrovček, zažgem, da se naredi plamenček in takoj pokrijem ter privijem in je hermetično zaprto - ali pa postavljamo na pokrov. Jagode pa naložimo surove kar v kozarce in zalijemo s sladkorno vodo, zapremo in potem pasteriziramo.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Iz češenj skuhate običajni kompot v kozici. Ko so kuhane – preverite z zobotrebcem, jih nalagate v kozarce - gostejše ali redkejše, zalijete s tekočino in takoj zapirate. Jaz dam par kapljic alkohola, žganja na pokrovček, zažgem, da se naredi plamenček in takoj pokrijem ter privijem in je hermetično zaprto - ali pa postavljamo na pokrov. Jagode pa naložimo surove kar v kozarce in zalijemo s sladkorno vodo, zapremo in potem pasteriziramo.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Česen olupimo in narežemo ter damo v mikser. Posolimo in dodamo malo olivnega olja ter zmiksamo. Olja ne sme biti preveč, dobiti moramo gost namaz. Naložimo v steklen kozarček, zapremo in postavimo v skrinjo, tako da je za sprotno uporabo. To je dobro za česen, ki že poganja. Tako ga rešimo pred propadanjem.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Česen olupimo in narežemo ter damo v mikser. Posolimo in dodamo malo olivnega olja ter zmiksamo. Olja ne sme biti preveč, dobiti moramo gost namaz. Naložimo v steklen kozarček, zapremo in postavimo v skrinjo, tako da je za sprotno uporabo. To je dobro za česen, ki že poganja. Tako ga rešimo pred propadanjem.
Informativne oddaje
Informativne oddaje
Komentar tedna
Tudi kristjani se smemo in moramo postaviti na svoje noge, se boriti za svoje pravice in svoj prostor pod soncem v samostojni slovenski državi – ne bomo se prepustil, da smo zgolj transmisija oziroma socialistična zveza postkomunističnih struktur in trdnjav. Vsak politik, ki ne bo zagovarjal teh načel, ne more računati na našo podporo. Vesel sem, da tudi gospodarstveniki kot npr. gospod Boscarol spoznavajo, da se je treba ustrezno zavzeti in žrtvovati kaj za demokratično Slovenijo, ne le svoj ugled, pač pa tudi sredstva, če jih imamo. Ehrlich in številni drugi so za to zastavil vse, celo svoje življenje.
Komentar tedna je pripravil profesor doktor Janez Juhant.
Komentar tedna
Tudi kristjani se smemo in moramo postaviti na svoje noge, se boriti za svoje pravice in svoj prostor pod soncem v samostojni slovenski državi – ne bomo se prepustil, da smo zgolj transmisija oziroma socialistična zveza postkomunističnih struktur in trdnjav. Vsak politik, ki ne bo zagovarjal teh načel, ne more računati na našo podporo. Vesel sem, da tudi gospodarstveniki kot npr. gospod Boscarol spoznavajo, da se je treba ustrezno zavzeti in žrtvovati kaj za demokratično Slovenijo, ne le svoj ugled, pač pa tudi sredstva, če jih imamo. Ehrlich in številni drugi so za to zastavil vse, celo svoje življenje.
Komentar tedna je pripravil profesor doktor Janez Juhant.
Svetovalnica
Naša gostja v jutranji Svetovalnici je bila vrtnarka Monika Mohar. Zdaj ko balkonske in okenske zasaditve okrasnega cvetja že razveseljujejo poglede, se postavlja veliko vprašanj, kako za rože poskrbeti, da nas bodo razveseljevale do pozne jeseni. Na ta vprašanja, pa tudi kako čez poletje poskrbeti za primerno okrasitev grobov je odgovarjala naša gostja.
Svetovalnica
Naša gostja v jutranji Svetovalnici je bila vrtnarka Monika Mohar. Zdaj ko balkonske in okenske zasaditve okrasnega cvetja že razveseljujejo poglede, se postavlja veliko vprašanj, kako za rože poskrbeti, da nas bodo razveseljevale do pozne jeseni. Na ta vprašanja, pa tudi kako čez poletje poskrbeti za primerno okrasitev grobov je odgovarjala naša gostja.
Informativne oddaje
Informativne oddaje
Informativne oddaje
Informativne oddaje
Sveta maša
»Od vsakega od nas in od tega, kako cenimo svojo vero in jo v praksi živimo v družbi, je in bo odvisno, koliko bo vera postala resnična vrednota okolja, v katerem živimo,« je na predvečer praznika Marije Pomagaj poudaril predsednik slovenske škofovske konference novomeški škof Andrej Saje. Povabil nas je, naj postanemo prinašalci upanja in gradniki miru v svojem okolju in za svet. Vsega tega nas po njegovih besedah uči Marija. Na Trgu pred baziliko Marije Pomagaj smo številni zbrani najprej zmolili rožni venec in nato obhajali evharistično daritev. Sledila je še procesija z lučkami in Marijinim kipom ter litanije Matere Božje.
Sveta maša
»Od vsakega od nas in od tega, kako cenimo svojo vero in jo v praksi živimo v družbi, je in bo odvisno, koliko bo vera postala resnična vrednota okolja, v katerem živimo,« je na predvečer praznika Marije Pomagaj poudaril predsednik slovenske škofovske konference novomeški škof Andrej Saje. Povabil nas je, naj postanemo prinašalci upanja in gradniki miru v svojem okolju in za svet. Vsega tega nas po njegovih besedah uči Marija. Na Trgu pred baziliko Marije Pomagaj smo številni zbrani najprej zmolili rožni venec in nato obhajali evharistično daritev. Sledila je še procesija z lučkami in Marijinim kipom ter litanije Matere Božje.
Za življenje
Tokrat je z nami logoterapevt dr. Sebastjan Kristovič. Govoril je o vzgojni doslednosti, postavljanju meja ter zdravi samozavesti. Lekcija tako za otroke kot za starše. Vabljeni k poslušanju.
Za življenje
Tokrat je z nami logoterapevt dr. Sebastjan Kristovič. Govoril je o vzgojni doslednosti, postavljanju meja ter zdravi samozavesti. Lekcija tako za otroke kot za starše. Vabljeni k poslušanju.
Življenje išče pot
Spletne prevare, neresnice, trpičenje po spletu … tudi to je resničnost današnjih mladih, ki si s pomočjo spleta in raznih vplivnežev oblikujejo identiteto. A to lahko prinese tudi težave in stiske. Z nami je zdravnica Anja Strmšek iz območne enote NIJZ Celje, ki nam bo povedala nekaj preprostih nasvetov, kako mladim stati ob strani na poti odraščanja ob spletu.
Življenje išče pot
Spletne prevare, neresnice, trpičenje po spletu … tudi to je resničnost današnjih mladih, ki si s pomočjo spleta in raznih vplivnežev oblikujejo identiteto. A to lahko prinese tudi težave in stiske. Z nami je zdravnica Anja Strmšek iz območne enote NIJZ Celje, ki nam bo povedala nekaj preprostih nasvetov, kako mladim stati ob strani na poti odraščanja ob spletu.
Zgodbe za otroke
V novem delu šmarnic smo spoznali dve zgodbi. Ena govori o tem, kako je Valerija postala misijonarka. Pustila je dobro plačano službo, oddala stanovanje v najem in se odpravila tja, kamor jo je klicalo njeno srce. Vedela je, da jo otroci v revnih deželah veliko bolj potrebujejo. »Imam toliko znanja, darov in izkušenj, ki jih lahko delim,« si je rekla.
Zgodbe za otroke
V novem delu šmarnic smo spoznali dve zgodbi. Ena govori o tem, kako je Valerija postala misijonarka. Pustila je dobro plačano službo, oddala stanovanje v najem in se odpravila tja, kamor jo je klicalo njeno srce. Vedela je, da jo otroci v revnih deželah veliko bolj potrebujejo. »Imam toliko znanja, darov in izkušenj, ki jih lahko delim,« si je rekla.
Sol in luč
“Trpljenje naj bi človeka posvarilo pred otopelostjo, mrliško otrplostjo duše. Dokler trpimo, ostajamo duševno živi. Da. V trpljenju celo zorimo. Z njim rastemo. Postajamo bogatejši in močnejši.« Odlomek je iz knjige psihologa, dr. Viktorja Frankla, Zdravnik in duša (izšla je pri Celjski Mohorjevi družbi). v njej svojim kolegom razlaga pomembnost in potrebnost celostne obravnave bolnika, ki je v svojem bistvu vedno človek. Predstavili smo nekaj odlomkov.
Sol in luč
“Trpljenje naj bi človeka posvarilo pred otopelostjo, mrliško otrplostjo duše. Dokler trpimo, ostajamo duševno živi. Da. V trpljenju celo zorimo. Z njim rastemo. Postajamo bogatejši in močnejši.« Odlomek je iz knjige psihologa, dr. Viktorja Frankla, Zdravnik in duša (izšla je pri Celjski Mohorjevi družbi). v njej svojim kolegom razlaga pomembnost in potrebnost celostne obravnave bolnika, ki je v svojem bistvu vedno človek. Predstavili smo nekaj odlomkov.
Zgodbe za otroke
Danes nam bo gospod župnik zaupal kako se je odločil postati duhovnik. Naloga pa nam bo naročala: »Starše vprašaj, kako so izbrali svoj poklic. Marijo v molitvi prosi, naj ti pomaga spoznati, kaj bi rad postal.«
Zgodbe za otroke
Danes nam bo gospod župnik zaupal kako se je odločil postati duhovnik. Naloga pa nam bo naročala: »Starše vprašaj, kako so izbrali svoj poklic. Marijo v molitvi prosi, naj ti pomaga spoznati, kaj bi rad postal.«
Utrip Cerkve v Sloveniji
V teh majskih dneh po številnih župnijah potekajo slovesnosti birme in prvega obhajila. O tem, kako se na prejem zakramenta svete evharistije pripravljajo prvoobhajanci v župniji Ribnica, nam je povedala tamkajšnja katestinja Marija Ilc. Cerkev Marijinega oznanjenja v Velesovem in samostan sta postala spomenik državnega pomena, o tem smo se pogovarjali z župnikom Slavkom Kalanom. Slišali ste tudi, kako napreduje sinodalni proces v mariborski nadškofiji. Objavili smo tudi napovednik vsebin majske številke revije Novi svet.
Utrip Cerkve v Sloveniji
V teh majskih dneh po številnih župnijah potekajo slovesnosti birme in prvega obhajila. O tem, kako se na prejem zakramenta svete evharistije pripravljajo prvoobhajanci v župniji Ribnica, nam je povedala tamkajšnja katestinja Marija Ilc. Cerkev Marijinega oznanjenja v Velesovem in samostan sta postala spomenik državnega pomena, o tem smo se pogovarjali z župnikom Slavkom Kalanom. Slišali ste tudi, kako napreduje sinodalni proces v mariborski nadškofiji. Objavili smo tudi napovednik vsebin majske številke revije Novi svet.
Graditelji slovenskega doma
Glasbenik, humanist in prvi redni dunajski škof Jurij Slatkónja je bil po rodu Ljubljančan. Po študiju in duhovniškem posvečenju je predaval na dunajski univerzi. Užival je velik ugled na dvoru cesarja Maksimilijana I. Tam je bil dvorni svétnik, kaplan in pevovodja cesarskega zbora ter ustanovitelj slovitih Dunajskih dečkov, 1513 pa je postal prvi dunajski škof.
Graditelji slovenskega doma
Glasbenik, humanist in prvi redni dunajski škof Jurij Slatkónja je bil po rodu Ljubljančan. Po študiju in duhovniškem posvečenju je predaval na dunajski univerzi. Užival je velik ugled na dvoru cesarja Maksimilijana I. Tam je bil dvorni svétnik, kaplan in pevovodja cesarskega zbora ter ustanovitelj slovitih Dunajskih dečkov, 1513 pa je postal prvi dunajski škof.
Rožni venec
Molili so molilci pobude Molitev in post za domovino.
Rožni venec
Zgodbe za otroke
V tokratnem delu šmarnic boste lahko spoznali željo dečka iz Afrike, ki si želi postati zdravnik. Spoznal je namreč, da bi rad pomagal drugim, prinašal upanje in bil podoben vzorniku o katerem je slišal neverjetne reči. Spoznajte ga tudi vi.
Zgodbe za otroke
V tokratnem delu šmarnic boste lahko spoznali željo dečka iz Afrike, ki si želi postati zdravnik. Spoznal je namreč, da bi rad pomagal drugim, prinašal upanje in bil podoben vzorniku o katerem je slišal neverjetne reči. Spoznajte ga tudi vi.
Informativne oddaje
Informativne oddaje
Življenje išče pot
Čuječnost - Zadnje čase pogosto beremo o njej. Toda kaj je to? Po nekaterih razlagah gre za način zavestnega usmerjanja misli na sedanjost. Meditacija je skupina vaj, s katerimi treniramo svoj um, da postanemo bolj osredotočeni in sproščeni, ob tem pa tudi bolj sočutni in manj obsojajoči. Čuječnost je vrsta meditacije, ki vključuje osredotočenost na sedanjost – kar čutite ali zaznavate v danem trenutku. Ker so seveda najboljše razlage iz prve roke, sta tudi danes moja gosta psihoterapevta, dejavna kristjana in starša štirih fantov Miha in Marinka Černetič.
Življenje išče pot
Čuječnost - Zadnje čase pogosto beremo o njej. Toda kaj je to? Po nekaterih razlagah gre za način zavestnega usmerjanja misli na sedanjost. Meditacija je skupina vaj, s katerimi treniramo svoj um, da postanemo bolj osredotočeni in sproščeni, ob tem pa tudi bolj sočutni in manj obsojajoči. Čuječnost je vrsta meditacije, ki vključuje osredotočenost na sedanjost – kar čutite ali zaznavate v danem trenutku. Ker so seveda najboljše razlage iz prve roke, sta tudi danes moja gosta psihoterapevta, dejavna kristjana in starša štirih fantov Miha in Marinka Černetič.
Informativne oddaje
Informativne oddaje
Informativni prispevki
Še vedno odmeva napaka, ki si jo je privoščila državna volilna komisija pri določanju mandatov. Komisija, ki jo vodita predsednik Peter Golob in direktor Dušan Vučko je javnosti sporočila seznam izvoljenih poslancev. Dva tedna kasneje pa je seznam spremenila s šestimi novimi imeni poslancev. Predsednik DVK je zmedo pri izračunu šestih poslancev opravičeval s sklicevanjem na »računalniško napako«, možnost ročnega izračuna mandatov pa zavrnil z navajanjem izjave profesorja matematike, da naj bi za tak izračun potrebovali »nekaj sto ljudi in nekaj mesecev«. Da to ne drži je v treh urah dokazal pravnik in strokovnjak za volilno zakonodajo dr. Jurij Toplak, ki iz ZDA jasno sporoča, da si ta volilna komisija ne zasluži zaupanja.
Informativni prispevki
Še vedno odmeva napaka, ki si jo je privoščila državna volilna komisija pri določanju mandatov. Komisija, ki jo vodita predsednik Peter Golob in direktor Dušan Vučko je javnosti sporočila seznam izvoljenih poslancev. Dva tedna kasneje pa je seznam spremenila s šestimi novimi imeni poslancev. Predsednik DVK je zmedo pri izračunu šestih poslancev opravičeval s sklicevanjem na »računalniško napako«, možnost ročnega izračuna mandatov pa zavrnil z navajanjem izjave profesorja matematike, da naj bi za tak izračun potrebovali »nekaj sto ljudi in nekaj mesecev«. Da to ne drži je v treh urah dokazal pravnik in strokovnjak za volilno zakonodajo dr. Jurij Toplak, ki iz ZDA jasno sporoča, da si ta volilna komisija ne zasluži zaupanja.
Sol in luč
Predstavili smo igralca Marka Wahlberga, ki je na filmskem platnu upodobil izjemno zanimivo življenjsko pot boksarja in igralca, ki je postal duhovnik. Film z naslovom Father Stu – oče Stu – je v kinematografe prišel pred nekaj tedni. Gre za poklon človeku, ki ni nikoli ničesar počel polovično in čigar pot do zveličanja ni le navdihujoča, pač pa vsakogar izmed nas opominja, naj rečemo Bogu “da”, tudi ko smo v življenju na najnižji točki. Tako so zapisali v prispevku spletnega medija Aleteia, ki je intervju tudi pripravil.
Sol in luč
Predstavili smo igralca Marka Wahlberga, ki je na filmskem platnu upodobil izjemno zanimivo življenjsko pot boksarja in igralca, ki je postal duhovnik. Film z naslovom Father Stu – oče Stu – je v kinematografe prišel pred nekaj tedni. Gre za poklon človeku, ki ni nikoli ničesar počel polovično in čigar pot do zveličanja ni le navdihujoča, pač pa vsakogar izmed nas opominja, naj rečemo Bogu “da”, tudi ko smo v življenju na najnižji točki. Tako so zapisali v prispevku spletnega medija Aleteia, ki je intervju tudi pripravil.
Svetovalnica
V zdravstveni Svetovalnici smo gostu pediatru Denisu Baši zastavili vprašanja o bolezni in zdravju otrok, osredotočili smo se na postcovidni sindrom in akutni hepatitis, ki se pojavlja prav pri otrocih.
Svetovalnica
V zdravstveni Svetovalnici smo gostu pediatru Denisu Baši zastavili vprašanja o bolezni in zdravju otrok, osredotočili smo se na postcovidni sindrom in akutni hepatitis, ki se pojavlja prav pri otrocih.
Pogovor o
Nekateri bolniki se še več tednov in mesecev po prebolelem covidu-19 spopadajo z različnimi težavami v telesnem in duševnem zdravju. Kaj je do sedaj znanega o dolgem covidu ali post-covidnem sindromu in kakšne oblike pomoči so na voljo, ste slišali v oddaji. Naša sogovornika sta bila specialist infektologije in interne medicine prof. dr. Janez Tomažič in vodja Centra za krepitev zdravja Kranj mag. zdravstvene nege Jana Lavtižar. Svojo izkušnjo premagovanja covida pa je z nami delil Matjaž Gerčar.
Pogovor o
Nekateri bolniki se še več tednov in mesecev po prebolelem covidu-19 spopadajo z različnimi težavami v telesnem in duševnem zdravju. Kaj je do sedaj znanega o dolgem covidu ali post-covidnem sindromu in kakšne oblike pomoči so na voljo, ste slišali v oddaji. Naša sogovornika sta bila specialist infektologije in interne medicine prof. dr. Janez Tomažič in vodja Centra za krepitev zdravja Kranj mag. zdravstvene nege Jana Lavtižar. Svojo izkušnjo premagovanja covida pa je z nami delil Matjaž Gerčar.
Minute za kmetijstvo in podeželje
S projektom »Dobrote slovenskih kmetij« je bilo v zadnjih treh desetletjih slovenskim kmetijam omogočeno, da so pripravo svojih prehranskih izdelkov izdelanih po tradicionalnih postopkih in praksah povzdignile na izjemno visoko kakovostno raven in pri tem ohranile živo pestrost okusov predvsem pa se vzdržale industrijskega pristopa v predelavi. Danes ob 10.00 vam je na tej povezavi na voljo speltno izobraževanje s tega področja.
Minute za kmetijstvo in podeželje
S projektom »Dobrote slovenskih kmetij« je bilo v zadnjih treh desetletjih slovenskim kmetijam omogočeno, da so pripravo svojih prehranskih izdelkov izdelanih po tradicionalnih postopkih in praksah povzdignile na izjemno visoko kakovostno raven in pri tem ohranile živo pestrost okusov predvsem pa se vzdržale industrijskega pristopa v predelavi. Danes ob 10.00 vam je na tej povezavi na voljo speltno izobraževanje s tega področja.
Komentar Časnik.si
Andrej Grebenc v odprtem pismu sprašuje dr. Roberta Goloba, kje je njegova načelnost, ko trdi, da bo v vlado povabil kader iz strank, ki niso bili izvoljeni v Državni zbor. Sprašuje ga, kdo je zanj civilna družba ter ali bo, preden bo predlagal odstranitev tehničnih ovir, postavljenih v času Cerarjeve vlade, prosil obmejne občine za soglasje. Sprašuje tudi, če bodo vse neprijavljene demonstracije in zbiranja ostala nekaznovana in kako razume svobodo medijev. Andreja Grebenca zanima, če se strinja, da se javni medij ne ukvarja s produkcijo na kulturno umetniškem področju ter da v nadzornem in programskem svetu RTVS ne bi bili predstavniki političnih strank. Odgovor na vprašanja komentator pričakuje v roku dveh tednov, sicer bo upošteval, da se dr. Golob z vsemi trditvami v komentarju strinja.
Komentar Časnik.si
Andrej Grebenc v odprtem pismu sprašuje dr. Roberta Goloba, kje je njegova načelnost, ko trdi, da bo v vlado povabil kader iz strank, ki niso bili izvoljeni v Državni zbor. Sprašuje ga, kdo je zanj civilna družba ter ali bo, preden bo predlagal odstranitev tehničnih ovir, postavljenih v času Cerarjeve vlade, prosil obmejne občine za soglasje. Sprašuje tudi, če bodo vse neprijavljene demonstracije in zbiranja ostala nekaznovana in kako razume svobodo medijev. Andreja Grebenca zanima, če se strinja, da se javni medij ne ukvarja s produkcijo na kulturno umetniškem področju ter da v nadzornem in programskem svetu RTVS ne bi bili predstavniki političnih strank. Odgovor na vprašanja komentator pričakuje v roku dveh tednov, sicer bo upošteval, da se dr. Golob z vsemi trditvami v komentarju strinja.
Zgodbe za otroke
Letošnje šmarnice v živahni dialogih in pismih z vseh koncev sveta predstavljajo življenje otrok v misijonih, nas seznanjajo s poslanstvom misijonarjev in vabijo, da naše življenje postane dar za Boga. Pod naslovom Marija ima rada vse otroke jih je napisala Špela Pahor. Naročite se na podkast Zgodbe za otroke.
Zgodbe za otroke
Letošnje šmarnice v živahni dialogih in pismih z vseh koncev sveta predstavljajo življenje otrok v misijonih, nas seznanjajo s poslanstvom misijonarjev in vabijo, da naše življenje postane dar za Boga. Pod naslovom Marija ima rada vse otroke jih je napisala Špela Pahor. Naročite se na podkast Zgodbe za otroke.
Rožni venec
Molili so Molilci pobude Molitev in post za domovino
Rožni venec
Svetovalnica
Gostili smo Nika Miheliča, inovatorja in promotorja prometne varnosti. Pešci, motoristi in ostali udeleženci smo za varnost v prometu najprej odgovorni sami. Prevečkrat pa računamo na vse ostalo. Kako lahko postanemo sprememba?
Svetovalnica
Gostili smo Nika Miheliča, inovatorja in promotorja prometne varnosti. Pešci, motoristi in ostali udeleženci smo za varnost v prometu najprej odgovorni sami. Prevečkrat pa računamo na vse ostalo. Kako lahko postanemo sprememba?
Komentar tedna
Evropske države so bile od začetka agresije dokaj enotne, pri čemer bo to enotnost težko vzdrževati še naprej, še posebej, kot bodo vlade pod pritiski naraščajočih cen potrebščin in energentov. Čaka nas torej še nekaj negotovih tednov in mesecev. Evropski voditelji so pred težkimi izzivi kako prepreči razširitev ruske invazije tudi na ostale evropske države. Ruska agresija na Ukrajino zato vse bolj postaja tudi problem slovenske države.
Komentar je pripravil izredni profesor za pravo človekovih pravic, dr. Jernej Letnar Černič.
Komentar tedna
Evropske države so bile od začetka agresije dokaj enotne, pri čemer bo to enotnost težko vzdrževati še naprej, še posebej, kot bodo vlade pod pritiski naraščajočih cen potrebščin in energentov. Čaka nas torej še nekaj negotovih tednov in mesecev. Evropski voditelji so pred težkimi izzivi kako prepreči razširitev ruske invazije tudi na ostale evropske države. Ruska agresija na Ukrajino zato vse bolj postaja tudi problem slovenske države.
Komentar je pripravil izredni profesor za pravo človekovih pravic, dr. Jernej Letnar Černič.
Življenje išče pot
Smo v drugem velikonočnem tednu in vojna v Ukrajini še kar traja. Zato bo danes naš gost ukrajinski župnik grkokatoliške skupnosti v Metliki g. Ivan Skalivsky, ki nam bo malo več povedal o njihovih navadah praznovanja Velike noči in o načinu posta, ki ga poznajo pred prazniki.
Življenje išče pot
Smo v drugem velikonočnem tednu in vojna v Ukrajini še kar traja. Zato bo danes naš gost ukrajinski župnik grkokatoliške skupnosti v Metliki g. Ivan Skalivsky, ki nam bo malo več povedal o njihovih navadah praznovanja Velike noči in o načinu posta, ki ga poznajo pred prazniki.
Komentar Časnik.si
https://www.casnik.si/vladanje-v-resnici-ne-omogoca-svobode/
V zadnjih tednih se veliko govori in piše o svobodi (predvsem z veliko začetnico). Več kot očitno je, da je bilo ime stranke izbrano marketinško, da bi že samo po sebi kazalo na cilj, ki ga želi stranka doseči. Zdaj jim je uspelo. Dobili so mandat za vladanje.
Ko vladaš, v resnici ne omogočaš svobode. Vladati pomeni sprejemati zakone, postavljati pravila. In vsako pravilo, vsak zakon je v bistvu omejujoč. To je seveda prav, saj sicer ne bi potrebovali institucije, kot je država. Meje so potrebne, da ne vlada kaos. Da živimo v okvirih, ki naj bi omogočali mirno sobivanje vsem.
Komentar Časnik.si
https://www.casnik.si/vladanje-v-resnici-ne-omogoca-svobode/
V zadnjih tednih se veliko govori in piše o svobodi (predvsem z veliko začetnico). Več kot očitno je, da je bilo ime stranke izbrano marketinško, da bi že samo po sebi kazalo na cilj, ki ga želi stranka doseči. Zdaj jim je uspelo. Dobili so mandat za vladanje.
Ko vladaš, v resnici ne omogočaš svobode. Vladati pomeni sprejemati zakone, postavljati pravila. In vsako pravilo, vsak zakon je v bistvu omejujoč. To je seveda prav, saj sicer ne bi potrebovali institucije, kot je država. Meje so potrebne, da ne vlada kaos. Da živimo v okvirih, ki naj bi omogočali mirno sobivanje vsem.
Naš pogled
Po naravnost spektakularni zmagi Gibanja Svoboda na nedeljskih parlamentarnih volitvah se marsikdo sprašuje, kaj nam to novo dejstvo zna prinesti. Pa niti ne šele po preštetju glasov, marveč že takrat, ko se je gibanje pojavilo s provokativnim imenom, kot ga nosi samo pojmovanje besede svoboda, ker je bilo postavljeno in predstavljeno kot fronta proti obstoječi oblasti, ki kot da omejuje svobodo ljudem, medijem, drugim pobudam.
Če se torej pomudite in preberete vsaj nekaj tistega, kar na Googlu najdete pod pojmom svobode – ker vam ne kanim prepisovati od tam – potem boste zlahka dojeli tudi razliko med pojmom svobode kot hrepenenju po nečem, po želji po prosti izbiri med alternativama, kar je bilo najbrž tudi vodilo vodje gibanja Robertu Golobu, ko se je spustil v to avanturo, in stanjem, v kakršnem sta se on in njegovo gibanje znašla zdaj, po volitvah.
Komentar je pripravil Jože Praprotnik (casnik.si).
Naš pogled
Po naravnost spektakularni zmagi Gibanja Svoboda na nedeljskih parlamentarnih volitvah se marsikdo sprašuje, kaj nam to novo dejstvo zna prinesti. Pa niti ne šele po preštetju glasov, marveč že takrat, ko se je gibanje pojavilo s provokativnim imenom, kot ga nosi samo pojmovanje besede svoboda, ker je bilo postavljeno in predstavljeno kot fronta proti obstoječi oblasti, ki kot da omejuje svobodo ljudem, medijem, drugim pobudam.
Če se torej pomudite in preberete vsaj nekaj tistega, kar na Googlu najdete pod pojmom svobode – ker vam ne kanim prepisovati od tam – potem boste zlahka dojeli tudi razliko med pojmom svobode kot hrepenenju po nečem, po želji po prosti izbiri med alternativama, kar je bilo najbrž tudi vodilo vodje gibanja Robertu Golobu, ko se je spustil v to avanturo, in stanjem, v kakršnem sta se on in njegovo gibanje znašla zdaj, po volitvah.
Komentar je pripravil Jože Praprotnik (casnik.si).
Informativne oddaje
Informativne oddaje
Življenje išče pot
Zaradi vojne v Ukrajini smo postali pozornejši na razlike med pravoslavnimi kristjani in grkokatoličani, ki v Ukrajini živijo že dolgo časa, poznamo jih tudi v Sloveniji. Ukrajinec in župnik Ivan Skalivsky, posvečen je bil lansko leto, ki oskrbuje grkokatoliške vernike v Metliki, je danes naš gost.
Življenje išče pot
Zaradi vojne v Ukrajini smo postali pozornejši na razlike med pravoslavnimi kristjani in grkokatoličani, ki v Ukrajini živijo že dolgo časa, poznamo jih tudi v Sloveniji. Ukrajinec in župnik Ivan Skalivsky, posvečen je bil lansko leto, ki oskrbuje grkokatoliške vernike v Metliki, je danes naš gost.
S svetnikom na ti
»V malem si bil zvest, čez veliko te bom postavil.« (glej Mt 25.21) je prva misel, ki mi pade na pamet ob tvojem …
S svetnikom na ti
»V malem si bil zvest, čez veliko te bom postavil.« (glej Mt 25.21) je prva misel, ki mi pade na pamet ob tvojem …
Radijska kateheza
Kaj pravi o temeljih sinodalnosti antični filozof Platon? O tem in štirih stebrih, na katere je sinodalno pot Katoliške Cerkve postavil duhovnik Milan Knep, smo govorili v radijski katehezi četrte sobote v aprilu. Spomnil se je tudi sodelavca papeža Janeza XXIII., Yvesa Congarja, ki je v cerkvenih ustanovah odkrival ostanke fevdalnega obdobja, ki ovirajo prenovo Cerkve.
Radijska kateheza
Kaj pravi o temeljih sinodalnosti antični filozof Platon? O tem in štirih stebrih, na katere je sinodalno pot Katoliške Cerkve postavil duhovnik Milan Knep, smo govorili v radijski katehezi četrte sobote v aprilu. Spomnil se je tudi sodelavca papeža Janeza XXIII., Yvesa Congarja, ki je v cerkvenih ustanovah odkrival ostanke fevdalnega obdobja, ki ovirajo prenovo Cerkve.
Iz naših krajev
Poročali smo o protipoplavni zaščiti Poljan nad Škofjo Loko, prenovi Ravbarjevega stolpa in glavnega trga v Vipavi, pomenu projekta Oživimo podeželje za priobalna mesta in zavarovanju pasme šentjernejski petelin z gensko banko.
Iz naših krajev
Poročali smo o protipoplavni zaščiti Poljan nad Škofjo Loko, prenovi Ravbarjevega stolpa in glavnega trga v Vipavi, pomenu projekta Oživimo podeželje za priobalna mesta in zavarovanju pasme šentjernejski petelin z gensko banko.
Življenje išče pot
Jutri obeležujemo drugi slovenski Dan v rabljenih oblačilih. Statistika pove, da recikliramo samo en odstotek tekstila, ker ni postopkov za njihovo predelavo. Drug razlog so razne mešanice, ki sestavljajo sodobna oblačila in onemogočajo ločevanje. Največji vpliv na ogromne kupe zavrženih oblačil ima hitra moda in tudi o tej temi bo danes tekla beseda. Naša gostja je zavzeta sodelavka društva Ekologi brez meja Katja Sreš.
Življenje išče pot
Jutri obeležujemo drugi slovenski Dan v rabljenih oblačilih. Statistika pove, da recikliramo samo en odstotek tekstila, ker ni postopkov za njihovo predelavo. Drug razlog so razne mešanice, ki sestavljajo sodobna oblačila in onemogočajo ločevanje. Največji vpliv na ogromne kupe zavrženih oblačil ima hitra moda in tudi o tej temi bo danes tekla beseda. Naša gostja je zavzeta sodelavka društva Ekologi brez meja Katja Sreš.
Informativne oddaje
Informativne oddaje
Moja zgodba
Tokrat lahko prisluhnete pričevanju 94-letnega Antona Goleža, ki je bil kot mladoletnik pri domobrancih. Doživel je izročitev domobrancev partizanom na Koroškem, zatem ujetništvo v taborišču Kranj in koncentracijskem taborišču Šentvid. Tam je s sojetniki ob zasliševanjih in poniževanjih bival v nečloveških razmerah vse do amnestije avgusta 1945. Večina ujetnikov pa ni imela te sreča in so končali v Kočevskem Rogu.
Komentar tedna
V 31 letih se je življenje v samostojni in neodvisni Sloveniji precej spremenilo. Vsa ta leta sem rast domovine opazovala z očmi učitelja. Spremljala sem spremembe v generacijah mladih, ki so danes odrasli ljudje in marsikje oblikujejo podobo Slovenije. Če pogledam prehojeno pot naše domovine v teh letih, se mi izriše zgodba, ki bi jo želela deliti z vami …
Kmetijska oddaja
V osrednjem delu tokratne kmetijske oddaje smo se ustavili ob pridelavi krompirja. Naš gost je bil dr. Peter Dolničar, predstojnik oddelka za poljedelstvo, vrtnarstvo, genetiko in žlahtnjenje na Kmetijskem inštitutu Slovenije.
Naš gost
Gostili smo dobitnico Desetnice za leto 2022, nagrade za otroško in mladinsko književnost. Mateja Gómboc je pisateljica, prevajalka, profesorica in publicistka. Že več kot dvajset let je profesorica slovenščine na Škofijski klasični gimnaziji v Ljubljani. Morda jo poznate kot pomočnico urednice revije Mavrica ali kot avtorico učbenikov in delovnih zvezkov za slovenski jezik za srednje šole. Pisateljica je hvaležna za navdih in se zaveda, da je ljubezen gonilo ustvarjanja.
Spoznanje več, predsodek manj
Za življenje
O počitnicah, počitku ter tudi o tem, ali gre Bog na počitnice boste slišali v tokratni oddaji Za življenje. Z nami je bil župnik Martin Golob.
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Sobotna iskrica
Tokrat sta Melita in Jure ponosno zrla v zastavo in, med drugim, spregovorila o domovini. Slišali smo tudi pogovor z očetom in hčerko, citrarjem in sopranistko Tomažem in Ano Plahutnik, ki sta v Arboretumu, po prenosu svete maše, oblikovala koncert namenjen domovini ob prazniku. No, pa tudi vsem prijateljem Radia Ognjišče, ki so bili zbrani na t.i. srečanju PRO.
Iz naših krajev
Poročali smo o odprtju Računalniškega muzeja v Ljubljani, krepitvi turistične ponudbe na območju posestva gradu Klevevž, tradicionalnem Jurjevanju in folklornem festivalu v Črnomlju ter pridelavi avtohtonih rastlin v Istri, ki jih predelujejo v visoko kakovostne izdelke.