Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|30. 6. 2025
Dobrodošli doma 2025 se nadaljuje

Prireditve pod naslovom Dobrodošli doma 2025 se v tem tednu nadaljujejo. V Gledališki dvorani Gimnazije Nova Gorica bo nocoj predstava Teatra Na rampi z avstrijske Koroške, in sicer Ljudski demokratični cirkus Sakešvili. To je zelo iskrivo in duhovito besedilo, za katerega je Rok Vilčnik leta 2016 prejel Grumovo nagrado za najboljše dramsko besedilo. V galeriji ARS v Gorici bodo jutri za štirinajst dni na ogled postavili razstavi Razmejitev brez omejitev in Narava in mir. Pri prvi bodo razstavljene slike, ki so jih ustvarili slovenski umetniki iz sveta in domovine na letošnji likovni koloniji na Mostu na Soči, z drugo pa se predstavlja umetnica Irena Hribar Schmidt iz Kanade. Dobrodošli doma 2025 se bo sklenil v četrtek v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici z Argentinskim večerom, ki bo praznik povezovanja slovenske in argentinske kulture ob 80-letnici odhoda povojnih Slovencev iz domovine. Nastopili bodo: Folklorna skupina Pristava, Maturanti iz Argentine RAST 54, Gledališka skupina Slovenska vas ter glasbena skupina La Zorka.

Dobrodošli doma 2025 se nadaljuje

Prireditve pod naslovom Dobrodošli doma 2025 se v tem tednu nadaljujejo. V Gledališki dvorani Gimnazije Nova Gorica bo nocoj predstava Teatra Na rampi z avstrijske Koroške, in sicer Ljudski demokratični cirkus Sakešvili. To je zelo iskrivo in duhovito besedilo, za katerega je Rok Vilčnik leta 2016 prejel Grumovo nagrado za najboljše dramsko besedilo. V galeriji ARS v Gorici bodo jutri za štirinajst dni na ogled postavili razstavi Razmejitev brez omejitev in Narava in mir. Pri prvi bodo razstavljene slike, ki so jih ustvarili slovenski umetniki iz sveta in domovine na letošnji likovni koloniji na Mostu na Soči, z drugo pa se predstavlja umetnica Irena Hribar Schmidt iz Kanade. Dobrodošli doma 2025 se bo sklenil v četrtek v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici z Argentinskim večerom, ki bo praznik povezovanja slovenske in argentinske kulture ob 80-letnici odhoda povojnih Slovencev iz domovine. Nastopili bodo: Folklorna skupina Pristava, Maturanti iz Argentine RAST 54, Gledališka skupina Slovenska vas ter glasbena skupina La Zorka.

družbarojakikultura

Slovencem po svetu in domovini

Dobrodošli doma 2025 se nadaljuje

Prireditve pod naslovom Dobrodošli doma 2025 se v tem tednu nadaljujejo. V Gledališki dvorani Gimnazije Nova Gorica bo nocoj predstava Teatra Na rampi z avstrijske Koroške, in sicer Ljudski demokratični cirkus Sakešvili. To je zelo iskrivo in duhovito besedilo, za katerega je Rok Vilčnik leta 2016 prejel Grumovo nagrado za najboljše dramsko besedilo. V galeriji ARS v Gorici bodo jutri za štirinajst dni na ogled postavili razstavi Razmejitev brez omejitev in Narava in mir. Pri prvi bodo razstavljene slike, ki so jih ustvarili slovenski umetniki iz sveta in domovine na letošnji likovni koloniji na Mostu na Soči, z drugo pa se predstavlja umetnica Irena Hribar Schmidt iz Kanade. Dobrodošli doma 2025 se bo sklenil v četrtek v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici z Argentinskim večerom, ki bo praznik povezovanja slovenske in argentinske kulture ob 80-letnici odhoda povojnih Slovencev iz domovine. Nastopili bodo: Folklorna skupina Pristava, Maturanti iz Argentine RAST 54, Gledališka skupina Slovenska vas ter glasbena skupina La Zorka.

VEČ ...|30. 6. 2025
Dobrodošli doma 2025 se nadaljuje

Prireditve pod naslovom Dobrodošli doma 2025 se v tem tednu nadaljujejo. V Gledališki dvorani Gimnazije Nova Gorica bo nocoj predstava Teatra Na rampi z avstrijske Koroške, in sicer Ljudski demokratični cirkus Sakešvili. To je zelo iskrivo in duhovito besedilo, za katerega je Rok Vilčnik leta 2016 prejel Grumovo nagrado za najboljše dramsko besedilo. V galeriji ARS v Gorici bodo jutri za štirinajst dni na ogled postavili razstavi Razmejitev brez omejitev in Narava in mir. Pri prvi bodo razstavljene slike, ki so jih ustvarili slovenski umetniki iz sveta in domovine na letošnji likovni koloniji na Mostu na Soči, z drugo pa se predstavlja umetnica Irena Hribar Schmidt iz Kanade. Dobrodošli doma 2025 se bo sklenil v četrtek v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici z Argentinskim večerom, ki bo praznik povezovanja slovenske in argentinske kulture ob 80-letnici odhoda povojnih Slovencev iz domovine. Nastopili bodo: Folklorna skupina Pristava, Maturanti iz Argentine RAST 54, Gledališka skupina Slovenska vas ter glasbena skupina La Zorka.

Matjaž Merljak

družbarojakikultura

Informativni prispevki

VEČ ...|30. 6. 2025
Lojze Peterle: Potrebujemo očiščen zgodovinski spomin in skupno točko enotnosti

V pogovoru ob 30-letnici postavitve kapelice v Šentjoštu, 80-letnici konca druge svetovne vojne in 35-letnici začetka samostojne Slovenije je nekdanji predsednik vlade Lojze Peterle povezal različne zgodovinske prelomnice v eno osrednjo misel: brez očiščenega zgodovinskega spomina ne moremo graditi skupne prihodnosti. »Mi ne moremo naprej z miti, z zgodovinskimi zameglevanji v političnem interesu,« je dejal in odločno zavrnil delitev na izdajalce in osvoboditelje, ki je v njegovih očeh politično konstruirana in zgodovinsko netočna.

Lojze Peterle: Potrebujemo očiščen zgodovinski spomin in skupno točko enotnosti

V pogovoru ob 30-letnici postavitve kapelice v Šentjoštu, 80-letnici konca druge svetovne vojne in 35-letnici začetka samostojne Slovenije je nekdanji predsednik vlade Lojze Peterle povezal različne zgodovinske prelomnice v eno osrednjo misel: brez očiščenega zgodovinskega spomina ne moremo graditi skupne prihodnosti. »Mi ne moremo naprej z miti, z zgodovinskimi zameglevanji v političnem interesu,« je dejal in odločno zavrnil delitev na izdajalce in osvoboditelje, ki je v njegovih očeh politično konstruirana in zgodovinsko netočna.

infopogovorpeterlepobojišentjošt

Informativni prispevki

Lojze Peterle: Potrebujemo očiščen zgodovinski spomin in skupno točko enotnosti

V pogovoru ob 30-letnici postavitve kapelice v Šentjoštu, 80-letnici konca druge svetovne vojne in 35-letnici začetka samostojne Slovenije je nekdanji predsednik vlade Lojze Peterle povezal različne zgodovinske prelomnice v eno osrednjo misel: brez očiščenega zgodovinskega spomina ne moremo graditi skupne prihodnosti. »Mi ne moremo naprej z miti, z zgodovinskimi zameglevanji v političnem interesu,« je dejal in odločno zavrnil delitev na izdajalce in osvoboditelje, ki je v njegovih očeh politično konstruirana in zgodovinsko netočna.

VEČ ...|30. 6. 2025
Lojze Peterle: Potrebujemo očiščen zgodovinski spomin in skupno točko enotnosti

V pogovoru ob 30-letnici postavitve kapelice v Šentjoštu, 80-letnici konca druge svetovne vojne in 35-letnici začetka samostojne Slovenije je nekdanji predsednik vlade Lojze Peterle povezal različne zgodovinske prelomnice v eno osrednjo misel: brez očiščenega zgodovinskega spomina ne moremo graditi skupne prihodnosti. »Mi ne moremo naprej z miti, z zgodovinskimi zameglevanji v političnem interesu,« je dejal in odločno zavrnil delitev na izdajalce in osvoboditelje, ki je v njegovih očeh politično konstruirana in zgodovinsko netočna.

Radio Ognjišče

infopogovorpeterlepobojišentjošt

Rožni venec

VEČ ...|30. 6. 2025
Veseli del dne 30. 6.

Molili so člani pobude Molitev in post za domovino.

Veseli del dne 30. 6.

Molili so člani pobude Molitev in post za domovino.

Rožni venec

Veseli del dne 30. 6.
Molili so člani pobude Molitev in post za domovino.
VEČ ...|30. 6. 2025
Veseli del dne 30. 6.
Molili so člani pobude Molitev in post za domovino.

Radio Ognjišče

Sveta maša

VEČ ...|29. 6. 2025
Mašniško posvečenje iz ljubljanske stolnice dne 29. 6.

29. junija se spominjamo sv. Petra, ki ga je Kristus določil za skalo, na kateri bo zidal svojo Cerkev in sv. Pavla, ki je ponesel njegovo ime med pogane. Tako ste v našem programu ob 16. uri lahko prisluhnili prenosu mašniškega posvečenja iz ljubljanske stolnice. Duhovniki je postal Matija Golob.


 

Mašniško posvečenje iz ljubljanske stolnice dne 29. 6.

29. junija se spominjamo sv. Petra, ki ga je Kristus določil za skalo, na kateri bo zidal svojo Cerkev in sv. Pavla, ki je ponesel njegovo ime med pogane. Tako ste v našem programu ob 16. uri lahko prisluhnili prenosu mašniškega posvečenja iz ljubljanske stolnice. Duhovniki je postal Matija Golob.


 

duhovnostmasa

Sveta maša

Mašniško posvečenje iz ljubljanske stolnice dne 29. 6.

29. junija se spominjamo sv. Petra, ki ga je Kristus določil za skalo, na kateri bo zidal svojo Cerkev in sv. Pavla, ki je ponesel njegovo ime med pogane. Tako ste v našem programu ob 16. uri lahko prisluhnili prenosu mašniškega posvečenja iz ljubljanske stolnice. Duhovniki je postal Matija Golob.


 

VEČ ...|29. 6. 2025
Mašniško posvečenje iz ljubljanske stolnice dne 29. 6.

29. junija se spominjamo sv. Petra, ki ga je Kristus določil za skalo, na kateri bo zidal svojo Cerkev in sv. Pavla, ki je ponesel njegovo ime med pogane. Tako ste v našem programu ob 16. uri lahko prisluhnili prenosu mašniškega posvečenja iz ljubljanske stolnice. Duhovniki je postal Matija Golob.


 

Radio Ognjišče

duhovnostmasa

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|24. 6. 2025
Svetovni slovenski kongres član ETTW

Svetovni slovenski kongres je bil v tem mesecu sprejet v članstvo v mednarodni zvezi nevladnih organizacij Europeans Throughout the World – ETTW, s sedežem v Bruslju. Povezuje organizacije iz vse Evrope, ki delujejo na področju diaspor in pred institucijami Evropske unije v Bruslju zastopa interese 17 milijonov Evropejcev, ki živijo v drugi državi članici EU ter 60 milijonov Evropejcev, ki živijo izven Evrope. Predsednik Slovenske konference Svetovnega slovenskega kongresa dr. Dejan Valentinčič, ki je bil leta 2022 kot prvi Slovenec že izvoljen v upravni odbor ETTW, je zdaj postal generalni sekretar te mednarodne organizacije. Pred dnevi, ko je ETTW v Bruslju slovesno praznoval 40. obletnico svojega obstoja, je dr. Valentinčič sodeloval na okrogli mizi o sodobnih izzivih evropskih diaspor in kaj bi EU lahko naredila zanje.

Svetovni slovenski kongres član ETTW

Svetovni slovenski kongres je bil v tem mesecu sprejet v članstvo v mednarodni zvezi nevladnih organizacij Europeans Throughout the World – ETTW, s sedežem v Bruslju. Povezuje organizacije iz vse Evrope, ki delujejo na področju diaspor in pred institucijami Evropske unije v Bruslju zastopa interese 17 milijonov Evropejcev, ki živijo v drugi državi članici EU ter 60 milijonov Evropejcev, ki živijo izven Evrope. Predsednik Slovenske konference Svetovnega slovenskega kongresa dr. Dejan Valentinčič, ki je bil leta 2022 kot prvi Slovenec že izvoljen v upravni odbor ETTW, je zdaj postal generalni sekretar te mednarodne organizacije. Pred dnevi, ko je ETTW v Bruslju slovesno praznoval 40. obletnico svojega obstoja, je dr. Valentinčič sodeloval na okrogli mizi o sodobnih izzivih evropskih diaspor in kaj bi EU lahko naredila zanje.

družbarojaki

Slovencem po svetu in domovini

Svetovni slovenski kongres član ETTW

Svetovni slovenski kongres je bil v tem mesecu sprejet v članstvo v mednarodni zvezi nevladnih organizacij Europeans Throughout the World – ETTW, s sedežem v Bruslju. Povezuje organizacije iz vse Evrope, ki delujejo na področju diaspor in pred institucijami Evropske unije v Bruslju zastopa interese 17 milijonov Evropejcev, ki živijo v drugi državi članici EU ter 60 milijonov Evropejcev, ki živijo izven Evrope. Predsednik Slovenske konference Svetovnega slovenskega kongresa dr. Dejan Valentinčič, ki je bil leta 2022 kot prvi Slovenec že izvoljen v upravni odbor ETTW, je zdaj postal generalni sekretar te mednarodne organizacije. Pred dnevi, ko je ETTW v Bruslju slovesno praznoval 40. obletnico svojega obstoja, je dr. Valentinčič sodeloval na okrogli mizi o sodobnih izzivih evropskih diaspor in kaj bi EU lahko naredila zanje.

VEČ ...|24. 6. 2025
Svetovni slovenski kongres član ETTW

Svetovni slovenski kongres je bil v tem mesecu sprejet v članstvo v mednarodni zvezi nevladnih organizacij Europeans Throughout the World – ETTW, s sedežem v Bruslju. Povezuje organizacije iz vse Evrope, ki delujejo na področju diaspor in pred institucijami Evropske unije v Bruslju zastopa interese 17 milijonov Evropejcev, ki živijo v drugi državi članici EU ter 60 milijonov Evropejcev, ki živijo izven Evrope. Predsednik Slovenske konference Svetovnega slovenskega kongresa dr. Dejan Valentinčič, ki je bil leta 2022 kot prvi Slovenec že izvoljen v upravni odbor ETTW, je zdaj postal generalni sekretar te mednarodne organizacije. Pred dnevi, ko je ETTW v Bruslju slovesno praznoval 40. obletnico svojega obstoja, je dr. Valentinčič sodeloval na okrogli mizi o sodobnih izzivih evropskih diaspor in kaj bi EU lahko naredila zanje.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Informativne oddaje

VEČ ...|24. 6. 2025
Novice iz življenja Cerkve dne 24. 6.

  • Škof Andrej Saje pri maši za domovino: Praznik državnosti vabi, da se soočimo z resnico o naši domovini, državi in nas samih.
  • Zbiranje Petrovega novčiča: gesta podpore papežu pri njegovi poslanstvu.
  • V Katoliški Cerkvi praznujemo slovesni praznik rojstva Janeza Krstnika.
  • Škof Maksimilijan postavil štiri nove akolite.

Novice iz življenja Cerkve dne 24. 6.

  • Škof Andrej Saje pri maši za domovino: Praznik državnosti vabi, da se soočimo z resnico o naši domovini, državi in nas samih.
  • Zbiranje Petrovega novčiča: gesta podpore papežu pri njegovi poslanstvu.
  • V Katoliški Cerkvi praznujemo slovesni praznik rojstva Janeza Krstnika.
  • Škof Maksimilijan postavil štiri nove akolite.

infonovicecerkev

Informativne oddaje

Novice iz življenja Cerkve dne 24. 6.
  • Škof Andrej Saje pri maši za domovino: Praznik državnosti vabi, da se soočimo z resnico o naši domovini, državi in nas samih.
  • Zbiranje Petrovega novčiča: gesta podpore papežu pri njegovi poslanstvu.
  • V Katoliški Cerkvi praznujemo slovesni praznik rojstva Janeza Krstnika.
  • Škof Maksimilijan postavil štiri nove akolite.
VEČ ...|24. 6. 2025
Novice iz življenja Cerkve dne 24. 6.
  • Škof Andrej Saje pri maši za domovino: Praznik državnosti vabi, da se soočimo z resnico o naši domovini, državi in nas samih.
  • Zbiranje Petrovega novčiča: gesta podpore papežu pri njegovi poslanstvu.
  • V Katoliški Cerkvi praznujemo slovesni praznik rojstva Janeza Krstnika.
  • Škof Maksimilijan postavil štiri nove akolite.

Radio Ognjišče

infonovicecerkev

Modrost v očeh

VEČ ...|24. 6. 2025
Zaupanje v Boga

Gostja tokratne oddaje Modrost v očeh je bila gospa Andreja iz Novega mesta, ki s svojim življenjem pričuje o pomenu dobrote, zaupanja in vere v Boga. Med drugim tudi obiskuje stanovalce v domovih za starejše, ki so nenadejano postali vir nastajajoče knjige življenjskih zgodb. Oddaja je bila na sporedu na predvečer državnega praznika Dneva državnosti in med drugim naša gostja deli tudi misli o tem, kaj ji pomeni Slovenija.

Zaupanje v Boga

Gostja tokratne oddaje Modrost v očeh je bila gospa Andreja iz Novega mesta, ki s svojim življenjem pričuje o pomenu dobrote, zaupanja in vere v Boga. Med drugim tudi obiskuje stanovalce v domovih za starejše, ki so nenadejano postali vir nastajajoče knjige življenjskih zgodb. Oddaja je bila na sporedu na predvečer državnega praznika Dneva državnosti in med drugim naša gostja deli tudi misli o tem, kaj ji pomeni Slovenija.

verazaupanjeDelavnice molitve in življenjaSveto pismopreizkušnje

Modrost v očeh

Zaupanje v Boga

Gostja tokratne oddaje Modrost v očeh je bila gospa Andreja iz Novega mesta, ki s svojim življenjem pričuje o pomenu dobrote, zaupanja in vere v Boga. Med drugim tudi obiskuje stanovalce v domovih za starejše, ki so nenadejano postali vir nastajajoče knjige življenjskih zgodb. Oddaja je bila na sporedu na predvečer državnega praznika Dneva državnosti in med drugim naša gostja deli tudi misli o tem, kaj ji pomeni Slovenija.

VEČ ...|24. 6. 2025
Zaupanje v Boga

Gostja tokratne oddaje Modrost v očeh je bila gospa Andreja iz Novega mesta, ki s svojim življenjem pričuje o pomenu dobrote, zaupanja in vere v Boga. Med drugim tudi obiskuje stanovalce v domovih za starejše, ki so nenadejano postali vir nastajajoče knjige življenjskih zgodb. Oddaja je bila na sporedu na predvečer državnega praznika Dneva državnosti in med drugim naša gostja deli tudi misli o tem, kaj ji pomeni Slovenija.

Damijana Medved

verazaupanjeDelavnice molitve in življenjaSveto pismopreizkušnje

Kulturni utrinki

VEČ ...|24. 6. 2025
Štiri, s kulturo povezane novice

Nagrado kresnik za najboljši roman leta, je prejela Ana Schnabl za roman September. V Pomniku miru na Cerju so odprli nove razstavne prostore galerije in na ogled postavili razstavo slikarja Blaža Vehovarja. Festival Ana Desetnica, ki že od 20. junija potuje po Sloveniji, se je po Mariboru ustavil v Ljubljani. V Koroški galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu je na ogled razstava Fantastični prasvetovi Štefana Planinca.

Štiri, s kulturo povezane novice

Nagrado kresnik za najboljši roman leta, je prejela Ana Schnabl za roman September. V Pomniku miru na Cerju so odprli nove razstavne prostore galerije in na ogled postavili razstavo slikarja Blaža Vehovarja. Festival Ana Desetnica, ki že od 20. junija potuje po Sloveniji, se je po Mariboru ustavil v Ljubljani. V Koroški galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu je na ogled razstava Fantastični prasvetovi Štefana Planinca.

kulturaliteraturalikovna umetnostglasbagledališčefilm

Kulturni utrinki

Štiri, s kulturo povezane novice

Nagrado kresnik za najboljši roman leta, je prejela Ana Schnabl za roman September. V Pomniku miru na Cerju so odprli nove razstavne prostore galerije in na ogled postavili razstavo slikarja Blaža Vehovarja. Festival Ana Desetnica, ki že od 20. junija potuje po Sloveniji, se je po Mariboru ustavil v Ljubljani. V Koroški galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu je na ogled razstava Fantastični prasvetovi Štefana Planinca.

VEČ ...|24. 6. 2025
Štiri, s kulturo povezane novice

Nagrado kresnik za najboljši roman leta, je prejela Ana Schnabl za roman September. V Pomniku miru na Cerju so odprli nove razstavne prostore galerije in na ogled postavili razstavo slikarja Blaža Vehovarja. Festival Ana Desetnica, ki že od 20. junija potuje po Sloveniji, se je po Mariboru ustavil v Ljubljani. V Koroški galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu je na ogled razstava Fantastični prasvetovi Štefana Planinca.

Jože Bartolj

kulturaliteraturalikovna umetnostglasbagledališčefilm

Priporočamo
|
Aktualno

Naš pogled

VEČ ...|1. 7. 2025
Dva Da Bogu, ki sem ju slišal od blizu

Mašniško posvečenje je vsako leto praznik za Cerkev v Sloveniji. Zadnja leta sploh, ko statistika ni spodbudna in nas je žal okoli oltarja več fotografov kot novomašnikov. Ta kontrast mi je pri urejanju fotografij ostal v mislih kot močna podoba našega časa: veliko oči nas opazuje, malo pa je tistih, ki se odločijo stopiti na pot. V času, ko se zdi, da je glas Cerkve vse tišji in da je vsak duhovni poklic skoraj izjema, sem se vprašal, zakaj kljub vsemu ta odločitev navsezadnje še vedno kliče ...

Dva Da Bogu, ki sem ju slišal od blizu

Mašniško posvečenje je vsako leto praznik za Cerkev v Sloveniji. Zadnja leta sploh, ko statistika ni spodbudna in nas je žal okoli oltarja več fotografov kot novomašnikov. Ta kontrast mi je pri urejanju fotografij ostal v mislih kot močna podoba našega časa: veliko oči nas opazuje, malo pa je tistih, ki se odločijo stopiti na pot. V času, ko se zdi, da je glas Cerkve vse tišji in da je vsak duhovni poklic skoraj izjema, sem se vprašal, zakaj kljub vsemu ta odločitev navsezadnje še vedno kliče ...

Rok Mihevc

komentar

Naš gost

VEČ ...|28. 6. 2025
Dr. Marija Strojnik, znanstvenica

Prof. dr. Marija Strojnik (Scholl) razvija tehnike optičnega inženiringa, vključno z infrardečimi in interferometričnimi metodami v podporo rešitvam različnih izzivov. Eden izmed teh je predlog za iskanje planetov zunaj našega sončnega sistema. Je prva ženska, ki je doktorirala na Fakulteti za optično znanost Univerze v Arizoni. Magistrirala je iz fizike, optike in inženiringa. Je častna članica več organizacij, od letos tudi Inženirske akademije Slovenije. Prejela je nagrado za zasnovo, implementacijo in demonstracijo avtonomne tehnike za inteligentno optično navigacijo, ki je bila prvič uporabljena pri Nasini misiji na Saturn. Letos je prejela Richardsonove medalje za inženirske dosežke ameriškega optičnega društva. Bila je urednica znanstvenih revij. Je članica Mehiške akademije znanosti in umetnosti ter zaslužna mehiška narodna znanstvenica.

Dr. Marija Strojnik, znanstvenica

Prof. dr. Marija Strojnik (Scholl) razvija tehnike optičnega inženiringa, vključno z infrardečimi in interferometričnimi metodami v podporo rešitvam različnih izzivov. Eden izmed teh je predlog za iskanje planetov zunaj našega sončnega sistema. Je prva ženska, ki je doktorirala na Fakulteti za optično znanost Univerze v Arizoni. Magistrirala je iz fizike, optike in inženiringa. Je častna članica več organizacij, od letos tudi Inženirske akademije Slovenije. Prejela je nagrado za zasnovo, implementacijo in demonstracijo avtonomne tehnike za inteligentno optično navigacijo, ki je bila prvič uporabljena pri Nasini misiji na Saturn. Letos je prejela Richardsonove medalje za inženirske dosežke ameriškega optičnega društva. Bila je urednica znanstvenih revij. Je članica Mehiške akademije znanosti in umetnosti ter zaslužna mehiška narodna znanstvenica.

Nataša Ličen

spominživljenjepogovor

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|30. 6. 2025
Gosta dr. Helena Jaklitsch in dr. Renato Podbersič

Gosta oddaje Spoznanje več, predsodek manj, sta bila zgodovinarja mlajše generacije dr. Renato Podbersič mlajši in dr. Helena Jaklitsch. Ob 80-letnici konca druge svetovne vojne, komunističnega prevzema oblasti in povojnih pobojev, smo komentirali obeležitev teh dogodkov, se dotaknili pobude pokopa nepokopanih žrtev revolucije in omenili tudi nekatere izstopajoče dogodke, ki dajejo upanje za prihodnost.

Gosta dr. Helena Jaklitsch in dr. Renato Podbersič

Gosta oddaje Spoznanje več, predsodek manj, sta bila zgodovinarja mlajše generacije dr. Renato Podbersič mlajši in dr. Helena Jaklitsch. Ob 80-letnici konca druge svetovne vojne, komunističnega prevzema oblasti in povojnih pobojev, smo komentirali obeležitev teh dogodkov, se dotaknili pobude pokopa nepokopanih žrtev revolucije in omenili tudi nekatere izstopajoče dogodke, ki dajejo upanje za prihodnost.

Radio Ognjišče

politikaRenato PodbersičHelena Jaklitsch

Komentar tedna

VEČ ...|27. 6. 2025
Primož Lorbek: Na temeljih služenja gradimo domovino

Kako lepo je, da dan državnosti Republike Slovenije – 25. junij – praznujemo tik po prazniku rojstva svetega Janeza Krstnika, ki ga obhajamo 24. junija. Za Janeza Krstnika pravimo, da je most med staro in novo zavezo, med pričakovanjem in izpolnitvijo, med človekovo pripravljenostjo in Božjo bližino. Ni bil on luč, ampak je pričeval o luči. Njegovo življenje ni bilo usmerjeno v lastno uveljavitev, ampak v pričevanje za Nekoga, ki prihaja.

Prav tu najdemo izjemno lepo izhodišče za premišljevanje ob dnevu naše državnosti – in tudi o duhovnih poklicih. Zadnji dnevi meseca junija so zaznamovani z diakonskimi in duhovniškimi posvečenji ...

Tako je svoj komentar začel Primož Lorbek, upravitelj univerzitetne župnije Maribor in kaplan v župnijah Hajdina in Starše. V celoti si ga lahko preberete tudi na spletnih straneh Radia Ognjišče.

Primož Lorbek: Na temeljih služenja gradimo domovino

Kako lepo je, da dan državnosti Republike Slovenije – 25. junij – praznujemo tik po prazniku rojstva svetega Janeza Krstnika, ki ga obhajamo 24. junija. Za Janeza Krstnika pravimo, da je most med staro in novo zavezo, med pričakovanjem in izpolnitvijo, med človekovo pripravljenostjo in Božjo bližino. Ni bil on luč, ampak je pričeval o luči. Njegovo življenje ni bilo usmerjeno v lastno uveljavitev, ampak v pričevanje za Nekoga, ki prihaja.

Prav tu najdemo izjemno lepo izhodišče za premišljevanje ob dnevu naše državnosti – in tudi o duhovnih poklicih. Zadnji dnevi meseca junija so zaznamovani z diakonskimi in duhovniškimi posvečenji ...

Tako je svoj komentar začel Primož Lorbek, upravitelj univerzitetne župnije Maribor in kaplan v župnijah Hajdina in Starše. V celoti si ga lahko preberete tudi na spletnih straneh Radia Ognjišče.

Primož Lorbek

komentardomovinaSlovenija

Za življenje

VEČ ...|28. 6. 2025
So počitnice tudi čas za duhovno rast?

Z nami je bil diakon in logoterapevt Matic Vidic, govoril je o tem, kako najbolje izkoristiti počitniški čas. 

So počitnice tudi čas za duhovno rast?

Z nami je bil diakon in logoterapevt Matic Vidic, govoril je o tem, kako najbolje izkoristiti počitniški čas. 

Mateja Subotičanec

vzgojaduhovnost

Kulturni utrinki

VEČ ...|2. 7. 2025
V Kranju razstava Valentina Omana

Gorenjski muzej in Galerija Prešernovih nagrajencev sta pripravila razstavo zamejskega Slovenca, nagrajenca Prešernovega sklada akademskega slikarja Valentina Omana. Ob razstavi z naslovom Tišina, ki pušča sledi, je izšla tudi bogata monografija, kjer se avtorju pridružujejo pesniški glasovi njegovih koroških rojakov, svoje poglede pa so prispevali tudi likovni kritiki, sopotniki in občudovalci njegovega dela. Razstavo naj je predstavil vodja galerije Prešernovih nagrajencev mag Marko Arnež.

V Kranju razstava Valentina Omana

Gorenjski muzej in Galerija Prešernovih nagrajencev sta pripravila razstavo zamejskega Slovenca, nagrajenca Prešernovega sklada akademskega slikarja Valentina Omana. Ob razstavi z naslovom Tišina, ki pušča sledi, je izšla tudi bogata monografija, kjer se avtorju pridružujejo pesniški glasovi njegovih koroških rojakov, svoje poglede pa so prispevali tudi likovni kritiki, sopotniki in občudovalci njegovega dela. Razstavo naj je predstavil vodja galerije Prešernovih nagrajencev mag Marko Arnež.

Jože Bartolj

kulturalikovna umetnostgalerija Prešernovih nagrajencevMarko ArnežValentin Oman

Spominjamo se

VEČ ...|2. 7. 2025
Spominjamo se dne 2. 7.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 2. 7.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Življenje išče pot

VEČ ...|2. 7. 2025
Ko se staršem rodi gluh otrok, kam se obrniti?

Med nami živi vsaj gluhih 1200 oseb, ki uporabljajo slovenski znakovni jezik. Staršem gluhih otrok pa je v pomoč tudi evropski projekt Silence/Tišina, kjer je na voljo veliko informacij o usposabljanju otroka za vsestranski razvoj. Gluha učiteljica mag. Petra Rezar je pojasnila tudi manj pozitivne strani polževega vsadka. 

Ko se staršem rodi gluh otrok, kam se obrniti?

Med nami živi vsaj gluhih 1200 oseb, ki uporabljajo slovenski znakovni jezik. Staršem gluhih otrok pa je v pomoč tudi evropski projekt Silence/Tišina, kjer je na voljo veliko informacij o usposabljanju otroka za vsestranski razvoj. Gluha učiteljica mag. Petra Rezar je pojasnila tudi manj pozitivne strani polževega vsadka. 

s. Meta Potočnik

polžev vsadekprojekt Silenceslovenski znakovni jezik

Svetovalnica

VEČ ...|2. 7. 2025
Pravne zagate z odvetnico Matejo Maček

Na sporedu so bile Pravne zagate z odvetnico Matejo Maček.

Pravne zagate z odvetnico Matejo Maček

Na sporedu so bile Pravne zagate z odvetnico Matejo Maček.

Radio Ognjišče

svetovanjepravne zagateMateja Maček