Kulturni utrinki

VEČ ...|13. 7. 2020
Stritarjeva nagrajenka, Film pod zvezdami

Stritarjevo nagrado, ki jo mladim literarnim kritičarkam oziroma kritikom podeljuje Društvo slovenskih pisateljev, je prejela Veronika Šoster. Ljubljanski Kinodvor je v sodelovanju z Ljubljanskim gradom deseto leto zapored pripravil Film pod zvezdami, ki bo med 16. julijem in 8. avgustom postregel z najbolj odmevnimi filmi pretekle kinematografske sezone.

Stritarjeva nagrajenka, Film pod zvezdami

Stritarjevo nagrado, ki jo mladim literarnim kritičarkam oziroma kritikom podeljuje Društvo slovenskih pisateljev, je prejela Veronika Šoster. Ljubljanski Kinodvor je v sodelovanju z Ljubljanskim gradom deseto leto zapored pripravil Film pod zvezdami, ki bo med 16. julijem in 8. avgustom postregel z najbolj odmevnimi filmi pretekle kinematografske sezone.

kulturaknjigakritikafilmLjubljanski grad

Kulturni utrinki

Stritarjeva nagrajenka, Film pod zvezdami
Stritarjevo nagrado, ki jo mladim literarnim kritičarkam oziroma kritikom podeljuje Društvo slovenskih pisateljev, je prejela Veronika Šoster. Ljubljanski Kinodvor je v sodelovanju z Ljubljanskim gradom deseto leto zapored pripravil Film pod zvezdami, ki bo med 16. julijem in 8. avgustom postregel z najbolj odmevnimi filmi pretekle kinematografske sezone.
VEČ ...|13. 7. 2020
Stritarjeva nagrajenka, Film pod zvezdami
Stritarjevo nagrado, ki jo mladim literarnim kritičarkam oziroma kritikom podeljuje Društvo slovenskih pisateljev, je prejela Veronika Šoster. Ljubljanski Kinodvor je v sodelovanju z Ljubljanskim gradom deseto leto zapored pripravil Film pod zvezdami, ki bo med 16. julijem in 8. avgustom postregel z najbolj odmevnimi filmi pretekle kinematografske sezone.

Marjan Bunič

kulturaknjigakritikafilmLjubljanski grad

Kmetijska oddaja

VEČ ...|12. 7. 2020
Turistični boni

Osrednja vsebina Kmetijske oddaje so bili turistični boni. Kakšen je postopek pri koriščenju bonov, kako je s prenosljivostjo ... O aktualnih vprašanjih je spregovorila Andrejka Krt, ki je povabila, da si za oddih izberemo turistične kmetije. Aleš Volčič iz Semenarne Ljubljana pa je spregovoril o strniščnih posevkih.

Turistični boni

Osrednja vsebina Kmetijske oddaje so bili turistični boni. Kakšen je postopek pri koriščenju bonov, kako je s prenosljivostjo ... O aktualnih vprašanjih je spregovorila Andrejka Krt, ki je povabila, da si za oddih izberemo turistične kmetije. Aleš Volčič iz Semenarne Ljubljana pa je spregovoril o strniščnih posevkih.

kmetijstvoslovenijaturizem

Kmetijska oddaja

Turistični boni
Osrednja vsebina Kmetijske oddaje so bili turistični boni. Kakšen je postopek pri koriščenju bonov, kako je s prenosljivostjo ... O aktualnih vprašanjih je spregovorila Andrejka Krt, ki je povabila, da si za oddih izberemo turistične kmetije. Aleš Volčič iz Semenarne Ljubljana pa je spregovoril o strniščnih posevkih.
VEČ ...|12. 7. 2020
Turistični boni
Osrednja vsebina Kmetijske oddaje so bili turistični boni. Kakšen je postopek pri koriščenju bonov, kako je s prenosljivostjo ... O aktualnih vprašanjih je spregovorila Andrejka Krt, ki je povabila, da si za oddih izberemo turistične kmetije. Aleš Volčič iz Semenarne Ljubljana pa je spregovoril o strniščnih posevkih.

Slavi KoširRobert Božič

kmetijstvoslovenijaturizem

Iz naših krajev

VEČ ...|11. 7. 2020
Luče, Posavje, Hrastnik

Najprej smo se ustavili v Savinjski dolini. Govorili smo o tem, da so Luče te dni postale prvi kraj v Sloveniji, ki sam v celoti pokrije potrebe po električni energiji, o Posavju, kjer pospešeno razvijajo kolesarski turizem, ob sklepu pa smo se podali še v Hrastnik, kjer so na delno obnovljeni tržnici odprli nove prostore Turistično informacijskega centra.

Luče, Posavje, Hrastnik

Najprej smo se ustavili v Savinjski dolini. Govorili smo o tem, da so Luče te dni postale prvi kraj v Sloveniji, ki sam v celoti pokrije potrebe po električni energiji, o Posavju, kjer pospešeno razvijajo kolesarski turizem, ob sklepu pa smo se podali še v Hrastnik, kjer so na delno obnovljeni tržnici odprli nove prostore Turistično informacijskega centra.

družbainfosvetovanje

Iz naših krajev

Luče, Posavje, Hrastnik
Najprej smo se ustavili v Savinjski dolini. Govorili smo o tem, da so Luče te dni postale prvi kraj v Sloveniji, ki sam v celoti pokrije potrebe po električni energiji, o Posavju, kjer pospešeno razvijajo kolesarski turizem, ob sklepu pa smo se podali še v Hrastnik, kjer so na delno obnovljeni tržnici odprli nove prostore Turistično informacijskega centra.
VEČ ...|11. 7. 2020
Luče, Posavje, Hrastnik
Najprej smo se ustavili v Savinjski dolini. Govorili smo o tem, da so Luče te dni postale prvi kraj v Sloveniji, ki sam v celoti pokrije potrebe po električni energiji, o Posavju, kjer pospešeno razvijajo kolesarski turizem, ob sklepu pa smo se podali še v Hrastnik, kjer so na delno obnovljeni tržnici odprli nove prostore Turistično informacijskega centra.

Alen Salihović

družbainfosvetovanje

Duhovna misel

VEČ ...|11. 7. 2020
Obroditi sad

Vsako mladiko na meni, ki ne rodi sadu, odstrani, in vsako, ki rodi sad, očisti, da rodi še več sadu. … V tem je poveličan moj Oče, da obrodite obilo sadu in postanete moji učenci.(Jn 15, 2+8)

Obroditi sad

Vsako mladiko na meni, ki ne rodi sadu, odstrani, in vsako, ki rodi sad, očisti, da rodi še več sadu. … V tem je poveličan moj Oče, da obrodite obilo sadu in postanete moji učenci.(Jn 15, 2+8)

duhovnost

Duhovna misel

Obroditi sad
Vsako mladiko na meni, ki ne rodi sadu, odstrani, in vsako, ki rodi sad, očisti, da rodi še več sadu. … V tem je poveličan moj Oče, da obrodite obilo sadu in postanete moji učenci.(Jn 15, 2+8)
VEČ ...|11. 7. 2020
Obroditi sad
Vsako mladiko na meni, ki ne rodi sadu, odstrani, in vsako, ki rodi sad, očisti, da rodi še več sadu. … V tem je poveličan moj Oče, da obrodite obilo sadu in postanete moji učenci.(Jn 15, 2+8)

Gregor Čušin

duhovnost

Radijski roman

VEČ ...|9. 7. 2020
Pesem o Bernardki - petnajsti del

Prikazovanje Gospe v belem mali šolarki Bernardki postane vroča tema vseh uličnih in gostilniških pogovorov, ki se razplamtevajo v prepire.

Pesem o Bernardki - petnajsti del

Prikazovanje Gospe v belem mali šolarki Bernardki postane vroča tema vseh uličnih in gostilniških pogovorov, ki se razplamtevajo v prepire.

knjigasvetnicaBernardkaLurdMarijino prikazanjeduhovnost

Radijski roman

Pesem o Bernardki - petnajsti del
Prikazovanje Gospe v belem mali šolarki Bernardki postane vroča tema vseh uličnih in gostilniških pogovorov, ki se razplamtevajo v prepire.
VEČ ...|9. 7. 2020
Pesem o Bernardki - petnajsti del
Prikazovanje Gospe v belem mali šolarki Bernardki postane vroča tema vseh uličnih in gostilniških pogovorov, ki se razplamtevajo v prepire.

Marjan Bunič

knjigasvetnicaBernardkaLurdMarijino prikazanjeduhovnost

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|6. 7. 2020
Sirup iz rdečega, črnega ribeza in malin

Najbolj enostavno ga bo pripraviti s sokovnikom. Najprej vanj vstavimo gazo, nato še očiščeno sadje in to postavimo na kuhalnik. Med kuhanjem bo iztekel sok. Na 1 liter soka dodamo približno 300 g sladkorja (po okusu, a ne preveč!). To spet segrevamo ob mešanju do vrenja, da se sladkor raztopi. Vlivamo v ogrete steklenice ... Po potrebi dodamo malo limoninega soka ali kisline.

Sirup iz rdečega, črnega ribeza in malin

Najbolj enostavno ga bo pripraviti s sokovnikom. Najprej vanj vstavimo gazo, nato še očiščeno sadje in to postavimo na kuhalnik. Med kuhanjem bo iztekel sok. Na 1 liter soka dodamo približno 300 g sladkorja (po okusu, a ne preveč!). To spet segrevamo ob mešanju do vrenja, da se sladkor raztopi. Vlivamo v ogrete steklenice ... Po potrebi dodamo malo limoninega soka ali kisline.

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

Sirup iz rdečega, črnega ribeza in malin
Najbolj enostavno ga bo pripraviti s sokovnikom. Najprej vanj vstavimo gazo, nato še očiščeno sadje in to postavimo na kuhalnik. Med kuhanjem bo iztekel sok. Na 1 liter soka dodamo približno 300 g sladkorja (po okusu, a ne preveč!). To spet segrevamo ob mešanju do vrenja, da se sladkor raztopi. Vlivamo v ogrete steklenice ... Po potrebi dodamo malo limoninega soka ali kisline.
VEČ ...|6. 7. 2020
Sirup iz rdečega, črnega ribeza in malin
Najbolj enostavno ga bo pripraviti s sokovnikom. Najprej vanj vstavimo gazo, nato še očiščeno sadje in to postavimo na kuhalnik. Med kuhanjem bo iztekel sok. Na 1 liter soka dodamo približno 300 g sladkorja (po okusu, a ne preveč!). To spet segrevamo ob mešanju do vrenja, da se sladkor raztopi. Vlivamo v ogrete steklenice ... Po potrebi dodamo malo limoninega soka ali kisline.

Matjaž Merljak

kuhajmo

Duhovna misel

VEČ ...|2. 7. 2020
Videti véro

In glej, prinesli so k njemu hromega, ki je ležal na postelji. Ko je Jezus videl njihovo vero, je rekel hromemu: Bodi pogumen, otrok, odpuščeni so tvoji grehi!(Mt 9, 2)

Videti véro

In glej, prinesli so k njemu hromega, ki je ležal na postelji. Ko je Jezus videl njihovo vero, je rekel hromemu: Bodi pogumen, otrok, odpuščeni so tvoji grehi!(Mt 9, 2)

duhovnost

Duhovna misel

Videti véro
In glej, prinesli so k njemu hromega, ki je ležal na postelji. Ko je Jezus videl njihovo vero, je rekel hromemu: Bodi pogumen, otrok, odpuščeni so tvoji grehi!(Mt 9, 2)
VEČ ...|2. 7. 2020
Videti véro
In glej, prinesli so k njemu hromega, ki je ležal na postelji. Ko je Jezus videl njihovo vero, je rekel hromemu: Bodi pogumen, otrok, odpuščeni so tvoji grehi!(Mt 9, 2)

Gregor Čušin

duhovnost

Komentar tedna

VEČ ...|26. 6. 2020
Helena Kregar: Ob dnevu državnosti in zaključku korona šolskega leta 2020

Ne sme nam biti vseeno, kaj odrasli sporočamo mladim, kako jih izobražujemo in vzgajamo, saj s tem gradimo svojo in narodovo prihodnost. Družina, šola, družba in država lahko postajajo prostor uveljavljanja osebnih interesov in individualnima. Lahko pa so prostor pristnih, lepih med človeških odnosov in spoštovanja. Šola in učitelji imamo pri vzgoji veliko, nenadomestljivo vlogo, kar nam je pokazal prav minuli korona čas. Državni praznik pa je postavil ogledalo relacijam medsebojnega spoštovanja v slovenski družbi.

Helena Kregar: Ob dnevu državnosti in zaključku korona šolskega leta 2020

Ne sme nam biti vseeno, kaj odrasli sporočamo mladim, kako jih izobražujemo in vzgajamo, saj s tem gradimo svojo in narodovo prihodnost. Družina, šola, družba in država lahko postajajo prostor uveljavljanja osebnih interesov in individualnima. Lahko pa so prostor pristnih, lepih med človeških odnosov in spoštovanja. Šola in učitelji imamo pri vzgoji veliko, nenadomestljivo vlogo, kar nam je pokazal prav minuli korona čas. Državni praznik pa je postavil ogledalo relacijam medsebojnega spoštovanja v slovenski družbi.

komentarvzgojadružbakoronavirus

Komentar tedna

Helena Kregar: Ob dnevu državnosti in zaključku korona šolskega leta 2020
Ne sme nam biti vseeno, kaj odrasli sporočamo mladim, kako jih izobražujemo in vzgajamo, saj s tem gradimo svojo in narodovo prihodnost. Družina, šola, družba in država lahko postajajo prostor uveljavljanja osebnih interesov in individualnima. Lahko pa so prostor pristnih, lepih med človeških odnosov in spoštovanja. Šola in učitelji imamo pri vzgoji veliko, nenadomestljivo vlogo, kar nam je pokazal prav minuli korona čas. Državni praznik pa je postavil ogledalo relacijam medsebojnega spoštovanja v slovenski družbi.
VEČ ...|26. 6. 2020
Helena Kregar: Ob dnevu državnosti in zaključku korona šolskega leta 2020
Ne sme nam biti vseeno, kaj odrasli sporočamo mladim, kako jih izobražujemo in vzgajamo, saj s tem gradimo svojo in narodovo prihodnost. Družina, šola, družba in država lahko postajajo prostor uveljavljanja osebnih interesov in individualnima. Lahko pa so prostor pristnih, lepih med človeških odnosov in spoštovanja. Šola in učitelji imamo pri vzgoji veliko, nenadomestljivo vlogo, kar nam je pokazal prav minuli korona čas. Državni praznik pa je postavil ogledalo relacijam medsebojnega spoštovanja v slovenski družbi.

Helena Kregar

komentarvzgojadružbakoronavirus

Komentar Časnik.si

VEČ ...|24. 6. 2020
Andrej M. Poznič: Praznični komentar ob dnevu državnosti

Ko bi bil Poncij Pilat vedel, da bo njegovo umivanje rok postalo simbol bega pred odgovornostjo, Bog ve, kaj bi naredil? Imel je, strahopetec, vso oblast, da Jezusa oprosti ali da križati. Spoznal je njegovo nedolžnost, a je popustil pred drhaljo, ki jo je podpihovala takratna judovska elita. Preprosto se je zbal po pravici soditi. Klavrna podoba, ki jo je zapustil v zgodovini, je postala simbol vseh tistih, ki bi lahko kaj storili, pa se bojijo in pobegnejo pred odgovornostjo. Marjan Šarec npr. je strahopetec in je vrgel puško v koruzo, a ne pravimo »da si je umil roke«, ker pač vsi vemo, da je bila njegova oblast navidezna in je lahko igral predsednika vlade, kolikor časa se je držal scenarija, ki mu ga je pisala globoka država.Pravimo pa, da si umije roke tisti, ki zavestno pogleda stran. Takih pa je, priznajmo si, mnogo preveč. Marsikdaj tudi sami spadamo v kategorijo umivalcev rok.Molk je včasih ponaredek miru

Andrej M. Poznič: Praznični komentar ob dnevu državnosti

Ko bi bil Poncij Pilat vedel, da bo njegovo umivanje rok postalo simbol bega pred odgovornostjo, Bog ve, kaj bi naredil? Imel je, strahopetec, vso oblast, da Jezusa oprosti ali da križati. Spoznal je njegovo nedolžnost, a je popustil pred drhaljo, ki jo je podpihovala takratna judovska elita. Preprosto se je zbal po pravici soditi. Klavrna podoba, ki jo je zapustil v zgodovini, je postala simbol vseh tistih, ki bi lahko kaj storili, pa se bojijo in pobegnejo pred odgovornostjo. Marjan Šarec npr. je strahopetec in je vrgel puško v koruzo, a ne pravimo »da si je umil roke«, ker pač vsi vemo, da je bila njegova oblast navidezna in je lahko igral predsednika vlade, kolikor časa se je držal scenarija, ki mu ga je pisala globoka država.Pravimo pa, da si umije roke tisti, ki zavestno pogleda stran. Takih pa je, priznajmo si, mnogo preveč. Marsikdaj tudi sami spadamo v kategorijo umivalcev rok.Molk je včasih ponaredek miru

komentar

Komentar Časnik.si

Andrej M. Poznič: Praznični komentar ob dnevu državnosti
Ko bi bil Poncij Pilat vedel, da bo njegovo umivanje rok postalo simbol bega pred odgovornostjo, Bog ve, kaj bi naredil? Imel je, strahopetec, vso oblast, da Jezusa oprosti ali da križati. Spoznal je njegovo nedolžnost, a je popustil pred drhaljo, ki jo je podpihovala takratna judovska elita. Preprosto se je zbal po pravici soditi. Klavrna podoba, ki jo je zapustil v zgodovini, je postala simbol vseh tistih, ki bi lahko kaj storili, pa se bojijo in pobegnejo pred odgovornostjo. Marjan Šarec npr. je strahopetec in je vrgel puško v koruzo, a ne pravimo »da si je umil roke«, ker pač vsi vemo, da je bila njegova oblast navidezna in je lahko igral predsednika vlade, kolikor časa se je držal scenarija, ki mu ga je pisala globoka država.Pravimo pa, da si umije roke tisti, ki zavestno pogleda stran. Takih pa je, priznajmo si, mnogo preveč. Marsikdaj tudi sami spadamo v kategorijo umivalcev rok.Molk je včasih ponaredek miru
VEČ ...|24. 6. 2020
Andrej M. Poznič: Praznični komentar ob dnevu državnosti
Ko bi bil Poncij Pilat vedel, da bo njegovo umivanje rok postalo simbol bega pred odgovornostjo, Bog ve, kaj bi naredil? Imel je, strahopetec, vso oblast, da Jezusa oprosti ali da križati. Spoznal je njegovo nedolžnost, a je popustil pred drhaljo, ki jo je podpihovala takratna judovska elita. Preprosto se je zbal po pravici soditi. Klavrna podoba, ki jo je zapustil v zgodovini, je postala simbol vseh tistih, ki bi lahko kaj storili, pa se bojijo in pobegnejo pred odgovornostjo. Marjan Šarec npr. je strahopetec in je vrgel puško v koruzo, a ne pravimo »da si je umil roke«, ker pač vsi vemo, da je bila njegova oblast navidezna in je lahko igral predsednika vlade, kolikor časa se je držal scenarija, ki mu ga je pisala globoka država.Pravimo pa, da si umije roke tisti, ki zavestno pogleda stran. Takih pa je, priznajmo si, mnogo preveč. Marsikdaj tudi sami spadamo v kategorijo umivalcev rok.Molk je včasih ponaredek miru

Andrej M. Poznič

komentar

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|22. 6. 2020
Iz domače smetane

Lahko naredimo smetanovo potico ali smetanov štrukelj (pečen ali kuhan) s kašo ali brez. Ostanke belega kruha drobno narežemo in prelijemo s smetano, da se razvlaži in je sočno. Dodamo rumenjake in sneg, dodamo sladkor, vanilin in limonin sok. To razgrnemo po vlečenem testu. Lahko skuhamo ali spečemo ter postrežemo s solato. Zelo okusna je smetanova kremna juha: 2 l vode zavre, doda mleto kumino, sol in lovorjev liste ter zakuha smetanov podmet (2 žlici moke in 1/4 l kisle smetane) in vre 6-8 minut. Pazimo, da pri vrenju ne kipi čez lonec. Dodamo kruhove kocke ali zakuhamo smetanove štrukeljce. Če imamo višek kisle smetane, jo z multipraktikom obdelamo v maslo. Vera iz Solčave je povedala, ko iz domače smetane narediti solčavski masovnk.

Iz domače smetane

Lahko naredimo smetanovo potico ali smetanov štrukelj (pečen ali kuhan) s kašo ali brez. Ostanke belega kruha drobno narežemo in prelijemo s smetano, da se razvlaži in je sočno. Dodamo rumenjake in sneg, dodamo sladkor, vanilin in limonin sok. To razgrnemo po vlečenem testu. Lahko skuhamo ali spečemo ter postrežemo s solato. Zelo okusna je smetanova kremna juha: 2 l vode zavre, doda mleto kumino, sol in lovorjev liste ter zakuha smetanov podmet (2 žlici moke in 1/4 l kisle smetane) in vre 6-8 minut. Pazimo, da pri vrenju ne kipi čez lonec. Dodamo kruhove kocke ali zakuhamo smetanove štrukeljce. Če imamo višek kisle smetane, jo z multipraktikom obdelamo v maslo. Vera iz Solčave je povedala, ko iz domače smetane narediti solčavski masovnk.

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

Iz domače smetane
Lahko naredimo smetanovo potico ali smetanov štrukelj (pečen ali kuhan) s kašo ali brez. Ostanke belega kruha drobno narežemo in prelijemo s smetano, da se razvlaži in je sočno. Dodamo rumenjake in sneg, dodamo sladkor, vanilin in limonin sok. To razgrnemo po vlečenem testu. Lahko skuhamo ali spečemo ter postrežemo s solato. Zelo okusna je smetanova kremna juha: 2 l vode zavre, doda mleto kumino, sol in lovorjev liste ter zakuha smetanov podmet (2 žlici moke in 1/4 l kisle smetane) in vre 6-8 minut. Pazimo, da pri vrenju ne kipi čez lonec. Dodamo kruhove kocke ali zakuhamo smetanove štrukeljce. Če imamo višek kisle smetane, jo z multipraktikom obdelamo v maslo. Vera iz Solčave je povedala, ko iz domače smetane narediti solčavski masovnk.
VEČ ...|22. 6. 2020
Iz domače smetane
Lahko naredimo smetanovo potico ali smetanov štrukelj (pečen ali kuhan) s kašo ali brez. Ostanke belega kruha drobno narežemo in prelijemo s smetano, da se razvlaži in je sočno. Dodamo rumenjake in sneg, dodamo sladkor, vanilin in limonin sok. To razgrnemo po vlečenem testu. Lahko skuhamo ali spečemo ter postrežemo s solato. Zelo okusna je smetanova kremna juha: 2 l vode zavre, doda mleto kumino, sol in lovorjev liste ter zakuha smetanov podmet (2 žlici moke in 1/4 l kisle smetane) in vre 6-8 minut. Pazimo, da pri vrenju ne kipi čez lonec. Dodamo kruhove kocke ali zakuhamo smetanove štrukeljce. Če imamo višek kisle smetane, jo z multipraktikom obdelamo v maslo. Vera iz Solčave je povedala, ko iz domače smetane narediti solčavski masovnk.

Matjaž Merljak

kuhajmo

Komentar Domovina.je

VEČ ...|22. 6. 2020
Žiga Turk: Pogovoriti bi se morali o izvozu orbanizma iz Slovenije

Svojeglave »nove« članice EU, predvsem Poljska in Madžarska, so v Bruslju na slabem glasu. Deloma upravičeno, deloma ne. Slovenska opozicija se trudi, da bi tudi Slovenija postala črni raček, saj bi jim to pomagalo pri prevzemu oblasti v Sloveniji.Kar pa bi bilo za našo državo škodljivo in krivično, saj se pod Janševo vlado ne dogaja prav nič podobnega temu, kar zahodnjaki očitajo Poljski in Madžarski. Kvečjemu bi lahko rekli, da imamo v Sloveniji levi orbanizem.

Žiga Turk: Pogovoriti bi se morali o izvozu orbanizma iz Slovenije

Svojeglave »nove« članice EU, predvsem Poljska in Madžarska, so v Bruslju na slabem glasu. Deloma upravičeno, deloma ne. Slovenska opozicija se trudi, da bi tudi Slovenija postala črni raček, saj bi jim to pomagalo pri prevzemu oblasti v Sloveniji.Kar pa bi bilo za našo državo škodljivo in krivično, saj se pod Janševo vlado ne dogaja prav nič podobnega temu, kar zahodnjaki očitajo Poljski in Madžarski. Kvečjemu bi lahko rekli, da imamo v Sloveniji levi orbanizem.

politikadružbakomentar

Komentar Domovina.je

Žiga Turk: Pogovoriti bi se morali o izvozu orbanizma iz Slovenije
Svojeglave »nove« članice EU, predvsem Poljska in Madžarska, so v Bruslju na slabem glasu. Deloma upravičeno, deloma ne. Slovenska opozicija se trudi, da bi tudi Slovenija postala črni raček, saj bi jim to pomagalo pri prevzemu oblasti v Sloveniji.Kar pa bi bilo za našo državo škodljivo in krivično, saj se pod Janševo vlado ne dogaja prav nič podobnega temu, kar zahodnjaki očitajo Poljski in Madžarski. Kvečjemu bi lahko rekli, da imamo v Sloveniji levi orbanizem.
VEČ ...|22. 6. 2020
Žiga Turk: Pogovoriti bi se morali o izvozu orbanizma iz Slovenije
Svojeglave »nove« članice EU, predvsem Poljska in Madžarska, so v Bruslju na slabem glasu. Deloma upravičeno, deloma ne. Slovenska opozicija se trudi, da bi tudi Slovenija postala črni raček, saj bi jim to pomagalo pri prevzemu oblasti v Sloveniji.Kar pa bi bilo za našo državo škodljivo in krivično, saj se pod Janševo vlado ne dogaja prav nič podobnega temu, kar zahodnjaki očitajo Poljski in Madžarski. Kvečjemu bi lahko rekli, da imamo v Sloveniji levi orbanizem.

Žiga Turk

politikadružbakomentar

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|21. 6. 2020
Intervju z ministrico Heleno Jaklitsch

V teh dneh mineva prvih sto dni sedanje Vlade Republike Slovenije, zato smo k intervjuju povabili vodjo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu ministrico dr. Heleno Jaklitsch. Kako je doživela prvih sto dni na čelu urada, kakšen delež v mozaiku uspešne zgodbe Slovenije pri spoprijemanju z epidemijo covid-19 je imel Urad, kako izboljšati sliko o Sloveniji, ki jo imajo zamejci in izseljenci; kako pristopiti k različnim delom izseljenstva, kako je s postopkom repatriacije iz Venezuele, kako bo s prireditvijo Dobrodošli doma in kako je na prvih obiskih pri rojakih v zamejstvu?

Intervju z ministrico Heleno Jaklitsch

V teh dneh mineva prvih sto dni sedanje Vlade Republike Slovenije, zato smo k intervjuju povabili vodjo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu ministrico dr. Heleno Jaklitsch. Kako je doživela prvih sto dni na čelu urada, kakšen delež v mozaiku uspešne zgodbe Slovenije pri spoprijemanju z epidemijo covid-19 je imel Urad, kako izboljšati sliko o Sloveniji, ki jo imajo zamejci in izseljenci; kako pristopiti k različnim delom izseljenstva, kako je s postopkom repatriacije iz Venezuele, kako bo s prireditvijo Dobrodošli doma in kako je na prvih obiskih pri rojakih v zamejstvu?

inforojaki

Slovencem po svetu in domovini

Intervju z ministrico Heleno Jaklitsch
V teh dneh mineva prvih sto dni sedanje Vlade Republike Slovenije, zato smo k intervjuju povabili vodjo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu ministrico dr. Heleno Jaklitsch. Kako je doživela prvih sto dni na čelu urada, kakšen delež v mozaiku uspešne zgodbe Slovenije pri spoprijemanju z epidemijo covid-19 je imel Urad, kako izboljšati sliko o Sloveniji, ki jo imajo zamejci in izseljenci; kako pristopiti k različnim delom izseljenstva, kako je s postopkom repatriacije iz Venezuele, kako bo s prireditvijo Dobrodošli doma in kako je na prvih obiskih pri rojakih v zamejstvu?
VEČ ...|21. 6. 2020
Intervju z ministrico Heleno Jaklitsch
V teh dneh mineva prvih sto dni sedanje Vlade Republike Slovenije, zato smo k intervjuju povabili vodjo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu ministrico dr. Heleno Jaklitsch. Kako je doživela prvih sto dni na čelu urada, kakšen delež v mozaiku uspešne zgodbe Slovenije pri spoprijemanju z epidemijo covid-19 je imel Urad, kako izboljšati sliko o Sloveniji, ki jo imajo zamejci in izseljenci; kako pristopiti k različnim delom izseljenstva, kako je s postopkom repatriacije iz Venezuele, kako bo s prireditvijo Dobrodošli doma in kako je na prvih obiskih pri rojakih v zamejstvu?

Matjaž Merljak

inforojaki

Rožni venec

VEČ ...|20. 6. 2020
Rožni venec dne 20.6.

Rožni venec v devetdnevnici za domovino je vodil provincial jezuitov p. Ivan Bresciani s člani pobude Molitev in post za domovino.

Rožni venec dne 20.6.

Rožni venec v devetdnevnici za domovino je vodil provincial jezuitov p. Ivan Bresciani s člani pobude Molitev in post za domovino.

duhovnostdevetdnevnica za domovinodomovina

Rožni venec

Rožni venec dne 20.6.
Rožni venec v devetdnevnici za domovino je vodil provincial jezuitov p. Ivan Bresciani s člani pobude Molitev in post za domovino.
VEČ ...|20. 6. 2020
Rožni venec dne 20.6.
Rožni venec v devetdnevnici za domovino je vodil provincial jezuitov p. Ivan Bresciani s člani pobude Molitev in post za domovino.

Radio Ognjišče

duhovnostdevetdnevnica za domovinodomovina

Naš gost

VEČ ...|20. 6. 2020
dr. Helena Jaklitsch

Naša popoldanska gostja je bila dr. Helena Jaklitsch, ministrica brez resorja. Pogovor, v katerem je govorila o času študija in svojem delu, smo posneli preden je postala ministrica za Slovence po svetu.

dr. Helena Jaklitsch

Naša popoldanska gostja je bila dr. Helena Jaklitsch, ministrica brez resorja. Pogovor, v katerem je govorila o času študija in svojem delu, smo posneli preden je postala ministrica za Slovence po svetu.

družbapogovor

Naš gost

dr. Helena Jaklitsch
Naša popoldanska gostja je bila dr. Helena Jaklitsch, ministrica brez resorja. Pogovor, v katerem je govorila o času študija in svojem delu, smo posneli preden je postala ministrica za Slovence po svetu.
VEČ ...|20. 6. 2020
dr. Helena Jaklitsch
Naša popoldanska gostja je bila dr. Helena Jaklitsch, ministrica brez resorja. Pogovor, v katerem je govorila o času študija in svojem delu, smo posneli preden je postala ministrica za Slovence po svetu.

Mateja Subotičanec

družbapogovor

Komentar tedna

VEČ ...|12. 6. 2020
Janez Juhant: Za svobodno Slovenijo

Ali ni že čas, da temu rečemo enkrat ne, se postavimo na svoje noge ter končamo izkoriščanje naroda in države le za nekatere? Sprašujem pa tudi Vas, levičarski sodržavljani, kje je Vaše dostojanstvo, sram in vest? A ne glede na to si bomo za resnico, pravičnost in blaginjo te družbe prizadevali z doslednim in vztrajnim delom za demokratično in svobodno Slovenijo.

Janez Juhant: Za svobodno Slovenijo

Ali ni že čas, da temu rečemo enkrat ne, se postavimo na svoje noge ter končamo izkoriščanje naroda in države le za nekatere? Sprašujem pa tudi Vas, levičarski sodržavljani, kje je Vaše dostojanstvo, sram in vest? A ne glede na to si bomo za resnico, pravičnost in blaginjo te družbe prizadevali z doslednim in vztrajnim delom za demokratično in svobodno Slovenijo.

komentardružbapolitika

Komentar tedna

Janez Juhant: Za svobodno Slovenijo
Ali ni že čas, da temu rečemo enkrat ne, se postavimo na svoje noge ter končamo izkoriščanje naroda in države le za nekatere? Sprašujem pa tudi Vas, levičarski sodržavljani, kje je Vaše dostojanstvo, sram in vest? A ne glede na to si bomo za resnico, pravičnost in blaginjo te družbe prizadevali z doslednim in vztrajnim delom za demokratično in svobodno Slovenijo.
VEČ ...|12. 6. 2020
Janez Juhant: Za svobodno Slovenijo
Ali ni že čas, da temu rečemo enkrat ne, se postavimo na svoje noge ter končamo izkoriščanje naroda in države le za nekatere? Sprašujem pa tudi Vas, levičarski sodržavljani, kje je Vaše dostojanstvo, sram in vest? A ne glede na to si bomo za resnico, pravičnost in blaginjo te družbe prizadevali z doslednim in vztrajnim delom za demokratično in svobodno Slovenijo.

Janez Juhant

komentardružbapolitika

Informativni prispevki

VEČ ...|10. 6. 2020
Stroka enotna: Vložnih listih, ki so služili za popis starostnikov niso bili v ničemer v nasprotju strokovnimi ali etičnimi standardi

Nekateri mediji in politiki so v minulih dneh napadli zdravniško stroko češ, da ni postopala v skladu z medicinsko etiko pri obravnavi starostnikov v domovih za starejše. Očitali so jim, da so tako imenovanimi vložni listi črni seznam, koga je smiselno peljati v bolnišnico in koga ne. Da to ne drži so danes še enkrat ponovili člani Slovenskega zdravniškega društva, Slovenske medicinske akademije in Komisije za medicinsko etiko. Da smo žal prišli do točke, ko podatki predstavljeni v javnosti izkrivljajo postopke obravnave, pomanjkanje védenja pa lahko dolgoročno ustavi proces načrtovanja zdravljenja, pa so že včeraj zapisali na spletni strani UKC Ljubljana.

Stroka enotna: Vložnih listih, ki so služili za popis starostnikov niso bili v ničemer v nasprotju strokovnimi ali etičnimi standardi

Nekateri mediji in politiki so v minulih dneh napadli zdravniško stroko češ, da ni postopala v skladu z medicinsko etiko pri obravnavi starostnikov v domovih za starejše. Očitali so jim, da so tako imenovanimi vložni listi črni seznam, koga je smiselno peljati v bolnišnico in koga ne. Da to ne drži so danes še enkrat ponovili člani Slovenskega zdravniškega društva, Slovenske medicinske akademije in Komisije za medicinsko etiko. Da smo žal prišli do točke, ko podatki predstavljeni v javnosti izkrivljajo postopke obravnave, pomanjkanje védenja pa lahko dolgoročno ustavi proces načrtovanja zdravljenja, pa so že včeraj zapisali na spletni strani UKC Ljubljana.

politikakoronavirusinfozdravstvo

Informativni prispevki

Stroka enotna: Vložnih listih, ki so služili za popis starostnikov niso bili v ničemer v nasprotju strokovnimi ali etičnimi standardi
Nekateri mediji in politiki so v minulih dneh napadli zdravniško stroko češ, da ni postopala v skladu z medicinsko etiko pri obravnavi starostnikov v domovih za starejše. Očitali so jim, da so tako imenovanimi vložni listi črni seznam, koga je smiselno peljati v bolnišnico in koga ne. Da to ne drži so danes še enkrat ponovili člani Slovenskega zdravniškega društva, Slovenske medicinske akademije in Komisije za medicinsko etiko. Da smo žal prišli do točke, ko podatki predstavljeni v javnosti izkrivljajo postopke obravnave, pomanjkanje védenja pa lahko dolgoročno ustavi proces načrtovanja zdravljenja, pa so že včeraj zapisali na spletni strani UKC Ljubljana.
VEČ ...|10. 6. 2020
Stroka enotna: Vložnih listih, ki so služili za popis starostnikov niso bili v ničemer v nasprotju strokovnimi ali etičnimi standardi
Nekateri mediji in politiki so v minulih dneh napadli zdravniško stroko češ, da ni postopala v skladu z medicinsko etiko pri obravnavi starostnikov v domovih za starejše. Očitali so jim, da so tako imenovanimi vložni listi črni seznam, koga je smiselno peljati v bolnišnico in koga ne. Da to ne drži so danes še enkrat ponovili člani Slovenskega zdravniškega društva, Slovenske medicinske akademije in Komisije za medicinsko etiko. Da smo žal prišli do točke, ko podatki predstavljeni v javnosti izkrivljajo postopke obravnave, pomanjkanje védenja pa lahko dolgoročno ustavi proces načrtovanja zdravljenja, pa so že včeraj zapisali na spletni strani UKC Ljubljana.

Alen Salihović

politikakoronavirusinfozdravstvo

Sol in luč

VEČ ...|9. 6. 2020
Oče Šarbel: menih, ki je z ljubeznijo iztrgal svoje telo minljivosti in postal svetnik.

Zaradi ljudi in njihove zaverovanosti v znanje, je zemlja zbolela. Ljubezen je bila večni zakon meniha, ki je ponižnost in skromnost živel tako zares, da ga je iztrgala minljivosti. Izredni dogodki in čudeži po njegovi smrti, so na njegov grob pripeljali množice, celo različnih veroizpovedi. V oddaji smo slišali nekaj odlomkov iz knjige Izreki svetega Šarbela, avtorja Hanna Skandarja, ki je izšla pri založbi Družina.

Oče Šarbel: menih, ki je z ljubeznijo iztrgal svoje telo minljivosti in postal svetnik.

Zaradi ljudi in njihove zaverovanosti v znanje, je zemlja zbolela. Ljubezen je bila večni zakon meniha, ki je ponižnost in skromnost živel tako zares, da ga je iztrgala minljivosti. Izredni dogodki in čudeži po njegovi smrti, so na njegov grob pripeljali množice, celo različnih veroizpovedi. V oddaji smo slišali nekaj odlomkov iz knjige Izreki svetega Šarbela, avtorja Hanna Skandarja, ki je izšla pri založbi Družina.

duhovnostodnosi

Sol in luč

Oče Šarbel: menih, ki je z ljubeznijo iztrgal svoje telo minljivosti in postal svetnik.
Zaradi ljudi in njihove zaverovanosti v znanje, je zemlja zbolela. Ljubezen je bila večni zakon meniha, ki je ponižnost in skromnost živel tako zares, da ga je iztrgala minljivosti. Izredni dogodki in čudeži po njegovi smrti, so na njegov grob pripeljali množice, celo različnih veroizpovedi. V oddaji smo slišali nekaj odlomkov iz knjige Izreki svetega Šarbela, avtorja Hanna Skandarja, ki je izšla pri založbi Družina.
VEČ ...|9. 6. 2020
Oče Šarbel: menih, ki je z ljubeznijo iztrgal svoje telo minljivosti in postal svetnik.
Zaradi ljudi in njihove zaverovanosti v znanje, je zemlja zbolela. Ljubezen je bila večni zakon meniha, ki je ponižnost in skromnost živel tako zares, da ga je iztrgala minljivosti. Izredni dogodki in čudeži po njegovi smrti, so na njegov grob pripeljali množice, celo različnih veroizpovedi. V oddaji smo slišali nekaj odlomkov iz knjige Izreki svetega Šarbela, avtorja Hanna Skandarja, ki je izšla pri založbi Družina.

Tadej Sadar

duhovnostodnosi

Svetovalnica

VEČ ...|5. 6. 2020
Simona Perčič z NIJZ o ukrepih po epidemiji

Ukrepi po epidemiji se sproščajo in poletni tabori, oratoriji, delavnice tujih jezikov za otroke in mladino so spet postali izvedljivi. Ostaja pa mnogo vprašajev. Kakšne omejitve je potrebno upoštevati? Kako varno in odgovorno izpeljati počitniški teden? O teh vprašanjih smo se pogovarjali z zdravnico z NIJZ Simono Perčič.

Simona Perčič z NIJZ o ukrepih po epidemiji

Ukrepi po epidemiji se sproščajo in poletni tabori, oratoriji, delavnice tujih jezikov za otroke in mladino so spet postali izvedljivi. Ostaja pa mnogo vprašajev. Kakšne omejitve je potrebno upoštevati? Kako varno in odgovorno izpeljati počitniški teden? O teh vprašanjih smo se pogovarjali z zdravnico z NIJZ Simono Perčič.

svetovanjezdravstvodružbakoronavirus

Svetovalnica

Simona Perčič z NIJZ o ukrepih po epidemiji
Ukrepi po epidemiji se sproščajo in poletni tabori, oratoriji, delavnice tujih jezikov za otroke in mladino so spet postali izvedljivi. Ostaja pa mnogo vprašajev. Kakšne omejitve je potrebno upoštevati? Kako varno in odgovorno izpeljati počitniški teden? O teh vprašanjih smo se pogovarjali z zdravnico z NIJZ Simono Perčič.
VEČ ...|5. 6. 2020
Simona Perčič z NIJZ o ukrepih po epidemiji
Ukrepi po epidemiji se sproščajo in poletni tabori, oratoriji, delavnice tujih jezikov za otroke in mladino so spet postali izvedljivi. Ostaja pa mnogo vprašajev. Kakšne omejitve je potrebno upoštevati? Kako varno in odgovorno izpeljati počitniški teden? O teh vprašanjih smo se pogovarjali z zdravnico z NIJZ Simono Perčič.

Blaž Lesnik

svetovanjezdravstvodružbakoronavirus

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|4. 6. 2020
Zakaj koruza postaja vijolična

Aleš Volčič, svetovalec Semenarne Ljubljana je spregovoril o razlogih za čudno obnašanje posevkov koruze.

Zakaj koruza postaja vijolična

Aleš Volčič, svetovalec Semenarne Ljubljana je spregovoril o razlogih za čudno obnašanje posevkov koruze.

kmetijstvosvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Zakaj koruza postaja vijolična
Aleš Volčič, svetovalec Semenarne Ljubljana je spregovoril o razlogih za čudno obnašanje posevkov koruze.
VEČ ...|4. 6. 2020
Zakaj koruza postaja vijolična
Aleš Volčič, svetovalec Semenarne Ljubljana je spregovoril o razlogih za čudno obnašanje posevkov koruze.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Družinska kateheza

VEČ ...|2. 6. 2020
Kaj vliva moč zakoncem v preizkušnjah?

V pripravi na Svetovno srečanje družin sta bila z nami v Družinski katehezi Sonja in Dušan Horvat iz Radencev. Imata tri otroke - dva že odrasla in eno osnovnošolko. Spregovorila sta o svoji življenjski poti, ranjenosti, ki sta jo prinesola v zakon in postopnem odkrivanju življenja v veri. Preizkušenj ni manjkalo: v družini so se borili z rakom, anoreksijo in drugimi bolečimi okoliščinami. Vabljeni k poslušanju o tem, kako sta šla zakonca Sonja in Dušan v vseh teh trenutkih naprej in kaj jima je vlivalo moč.

Kaj vliva moč zakoncem v preizkušnjah?

V pripravi na Svetovno srečanje družin sta bila z nami v Družinski katehezi Sonja in Dušan Horvat iz Radencev. Imata tri otroke - dva že odrasla in eno osnovnošolko. Spregovorila sta o svoji življenjski poti, ranjenosti, ki sta jo prinesola v zakon in postopnem odkrivanju življenja v veri. Preizkušenj ni manjkalo: v družini so se borili z rakom, anoreksijo in drugimi bolečimi okoliščinami. Vabljeni k poslušanju o tem, kako sta šla zakonca Sonja in Dušan v vseh teh trenutkih naprej in kaj jima je vlivalo moč.

družinazakonpreizkušnjeanoreksijarakodnosi

Družinska kateheza

Kaj vliva moč zakoncem v preizkušnjah?
V pripravi na Svetovno srečanje družin sta bila z nami v Družinski katehezi Sonja in Dušan Horvat iz Radencev. Imata tri otroke - dva že odrasla in eno osnovnošolko. Spregovorila sta o svoji življenjski poti, ranjenosti, ki sta jo prinesola v zakon in postopnem odkrivanju življenja v veri. Preizkušenj ni manjkalo: v družini so se borili z rakom, anoreksijo in drugimi bolečimi okoliščinami. Vabljeni k poslušanju o tem, kako sta šla zakonca Sonja in Dušan v vseh teh trenutkih naprej in kaj jima je vlivalo moč.
VEČ ...|2. 6. 2020
Kaj vliva moč zakoncem v preizkušnjah?
V pripravi na Svetovno srečanje družin sta bila z nami v Družinski katehezi Sonja in Dušan Horvat iz Radencev. Imata tri otroke - dva že odrasla in eno osnovnošolko. Spregovorila sta o svoji življenjski poti, ranjenosti, ki sta jo prinesola v zakon in postopnem odkrivanju življenja v veri. Preizkušenj ni manjkalo: v družini so se borili z rakom, anoreksijo in drugimi bolečimi okoliščinami. Vabljeni k poslušanju o tem, kako sta šla zakonca Sonja in Dušan v vseh teh trenutkih naprej in kaj jima je vlivalo moč.

Marjana Debevec

družinazakonpreizkušnjeanoreksijarakodnosi

Zgodbe za otroke - Šmarnice

VEČ ...|31. 5. 2020
Največji dar

Marija je res posebna žena, ki jo je Bog izbral, da je postala Jezusova mami. Z njim je bila povsod. Takrat, ko se je kot otrok prvič nasmehnil, ko je prvič shodil, ko se je začel učiti, ko je bil nagajiv in ko je odrasel ter začel ljudi učiti o Bogu, ko je delal čudeže, ko je trpel in umrl, ko je premagal smrt in nam pokazal, kako zelo rad nas ima, in ko je šel v nebesa.

Največji dar

Marija je res posebna žena, ki jo je Bog izbral, da je postala Jezusova mami. Z njim je bila povsod. Takrat, ko se je kot otrok prvič nasmehnil, ko je prvič shodil, ko se je začel učiti, ko je bil nagajiv in ko je odrasel ter začel ljudi učiti o Bogu, ko je delal čudeže, ko je trpel in umrl, ko je premagal smrt in nam pokazal, kako zelo rad nas ima, in ko je šel v nebesa.

Zgodbe za otrokemladiotrocivzgojašmarnicepravljice

Zgodbe za otroke - Šmarnice

Največji dar
Marija je res posebna žena, ki jo je Bog izbral, da je postala Jezusova mami. Z njim je bila povsod. Takrat, ko se je kot otrok prvič nasmehnil, ko je prvič shodil, ko se je začel učiti, ko je bil nagajiv in ko je odrasel ter začel ljudi učiti o Bogu, ko je delal čudeže, ko je trpel in umrl, ko je premagal smrt in nam pokazal, kako zelo rad nas ima, in ko je šel v nebesa.
VEČ ...|31. 5. 2020
Največji dar
Marija je res posebna žena, ki jo je Bog izbral, da je postala Jezusova mami. Z njim je bila povsod. Takrat, ko se je kot otrok prvič nasmehnil, ko je prvič shodil, ko se je začel učiti, ko je bil nagajiv in ko je odrasel ter začel ljudi učiti o Bogu, ko je delal čudeže, ko je trpel in umrl, ko je premagal smrt in nam pokazal, kako zelo rad nas ima, in ko je šel v nebesa.

Marjan Bunič

Zgodbe za otrokemladiotrocivzgojašmarnicepravljice

Informativni prispevki

VEČ ...|31. 5. 2020
Kako je zdravstvena kriza vplivala na vodstva podjetij in njihove zaposlene?

Novi koronavirus je naša življenja spremenil čez noč. Čeprav se postopoma vračamo v ustaljene tirnice, mnogi opozarjajo, da nič več ne bo, kot je bilo. Podjetja med drugim ugotavljajo, ali sploh še lahko poslujejo. To je stresno tako za vodstva kot za zaposlene. O psihološkem vplivu zdravstvene krize smo povprašali strokovnega sodelavca hiše Deloitte Gregorja Skenderja.

Kako je zdravstvena kriza vplivala na vodstva podjetij in njihove zaposlene?

Novi koronavirus je naša življenja spremenil čez noč. Čeprav se postopoma vračamo v ustaljene tirnice, mnogi opozarjajo, da nič več ne bo, kot je bilo. Podjetja med drugim ugotavljajo, ali sploh še lahko poslujejo. To je stresno tako za vodstva kot za zaposlene. O psihološkem vplivu zdravstvene krize smo povprašali strokovnega sodelavca hiše Deloitte Gregorja Skenderja.

infopogovor

Informativni prispevki

Kako je zdravstvena kriza vplivala na vodstva podjetij in njihove zaposlene?
Novi koronavirus je naša življenja spremenil čez noč. Čeprav se postopoma vračamo v ustaljene tirnice, mnogi opozarjajo, da nič več ne bo, kot je bilo. Podjetja med drugim ugotavljajo, ali sploh še lahko poslujejo. To je stresno tako za vodstva kot za zaposlene. O psihološkem vplivu zdravstvene krize smo povprašali strokovnega sodelavca hiše Deloitte Gregorja Skenderja.
VEČ ...|31. 5. 2020
Kako je zdravstvena kriza vplivala na vodstva podjetij in njihove zaposlene?
Novi koronavirus je naša življenja spremenil čez noč. Čeprav se postopoma vračamo v ustaljene tirnice, mnogi opozarjajo, da nič več ne bo, kot je bilo. Podjetja med drugim ugotavljajo, ali sploh še lahko poslujejo. To je stresno tako za vodstva kot za zaposlene. O psihološkem vplivu zdravstvene krize smo povprašali strokovnega sodelavca hiše Deloitte Gregorja Skenderja.

Helena Križnik

infopogovor

Zgodbe za otroke - Šmarnice

VEČ ...|29. 5. 2020
Čudodelna svetinja

Babi je vsakemu članu družine z romanja prinesla Marijino svetinjico – medaljonček, na katerem je na eni strani podoba Marije in na drugi strani podoba dvanajstih zvezd, dveh src ter križa in črke M. Babi je vsem razložila pomen teh simbolov in ob tem povedala zgodbo, v kateri je svetinjica odigrala pomembno vlogo. Tudi z njeno pomočjo se je zgodil čudež dečku, ki je pozneje postal duhovnik in še danes pričuje o Marijini veliki ljubezni do nas.

Čudodelna svetinja

Babi je vsakemu članu družine z romanja prinesla Marijino svetinjico – medaljonček, na katerem je na eni strani podoba Marije in na drugi strani podoba dvanajstih zvezd, dveh src ter križa in črke M. Babi je vsem razložila pomen teh simbolov in ob tem povedala zgodbo, v kateri je svetinjica odigrala pomembno vlogo. Tudi z njeno pomočjo se je zgodil čudež dečku, ki je pozneje postal duhovnik in še danes pričuje o Marijini veliki ljubezni do nas.

Zgodbe za otrokemladiotrocivzgojašmarnicepravljice

Zgodbe za otroke - Šmarnice

Čudodelna svetinja
Babi je vsakemu članu družine z romanja prinesla Marijino svetinjico – medaljonček, na katerem je na eni strani podoba Marije in na drugi strani podoba dvanajstih zvezd, dveh src ter križa in črke M. Babi je vsem razložila pomen teh simbolov in ob tem povedala zgodbo, v kateri je svetinjica odigrala pomembno vlogo. Tudi z njeno pomočjo se je zgodil čudež dečku, ki je pozneje postal duhovnik in še danes pričuje o Marijini veliki ljubezni do nas.
VEČ ...|29. 5. 2020
Čudodelna svetinja
Babi je vsakemu članu družine z romanja prinesla Marijino svetinjico – medaljonček, na katerem je na eni strani podoba Marije in na drugi strani podoba dvanajstih zvezd, dveh src ter križa in črke M. Babi je vsem razložila pomen teh simbolov in ob tem povedala zgodbo, v kateri je svetinjica odigrala pomembno vlogo. Tudi z njeno pomočjo se je zgodil čudež dečku, ki je pozneje postal duhovnik in še danes pričuje o Marijini veliki ljubezni do nas.

Marjan Bunič

Zgodbe za otrokemladiotrocivzgojašmarnicepravljice

Svetovalnica

VEČ ...|29. 5. 2020
Z GEN-I do cenejšega računa za elektriko

V studiu smo gostili svetovalko Majdo Volkiz podjetja GEN-I, ki je razkrila kakšen je postopek zamenjave dobavitelja električne energije in koliko lahko z zamenjavo v pravem trenutku prihranimo.

Z GEN-I do cenejšega računa za elektriko

V studiu smo gostili svetovalko Majdo Volkiz podjetja GEN-I, ki je razkrila kakšen je postopek zamenjave dobavitelja električne energije in koliko lahko z zamenjavo v pravem trenutku prihranimo.

svetovanjeenergijaelektrikavarčevanje

Svetovalnica

Z GEN-I do cenejšega računa za elektriko
V studiu smo gostili svetovalko Majdo Volkiz podjetja GEN-I, ki je razkrila kakšen je postopek zamenjave dobavitelja električne energije in koliko lahko z zamenjavo v pravem trenutku prihranimo.
VEČ ...|29. 5. 2020
Z GEN-I do cenejšega računa za elektriko
V studiu smo gostili svetovalko Majdo Volkiz podjetja GEN-I, ki je razkrila kakšen je postopek zamenjave dobavitelja električne energije in koliko lahko z zamenjavo v pravem trenutku prihranimo.

Nataša Ličen

svetovanjeenergijaelektrikavarčevanje

Sveta maša

VEČ ...|27. 5. 2020
Prenos svete maše iz bazilike Marije Pomagaj na Brezjah dne 27. 5.

Maševal je p. Viktor Papež, somaševala pa postulator Igor Luzar in Anton Štrukelj. Na orgle je igrala Slavica Magdič.

Prenos svete maše iz bazilike Marije Pomagaj na Brezjah dne 27. 5.

Maševal je p. Viktor Papež, somaševala pa postulator Igor Luzar in Anton Štrukelj. Na orgle je igrala Slavica Magdič.

duhovnost

Sveta maša

Prenos svete maše iz bazilike Marije Pomagaj na Brezjah dne 27. 5.
Maševal je p. Viktor Papež, somaševala pa postulator Igor Luzar in Anton Štrukelj. Na orgle je igrala Slavica Magdič.
VEČ ...|27. 5. 2020
Prenos svete maše iz bazilike Marije Pomagaj na Brezjah dne 27. 5.
Maševal je p. Viktor Papež, somaševala pa postulator Igor Luzar in Anton Štrukelj. Na orgle je igrala Slavica Magdič.

Radio Ognjišče

duhovnost

Zgodbe za otroke - Šmarnice

VEČ ...|24. 5. 2020
Praznik doma in v župniji

Na praznik Marijinega vnebovzetja je Polonin bratec Jošt postal Jezusov prijatelj. Prejel je dar svetega krsta. To je bil za vso družino velik praznik. Očka in mami sta spoznala, koliko ljudi je molilo za Jošta. Vsem sta se iskreno zahvalila.

Praznik doma in v župniji

Na praznik Marijinega vnebovzetja je Polonin bratec Jošt postal Jezusov prijatelj. Prejel je dar svetega krsta. To je bil za vso družino velik praznik. Očka in mami sta spoznala, koliko ljudi je molilo za Jošta. Vsem sta se iskreno zahvalila.

Zgodbe za otrokemladiotrocivzgojašmarnicepravljice

Zgodbe za otroke - Šmarnice

Praznik doma in v župniji
Na praznik Marijinega vnebovzetja je Polonin bratec Jošt postal Jezusov prijatelj. Prejel je dar svetega krsta. To je bil za vso družino velik praznik. Očka in mami sta spoznala, koliko ljudi je molilo za Jošta. Vsem sta se iskreno zahvalila.
VEČ ...|24. 5. 2020
Praznik doma in v župniji
Na praznik Marijinega vnebovzetja je Polonin bratec Jošt postal Jezusov prijatelj. Prejel je dar svetega krsta. To je bil za vso družino velik praznik. Očka in mami sta spoznala, koliko ljudi je molilo za Jošta. Vsem sta se iskreno zahvalila.

Jure Sešek

Zgodbe za otrokemladiotrocivzgojašmarnicepravljice

Zgodbe za otroke - Šmarnice

VEČ ...|23. 5. 2020
Ves Tvoj!

Polonin župnik je zelo pameten in vse dela z velikim veseljem. Pri verouku so ga otroci vprašali, zakaj je postal duhovnik. Povedal jim je zgodbo, kako je kot študent medicine šel v Zambijo na poletno prakso.

Ves Tvoj!

Polonin župnik je zelo pameten in vse dela z velikim veseljem. Pri verouku so ga otroci vprašali, zakaj je postal duhovnik. Povedal jim je zgodbo, kako je kot študent medicine šel v Zambijo na poletno prakso.

Zgodbe za otrokemladiotrocivzgojašmarnicepravljice

Zgodbe za otroke - Šmarnice

Ves Tvoj!
Polonin župnik je zelo pameten in vse dela z velikim veseljem. Pri verouku so ga otroci vprašali, zakaj je postal duhovnik. Povedal jim je zgodbo, kako je kot študent medicine šel v Zambijo na poletno prakso.
VEČ ...|23. 5. 2020
Ves Tvoj!
Polonin župnik je zelo pameten in vse dela z velikim veseljem. Pri verouku so ga otroci vprašali, zakaj je postal duhovnik. Povedal jim je zgodbo, kako je kot študent medicine šel v Zambijo na poletno prakso.

Jure Sešek

Zgodbe za otrokemladiotrocivzgojašmarnicepravljice

Komentar Domovina.je

VEČ ...|18. 5. 2020
Peter Merše: Prvi znaki diktature

Simptomi diktature nastanejo takrat, ko skuša ena politična skupina s silo podrediti druge. Simptomi se pojavijo, ko skuša ena skupina preprečiti drugi, da po povsem demokratičnem postopku, predpisanem v ustavi, prevzame vlado.Celoten komentar, ki ga je napisal Peter Merše, prebral pa Marjan Bunič, lahko preberete na spletni strani Domovina.je.

Peter Merše: Prvi znaki diktature

Simptomi diktature nastanejo takrat, ko skuša ena politična skupina s silo podrediti druge. Simptomi se pojavijo, ko skuša ena skupina preprečiti drugi, da po povsem demokratičnem postopku, predpisanem v ustavi, prevzame vlado.Celoten komentar, ki ga je napisal Peter Merše, prebral pa Marjan Bunič, lahko preberete na spletni strani Domovina.je.

komentardružbakoronavirus

Komentar Domovina.je

Peter Merše: Prvi znaki diktature
Simptomi diktature nastanejo takrat, ko skuša ena politična skupina s silo podrediti druge. Simptomi se pojavijo, ko skuša ena skupina preprečiti drugi, da po povsem demokratičnem postopku, predpisanem v ustavi, prevzame vlado.Celoten komentar, ki ga je napisal Peter Merše, prebral pa Marjan Bunič, lahko preberete na spletni strani Domovina.je.
VEČ ...|18. 5. 2020
Peter Merše: Prvi znaki diktature
Simptomi diktature nastanejo takrat, ko skuša ena politična skupina s silo podrediti druge. Simptomi se pojavijo, ko skuša ena skupina preprečiti drugi, da po povsem demokratičnem postopku, predpisanem v ustavi, prevzame vlado.Celoten komentar, ki ga je napisal Peter Merše, prebral pa Marjan Bunič, lahko preberete na spletni strani Domovina.je.

Peter Merše

komentardružbakoronavirus

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|17. 5. 2020
Dan Evrope

Gostili smo sociologa dr. Igorja Bahovca. Za nami je namreč Dan Evrope in vprašali smo ga, kakšen je papežev pogled na Evropo in katere poti vidi za prihodnost stare celine. Spregovorili pa smo tudi o dnevu molitve in posta za končanje pandemije. Vabljeni k poslušanju!

Dan Evrope

Gostili smo sociologa dr. Igorja Bahovca. Za nami je namreč Dan Evrope in vprašali smo ga, kakšen je papežev pogled na Evropo in katere poti vidi za prihodnost stare celine. Spregovorili pa smo tudi o dnevu molitve in posta za končanje pandemije. Vabljeni k poslušanju!

Evropapapežpandemijaduhovnost

Iz življenja vesoljne Cerkve

Dan Evrope
Gostili smo sociologa dr. Igorja Bahovca. Za nami je namreč Dan Evrope in vprašali smo ga, kakšen je papežev pogled na Evropo in katere poti vidi za prihodnost stare celine. Spregovorili pa smo tudi o dnevu molitve in posta za končanje pandemije. Vabljeni k poslušanju!
VEČ ...|17. 5. 2020
Dan Evrope
Gostili smo sociologa dr. Igorja Bahovca. Za nami je namreč Dan Evrope in vprašali smo ga, kakšen je papežev pogled na Evropo in katere poti vidi za prihodnost stare celine. Spregovorili pa smo tudi o dnevu molitve in posta za končanje pandemije. Vabljeni k poslušanju!

Marjana Debevec

Evropapapežpandemijaduhovnost

Za življenje

VEČ ...|16. 5. 2020
Kriza novega koronavirusa in odnos med zakoncema

Naš gost je bil predavatelj in priznani terapevt dr. Tomaž Erzar, ki je spregovoril o vlogi družine v današnjem svetu, in koronavirusni krizi, ki je na nekaterih področjih življenje postavila na glavo, spet po drugi strani pa so nas razmere nekako usmerile k temeljem, k pogovoru, k realnemu sobivanju, k čustveni bližini.

Kriza novega koronavirusa in odnos med zakoncema

Naš gost je bil predavatelj in priznani terapevt dr. Tomaž Erzar, ki je spregovoril o vlogi družine v današnjem svetu, in koronavirusni krizi, ki je na nekaterih področjih življenje postavila na glavo, spet po drugi strani pa so nas razmere nekako usmerile k temeljem, k pogovoru, k realnemu sobivanju, k čustveni bližini.

izobraževanjemladiodnosisvetovanjevzgoja

Za življenje

Kriza novega koronavirusa in odnos med zakoncema
Naš gost je bil predavatelj in priznani terapevt dr. Tomaž Erzar, ki je spregovoril o vlogi družine v današnjem svetu, in koronavirusni krizi, ki je na nekaterih področjih življenje postavila na glavo, spet po drugi strani pa so nas razmere nekako usmerile k temeljem, k pogovoru, k realnemu sobivanju, k čustveni bližini.
VEČ ...|16. 5. 2020
Kriza novega koronavirusa in odnos med zakoncema
Naš gost je bil predavatelj in priznani terapevt dr. Tomaž Erzar, ki je spregovoril o vlogi družine v današnjem svetu, in koronavirusni krizi, ki je na nekaterih področjih življenje postavila na glavo, spet po drugi strani pa so nas razmere nekako usmerile k temeljem, k pogovoru, k realnemu sobivanju, k čustveni bližini.

Robert Božič

izobraževanjemladiodnosisvetovanjevzgoja

Zgodbe za otroke - Šmarnice

VEČ ...|16. 5. 2020
Babi in dedi

Polonina babi in dedi sta res nekaj posebnega. Stara sta sedem-deset let in še rojstni dan imata na isti dan. Poznata se že vse življenje, saj sta doma iz iste vasi. Odpravila sta se na postno romanje na Zaplaz, kjer stoji Marijina cerkev, v kateri so relikvije blaženega Alojzija Grozdeta.

Babi in dedi

Polonina babi in dedi sta res nekaj posebnega. Stara sta sedem-deset let in še rojstni dan imata na isti dan. Poznata se že vse življenje, saj sta doma iz iste vasi. Odpravila sta se na postno romanje na Zaplaz, kjer stoji Marijina cerkev, v kateri so relikvije blaženega Alojzija Grozdeta.

Zgodbe za otrokeduhovnostmladiotrociodnosišmarnicepravljicezgodbe

Zgodbe za otroke - Šmarnice

Babi in dedi
Polonina babi in dedi sta res nekaj posebnega. Stara sta sedem-deset let in še rojstni dan imata na isti dan. Poznata se že vse življenje, saj sta doma iz iste vasi. Odpravila sta se na postno romanje na Zaplaz, kjer stoji Marijina cerkev, v kateri so relikvije blaženega Alojzija Grozdeta.
VEČ ...|16. 5. 2020
Babi in dedi
Polonina babi in dedi sta res nekaj posebnega. Stara sta sedem-deset let in še rojstni dan imata na isti dan. Poznata se že vse življenje, saj sta doma iz iste vasi. Odpravila sta se na postno romanje na Zaplaz, kjer stoji Marijina cerkev, v kateri so relikvije blaženega Alojzija Grozdeta.

Jure Sešek

Zgodbe za otrokeduhovnostmladiotrociodnosišmarnicepravljicezgodbe

Zgodbe za otroke - Šmarnice

VEČ ...|15. 5. 2020
Fantje spet v akciji

Fantje iz Polonine družine so bili spet v akciji. Tokrat so naredili nov križ, ki bo v postnem času stal pred oltarjem. Na pepelnično sredo so imeli družinski posvet o tem, kakšna naj bi bila to leto njihova postna akcija.

Fantje spet v akciji

Fantje iz Polonine družine so bili spet v akciji. Tokrat so naredili nov križ, ki bo v postnem času stal pred oltarjem. Na pepelnično sredo so imeli družinski posvet o tem, kakšna naj bi bila to leto njihova postna akcija.

Zgodbe za otrokeduhovnostmladiotrociodnosišmarnicepravljicezgodbe

Zgodbe za otroke - Šmarnice

Fantje spet v akciji
Fantje iz Polonine družine so bili spet v akciji. Tokrat so naredili nov križ, ki bo v postnem času stal pred oltarjem. Na pepelnično sredo so imeli družinski posvet o tem, kakšna naj bi bila to leto njihova postna akcija.
VEČ ...|15. 5. 2020
Fantje spet v akciji
Fantje iz Polonine družine so bili spet v akciji. Tokrat so naredili nov križ, ki bo v postnem času stal pred oltarjem. Na pepelnično sredo so imeli družinski posvet o tem, kakšna naj bi bila to leto njihova postna akcija.

Jure Sešek

Zgodbe za otrokeduhovnostmladiotrociodnosišmarnicepravljicezgodbe

Zgodbe za otroke - Šmarnice

VEČ ...|14. 5. 2020
Nov kokošnjak

Fantje so naredili načrt za nov kokošnjak in v treh dneh je bil postavljen. Ob slavnostnem odprtju so ga pokazali kokošim. Ravno takrat je mimo prikolesaril župnik ter kokošnjak blagoslovil. Kokoši pa so dobile še novo varuhinjo, Marijo.

Nov kokošnjak

Fantje so naredili načrt za nov kokošnjak in v treh dneh je bil postavljen. Ob slavnostnem odprtju so ga pokazali kokošim. Ravno takrat je mimo prikolesaril župnik ter kokošnjak blagoslovil. Kokoši pa so dobile še novo varuhinjo, Marijo.

duhovnostmladiotrocizgodbepravljiceŠmarniceZgodbe za otroke

Zgodbe za otroke - Šmarnice

Nov kokošnjak
Fantje so naredili načrt za nov kokošnjak in v treh dneh je bil postavljen. Ob slavnostnem odprtju so ga pokazali kokošim. Ravno takrat je mimo prikolesaril župnik ter kokošnjak blagoslovil. Kokoši pa so dobile še novo varuhinjo, Marijo.
VEČ ...|14. 5. 2020
Nov kokošnjak
Fantje so naredili načrt za nov kokošnjak in v treh dneh je bil postavljen. Ob slavnostnem odprtju so ga pokazali kokošim. Ravno takrat je mimo prikolesaril župnik ter kokošnjak blagoslovil. Kokoši pa so dobile še novo varuhinjo, Marijo.

Jure Sešek

duhovnostmladiotrocizgodbepravljiceŠmarniceZgodbe za otroke

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|11. 5. 2020
Prehod na pašno rejo in poletni obrok mora biti postopen

Janez Lebar, svetovalec specialist na KGZ Murska Sobota svetuje, glede prehoda na letni obrok in pašo.

Prehod na pašno rejo in poletni obrok mora biti postopen

Janez Lebar, svetovalec specialist na KGZ Murska Sobota svetuje, glede prehoda na letni obrok in pašo.

kmetijstvosvetovanjepolitika

Minute za kmetijstvo in podeželje

Prehod na pašno rejo in poletni obrok mora biti postopen
Janez Lebar, svetovalec specialist na KGZ Murska Sobota svetuje, glede prehoda na letni obrok in pašo.
VEČ ...|11. 5. 2020
Prehod na pašno rejo in poletni obrok mora biti postopen
Janez Lebar, svetovalec specialist na KGZ Murska Sobota svetuje, glede prehoda na letni obrok in pašo.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanjepolitika

Zgodbe za otroke - Šmarnice

VEČ ...|10. 5. 2020
Blagoslov dóma

Polona je tokrat z nami delila svoj spomin na božični sveti večer. Postavili so jaslice, blagoslovili dom, hlev in vse okoli hiše. Ko so v jaslice položili Jezusa, si je mali Jaka zaželel, da bi dobili še enega dojenčka.

Blagoslov dóma

Polona je tokrat z nami delila svoj spomin na božični sveti večer. Postavili so jaslice, blagoslovili dom, hlev in vse okoli hiše. Ko so v jaslice položili Jezusa, si je mali Jaka zaželel, da bi dobili še enega dojenčka.

duhovnostmladiotrocizgodbepravljice

Zgodbe za otroke - Šmarnice

Blagoslov dóma
Polona je tokrat z nami delila svoj spomin na božični sveti večer. Postavili so jaslice, blagoslovili dom, hlev in vse okoli hiše. Ko so v jaslice položili Jezusa, si je mali Jaka zaželel, da bi dobili še enega dojenčka.
VEČ ...|10. 5. 2020
Blagoslov dóma
Polona je tokrat z nami delila svoj spomin na božični sveti večer. Postavili so jaslice, blagoslovili dom, hlev in vse okoli hiše. Ko so v jaslice položili Jezusa, si je mali Jaka zaželel, da bi dobili še enega dojenčka.

Jure Sešek

duhovnostmladiotrocizgodbepravljice

Informativni prispevki

VEČ ...|8. 5. 2020
Peterle: Danes gre za vprašanje resnice in vrednot

Množično zborovanje pred 31. leti je potekalo v podporo obtoženi četverici v aferi JBTZ. Z deklaracijo so Društvo slovenskih pisateljev, Slovenska demokratična zveza, Slovenska kmečka zveza, Slovensko krščansko socialno gibanje, Socialdemokratska zveza Slovenije, Univerzitetna konferenca ZSMS in Društvo slovenskih skladateljev zahtevali suvereno državo slovenskega naroda, v kateri bi samostojno odločali o povezavah z južnoslovanskimi in drugimi narodi v okviru prenovljene Evrope. »Ta deklaracija je nakazala smer in bila tudi politično izhodišče Demosa, ko se je pripravljal na prve volitve in na osamosvojitev,« nam je dejal predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle. Spomnil je tudi, da so se 7., 8. in 9. maja 1990 na ločenih konstitutivnih sejah vseh treh zborov - Družbenopolitičnega zbora, Zbora občin in Zbora združenega dela - prvič zbrali novoizvoljeni delegati prve večstrankarske Skupščine Republike Slovenije. »Tisto konstituiranje je pomenilo prehod od tega zmagovitega rezultata na aprilskih volitvah v realno oblast. To pomeni, da je imel Demos večino v takratni skupščini.« Na vprašanje ali je demokracija v času epidemije na preizkušnji je Peterle dejal, da ne tako, kot to želi prikazati opozicija, »ki ni mogla pustiti novi vladi stotih dni, kakor je doslej bilo v navadi ampak s pripisovanjem slabih namenov Janševi vladi želi očrniti to vlado, ki je nasledila slabo stanje, ne samo pri zalogah medicinske opreme.« Pohvalil je ukrepe vlade, ki se je odločno podala na delo in poskrbela za rezultat v bojo proti virusu, ki uvršča Slovenijo v vrh uspešnih držav v Evropi in v svetu. Pred nami je Dan Evrope, ko je po besedah sogovornika priložnost, da si unija postavi nove prioritete. »Danes so drugi izzivi. Takrat je bil mir in svoboda, danes pa mislim, da gre za vprašanje resnice in vprašanje vrednot. Svet je tako zmešan z lažmi,« je povedal Lojze Peterle

Peterle: Danes gre za vprašanje resnice in vrednot

Množično zborovanje pred 31. leti je potekalo v podporo obtoženi četverici v aferi JBTZ. Z deklaracijo so Društvo slovenskih pisateljev, Slovenska demokratična zveza, Slovenska kmečka zveza, Slovensko krščansko socialno gibanje, Socialdemokratska zveza Slovenije, Univerzitetna konferenca ZSMS in Društvo slovenskih skladateljev zahtevali suvereno državo slovenskega naroda, v kateri bi samostojno odločali o povezavah z južnoslovanskimi in drugimi narodi v okviru prenovljene Evrope. »Ta deklaracija je nakazala smer in bila tudi politično izhodišče Demosa, ko se je pripravljal na prve volitve in na osamosvojitev,« nam je dejal predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle. Spomnil je tudi, da so se 7., 8. in 9. maja 1990 na ločenih konstitutivnih sejah vseh treh zborov - Družbenopolitičnega zbora, Zbora občin in Zbora združenega dela - prvič zbrali novoizvoljeni delegati prve večstrankarske Skupščine Republike Slovenije. »Tisto konstituiranje je pomenilo prehod od tega zmagovitega rezultata na aprilskih volitvah v realno oblast. To pomeni, da je imel Demos večino v takratni skupščini.« Na vprašanje ali je demokracija v času epidemije na preizkušnji je Peterle dejal, da ne tako, kot to želi prikazati opozicija, »ki ni mogla pustiti novi vladi stotih dni, kakor je doslej bilo v navadi ampak s pripisovanjem slabih namenov Janševi vladi želi očrniti to vlado, ki je nasledila slabo stanje, ne samo pri zalogah medicinske opreme.« Pohvalil je ukrepe vlade, ki se je odločno podala na delo in poskrbela za rezultat v bojo proti virusu, ki uvršča Slovenijo v vrh uspešnih držav v Evropi in v svetu. Pred nami je Dan Evrope, ko je po besedah sogovornika priložnost, da si unija postavi nove prioritete. »Danes so drugi izzivi. Takrat je bil mir in svoboda, danes pa mislim, da gre za vprašanje resnice in vprašanje vrednot. Svet je tako zmešan z lažmi,« je povedal Lojze Peterle

peterlekoronavirusdemokracijaspomininfopolitika

Informativni prispevki

Peterle: Danes gre za vprašanje resnice in vrednot
Množično zborovanje pred 31. leti je potekalo v podporo obtoženi četverici v aferi JBTZ. Z deklaracijo so Društvo slovenskih pisateljev, Slovenska demokratična zveza, Slovenska kmečka zveza, Slovensko krščansko socialno gibanje, Socialdemokratska zveza Slovenije, Univerzitetna konferenca ZSMS in Društvo slovenskih skladateljev zahtevali suvereno državo slovenskega naroda, v kateri bi samostojno odločali o povezavah z južnoslovanskimi in drugimi narodi v okviru prenovljene Evrope. »Ta deklaracija je nakazala smer in bila tudi politično izhodišče Demosa, ko se je pripravljal na prve volitve in na osamosvojitev,« nam je dejal predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle. Spomnil je tudi, da so se 7., 8. in 9. maja 1990 na ločenih konstitutivnih sejah vseh treh zborov - Družbenopolitičnega zbora, Zbora občin in Zbora združenega dela - prvič zbrali novoizvoljeni delegati prve večstrankarske Skupščine Republike Slovenije. »Tisto konstituiranje je pomenilo prehod od tega zmagovitega rezultata na aprilskih volitvah v realno oblast. To pomeni, da je imel Demos večino v takratni skupščini.« Na vprašanje ali je demokracija v času epidemije na preizkušnji je Peterle dejal, da ne tako, kot to želi prikazati opozicija, »ki ni mogla pustiti novi vladi stotih dni, kakor je doslej bilo v navadi ampak s pripisovanjem slabih namenov Janševi vladi želi očrniti to vlado, ki je nasledila slabo stanje, ne samo pri zalogah medicinske opreme.« Pohvalil je ukrepe vlade, ki se je odločno podala na delo in poskrbela za rezultat v bojo proti virusu, ki uvršča Slovenijo v vrh uspešnih držav v Evropi in v svetu. Pred nami je Dan Evrope, ko je po besedah sogovornika priložnost, da si unija postavi nove prioritete. »Danes so drugi izzivi. Takrat je bil mir in svoboda, danes pa mislim, da gre za vprašanje resnice in vprašanje vrednot. Svet je tako zmešan z lažmi,« je povedal Lojze Peterle
VEČ ...|8. 5. 2020
Peterle: Danes gre za vprašanje resnice in vrednot
Množično zborovanje pred 31. leti je potekalo v podporo obtoženi četverici v aferi JBTZ. Z deklaracijo so Društvo slovenskih pisateljev, Slovenska demokratična zveza, Slovenska kmečka zveza, Slovensko krščansko socialno gibanje, Socialdemokratska zveza Slovenije, Univerzitetna konferenca ZSMS in Društvo slovenskih skladateljev zahtevali suvereno državo slovenskega naroda, v kateri bi samostojno odločali o povezavah z južnoslovanskimi in drugimi narodi v okviru prenovljene Evrope. »Ta deklaracija je nakazala smer in bila tudi politično izhodišče Demosa, ko se je pripravljal na prve volitve in na osamosvojitev,« nam je dejal predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle. Spomnil je tudi, da so se 7., 8. in 9. maja 1990 na ločenih konstitutivnih sejah vseh treh zborov - Družbenopolitičnega zbora, Zbora občin in Zbora združenega dela - prvič zbrali novoizvoljeni delegati prve večstrankarske Skupščine Republike Slovenije. »Tisto konstituiranje je pomenilo prehod od tega zmagovitega rezultata na aprilskih volitvah v realno oblast. To pomeni, da je imel Demos večino v takratni skupščini.« Na vprašanje ali je demokracija v času epidemije na preizkušnji je Peterle dejal, da ne tako, kot to želi prikazati opozicija, »ki ni mogla pustiti novi vladi stotih dni, kakor je doslej bilo v navadi ampak s pripisovanjem slabih namenov Janševi vladi želi očrniti to vlado, ki je nasledila slabo stanje, ne samo pri zalogah medicinske opreme.« Pohvalil je ukrepe vlade, ki se je odločno podala na delo in poskrbela za rezultat v bojo proti virusu, ki uvršča Slovenijo v vrh uspešnih držav v Evropi in v svetu. Pred nami je Dan Evrope, ko je po besedah sogovornika priložnost, da si unija postavi nove prioritete. »Danes so drugi izzivi. Takrat je bil mir in svoboda, danes pa mislim, da gre za vprašanje resnice in vprašanje vrednot. Svet je tako zmešan z lažmi,« je povedal Lojze Peterle

Alen Salihović

peterlekoronavirusdemokracijaspomininfopolitika

Via positiva

VEČ ...|7. 5. 2020
Boljše rešitve v zdravstvu

Dr. Krištof Zevnik, zobozdravnik, je močno vpet v iskanje boljšega sistema in rešitev v medicini. Z njim smo osvetlili priložnosti sedanjega negotovega časa, razmišljali o sporočilih pretiranega potrošništva, ki nas zavaja v občutjih varnosti. Predvsem pa govorili o boljših sistemskih pristopih v zdravstvenem sistemu, ki bo na prvo mesto postavljal človeka.

Boljše rešitve v zdravstvu

Dr. Krištof Zevnik, zobozdravnik, je močno vpet v iskanje boljšega sistema in rešitev v medicini. Z njim smo osvetlili priložnosti sedanjega negotovega časa, razmišljali o sporočilih pretiranega potrošništva, ki nas zavaja v občutjih varnosti. Predvsem pa govorili o boljših sistemskih pristopih v zdravstvenem sistemu, ki bo na prvo mesto postavljal človeka.

družbaizobraževanjepogovorzdravstvo

Via positiva

Boljše rešitve v zdravstvu
Dr. Krištof Zevnik, zobozdravnik, je močno vpet v iskanje boljšega sistema in rešitev v medicini. Z njim smo osvetlili priložnosti sedanjega negotovega časa, razmišljali o sporočilih pretiranega potrošništva, ki nas zavaja v občutjih varnosti. Predvsem pa govorili o boljših sistemskih pristopih v zdravstvenem sistemu, ki bo na prvo mesto postavljal človeka.
VEČ ...|7. 5. 2020
Boljše rešitve v zdravstvu
Dr. Krištof Zevnik, zobozdravnik, je močno vpet v iskanje boljšega sistema in rešitev v medicini. Z njim smo osvetlili priložnosti sedanjega negotovega časa, razmišljali o sporočilih pretiranega potrošništva, ki nas zavaja v občutjih varnosti. Predvsem pa govorili o boljših sistemskih pristopih v zdravstvenem sistemu, ki bo na prvo mesto postavljal človeka.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjepogovorzdravstvo

Zgodbe za otroke - Šmarnice

VEČ ...|6. 5. 2020
Adventni venček

Pri molitvi ob adventnem venčku sta se Polonina brata prepirala, kdo bo upihnil svečko. Po prerivanju je Jaka svečko zadel in poletela je na klop, kjer je zanetila požar. Mami ga je hitro pogasila in otroke poslala v postelje. Zjutraj so se pogovorili o medsebojnih odnosih in čistosti srca.

Adventni venček

Pri molitvi ob adventnem venčku sta se Polonina brata prepirala, kdo bo upihnil svečko. Po prerivanju je Jaka svečko zadel in poletela je na klop, kjer je zanetila požar. Mami ga je hitro pogasila in otroke poslala v postelje. Zjutraj so se pogovorili o medsebojnih odnosih in čistosti srca.

duhovnostmladiotrocizgodbepravljice

Zgodbe za otroke - Šmarnice

Adventni venček
Pri molitvi ob adventnem venčku sta se Polonina brata prepirala, kdo bo upihnil svečko. Po prerivanju je Jaka svečko zadel in poletela je na klop, kjer je zanetila požar. Mami ga je hitro pogasila in otroke poslala v postelje. Zjutraj so se pogovorili o medsebojnih odnosih in čistosti srca.
VEČ ...|6. 5. 2020
Adventni venček
Pri molitvi ob adventnem venčku sta se Polonina brata prepirala, kdo bo upihnil svečko. Po prerivanju je Jaka svečko zadel in poletela je na klop, kjer je zanetila požar. Mami ga je hitro pogasila in otroke poslala v postelje. Zjutraj so se pogovorili o medsebojnih odnosih in čistosti srca.

Jure Sešek

duhovnostmladiotrocizgodbepravljice

Pogovor o

VEČ ...|6. 5. 2020
Dr. Valič Zver pred 9. majem: Nihče si ne bi smel želeti, da Evropska unija ne bi obstajala

Kaj so razgalile krize, s katerimi se je soočila Evropa, tudi zadnja zdravstvena, ki še ni končana? Kakšni bodo morali biti njeni prihodnji voditelji, da bodo lahko peljali naprej idejo povezovanja na stari celini? Kaj čaka Slovenijo? To so vprašanja, ki smo jih pred dnevom Evrope in 75. obletnico konca druge svetovne vojne postavili gostji tokratnega Pogovora o. Z nami he bila direktorica Študijskega centra za narodno spravo, zgodovinarka dr. Andreja Valič Zver.

Dr. Valič Zver pred 9. majem: Nihče si ne bi smel želeti, da Evropska unija ne bi obstajala

Kaj so razgalile krize, s katerimi se je soočila Evropa, tudi zadnja zdravstvena, ki še ni končana? Kakšni bodo morali biti njeni prihodnji voditelji, da bodo lahko peljali naprej idejo povezovanja na stari celini? Kaj čaka Slovenijo? To so vprašanja, ki smo jih pred dnevom Evrope in 75. obletnico konca druge svetovne vojne postavili gostji tokratnega Pogovora o. Z nami he bila direktorica Študijskega centra za narodno spravo, zgodovinarka dr. Andreja Valič Zver.

pogovordružbaevropazgodovinasprava

Pogovor o

Dr. Valič Zver pred 9. majem: Nihče si ne bi smel želeti, da Evropska unija ne bi obstajala
Kaj so razgalile krize, s katerimi se je soočila Evropa, tudi zadnja zdravstvena, ki še ni končana? Kakšni bodo morali biti njeni prihodnji voditelji, da bodo lahko peljali naprej idejo povezovanja na stari celini? Kaj čaka Slovenijo? To so vprašanja, ki smo jih pred dnevom Evrope in 75. obletnico konca druge svetovne vojne postavili gostji tokratnega Pogovora o. Z nami he bila direktorica Študijskega centra za narodno spravo, zgodovinarka dr. Andreja Valič Zver.
VEČ ...|6. 5. 2020
Dr. Valič Zver pred 9. majem: Nihče si ne bi smel želeti, da Evropska unija ne bi obstajala
Kaj so razgalile krize, s katerimi se je soočila Evropa, tudi zadnja zdravstvena, ki še ni končana? Kakšni bodo morali biti njeni prihodnji voditelji, da bodo lahko peljali naprej idejo povezovanja na stari celini? Kaj čaka Slovenijo? To so vprašanja, ki smo jih pred dnevom Evrope in 75. obletnico konca druge svetovne vojne postavili gostji tokratnega Pogovora o. Z nami he bila direktorica Študijskega centra za narodno spravo, zgodovinarka dr. Andreja Valič Zver.

Helena Križnik

pogovordružbaevropazgodovinasprava

Naš gost

VEČ ...|2. 5. 2020
V spomin prof. Inki Stritar

Sredi decembra lani se je tiho poslovila in odšla v večnost prof. Inka Stritar. Več kot četrt stoletja se je borila in si z vsemi močmi prizadevala, da bi država Slovenija popravila krivice, ki so se zgodile najprej z nacionalizacijo po II. svetovni vojni in potem po osamosvojitvi z zavlačevanjem postopkov denacionalizacije in nespoštovanjem lastnine na mnogih področjih. Prof. Inka Stritar je bila načelna, rada je imela odkrit pogovor in ljudi, ki so z dejanji potrjevali svoje besede. Mnogi so se strinjali z njo, mnogi so ji v boju za prizadevanje za spoštovanje človekovih pravic, svoboščin in dostojanstva pomagali, a izpostaviti so se upali le nekateri.

V spomin prof. Inki Stritar

Sredi decembra lani se je tiho poslovila in odšla v večnost prof. Inka Stritar. Več kot četrt stoletja se je borila in si z vsemi močmi prizadevala, da bi država Slovenija popravila krivice, ki so se zgodile najprej z nacionalizacijo po II. svetovni vojni in potem po osamosvojitvi z zavlačevanjem postopkov denacionalizacije in nespoštovanjem lastnine na mnogih področjih. Prof. Inka Stritar je bila načelna, rada je imela odkrit pogovor in ljudi, ki so z dejanji potrjevali svoje besede. Mnogi so se strinjali z njo, mnogi so ji v boju za prizadevanje za spoštovanje človekovih pravic, svoboščin in dostojanstva pomagali, a izpostaviti so se upali le nekateri.

spomindružba

Naš gost

V spomin prof. Inki Stritar
Sredi decembra lani se je tiho poslovila in odšla v večnost prof. Inka Stritar. Več kot četrt stoletja se je borila in si z vsemi močmi prizadevala, da bi država Slovenija popravila krivice, ki so se zgodile najprej z nacionalizacijo po II. svetovni vojni in potem po osamosvojitvi z zavlačevanjem postopkov denacionalizacije in nespoštovanjem lastnine na mnogih področjih. Prof. Inka Stritar je bila načelna, rada je imela odkrit pogovor in ljudi, ki so z dejanji potrjevali svoje besede. Mnogi so se strinjali z njo, mnogi so ji v boju za prizadevanje za spoštovanje človekovih pravic, svoboščin in dostojanstva pomagali, a izpostaviti so se upali le nekateri.
VEČ ...|2. 5. 2020
V spomin prof. Inki Stritar
Sredi decembra lani se je tiho poslovila in odšla v večnost prof. Inka Stritar. Več kot četrt stoletja se je borila in si z vsemi močmi prizadevala, da bi država Slovenija popravila krivice, ki so se zgodile najprej z nacionalizacijo po II. svetovni vojni in potem po osamosvojitvi z zavlačevanjem postopkov denacionalizacije in nespoštovanjem lastnine na mnogih področjih. Prof. Inka Stritar je bila načelna, rada je imela odkrit pogovor in ljudi, ki so z dejanji potrjevali svoje besede. Mnogi so se strinjali z njo, mnogi so ji v boju za prizadevanje za spoštovanje človekovih pravic, svoboščin in dostojanstva pomagali, a izpostaviti so se upali le nekateri.

Robert Božič

spomindružba

Doživetja narave

VEČ ...|1. 5. 2020
O meritvah Sončeve sence

Oddaja je postregla s komentarjem poročil naših poslušalcev o opazovalno meritveni vaji. Poslušalcem smo marca 2020 predlagali meritveno vajo Dolžina sence Sonca in kot Sonca nad obzorjem ob pomladanskem enakonočju (solsticiju). V oddaji je o svojih meritvah spregovoril eden od sodelujočih, devetošolec Vili Golež, ki nam je poslal zelo zanimivo in obsežno poročilo.

O meritvah Sončeve sence

Oddaja je postregla s komentarjem poročil naših poslušalcev o opazovalno meritveni vaji. Poslušalcem smo marca 2020 predlagali meritveno vajo Dolžina sence Sonca in kot Sonca nad obzorjem ob pomladanskem enakonočju (solsticiju). V oddaji je o svojih meritvah spregovoril eden od sodelujočih, devetošolec Vili Golež, ki nam je poslal zelo zanimivo in obsežno poročilo.

vesoljeastronomijaSoncemeritevSončeva senca

Doživetja narave

O meritvah Sončeve sence
Oddaja je postregla s komentarjem poročil naših poslušalcev o opazovalno meritveni vaji. Poslušalcem smo marca 2020 predlagali meritveno vajo Dolžina sence Sonca in kot Sonca nad obzorjem ob pomladanskem enakonočju (solsticiju). V oddaji je o svojih meritvah spregovoril eden od sodelujočih, devetošolec Vili Golež, ki nam je poslal zelo zanimivo in obsežno poročilo.
VEČ ...|1. 5. 2020
O meritvah Sončeve sence
Oddaja je postregla s komentarjem poročil naših poslušalcev o opazovalno meritveni vaji. Poslušalcem smo marca 2020 predlagali meritveno vajo Dolžina sence Sonca in kot Sonca nad obzorjem ob pomladanskem enakonočju (solsticiju). V oddaji je o svojih meritvah spregovoril eden od sodelujočih, devetošolec Vili Golež, ki nam je poslal zelo zanimivo in obsežno poročilo.

Blaž Lesnik

vesoljeastronomijaSoncemeritevSončeva senca

Komentar Družina

VEČ ...|30. 4. 2020
Martin Golob: Ostanimo dosegljivi

O tem, kako so družbena omrežja čez noč postala edini način medsebojnega komuniciranja in kako se je Cerkev revolucionarno premaknila tja, kjer je prej zelo manjkala: na naše elektronske naprave.

Martin Golob: Ostanimo dosegljivi

O tem, kako so družbena omrežja čez noč postala edini način medsebojnega komuniciranja in kako se je Cerkev revolucionarno premaknila tja, kjer je prej zelo manjkala: na naše elektronske naprave.

komentar

Komentar Družina

Martin Golob: Ostanimo dosegljivi
O tem, kako so družbena omrežja čez noč postala edini način medsebojnega komuniciranja in kako se je Cerkev revolucionarno premaknila tja, kjer je prej zelo manjkala: na naše elektronske naprave.
VEČ ...|30. 4. 2020
Martin Golob: Ostanimo dosegljivi
O tem, kako so družbena omrežja čez noč postala edini način medsebojnega komuniciranja in kako se je Cerkev revolucionarno premaknila tja, kjer je prej zelo manjkala: na naše elektronske naprave.

Martin Golob

komentar

Via positiva

VEČ ...|23. 4. 2020
Ženska še zna biti ženstvena in moški moški?

Pred korona epidemijo smo k pogovoru povabili Melito Kuhar, socialno delavko, pedagoginjo, strokovnjakinjo pri svetovanjih v odnosih. Odnosi so vse, če so dobri in urejeni, prinašajo tako pomembno zadovoljstvo. Zakaj postajajo vse težji, kako jih začnemo reševati in znova vzpostavljati ravnovesje? O tem in še mnogočem smo se pogovarjali z njo.

Ženska še zna biti ženstvena in moški moški?

Pred korona epidemijo smo k pogovoru povabili Melito Kuhar, socialno delavko, pedagoginjo, strokovnjakinjo pri svetovanjih v odnosih. Odnosi so vse, če so dobri in urejeni, prinašajo tako pomembno zadovoljstvo. Zakaj postajajo vse težji, kako jih začnemo reševati in znova vzpostavljati ravnovesje? O tem in še mnogočem smo se pogovarjali z njo.

družbaizobraževanjeodnosipogovorsvetovanjevzgoja

Via positiva

Ženska še zna biti ženstvena in moški moški?
Pred korona epidemijo smo k pogovoru povabili Melito Kuhar, socialno delavko, pedagoginjo, strokovnjakinjo pri svetovanjih v odnosih. Odnosi so vse, če so dobri in urejeni, prinašajo tako pomembno zadovoljstvo. Zakaj postajajo vse težji, kako jih začnemo reševati in znova vzpostavljati ravnovesje? O tem in še mnogočem smo se pogovarjali z njo.
VEČ ...|23. 4. 2020
Ženska še zna biti ženstvena in moški moški?
Pred korona epidemijo smo k pogovoru povabili Melito Kuhar, socialno delavko, pedagoginjo, strokovnjakinjo pri svetovanjih v odnosih. Odnosi so vse, če so dobri in urejeni, prinašajo tako pomembno zadovoljstvo. Zakaj postajajo vse težji, kako jih začnemo reševati in znova vzpostavljati ravnovesje? O tem in še mnogočem smo se pogovarjali z njo.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjeodnosipogovorsvetovanjevzgoja

Svetovalnica

VEČ ...|22. 4. 2020
Kdo je v karanteni - človek ali planet Zemlja?

Na dan planeta Zemlja smo čas namenili okoljskim temam, v ospredje pa postavili vodo. Tudi o sporočilu filma Žejni svet je spregovoril gost na daljavo prof. dr. Mihael Toman z Biotehniške fakultete.

Kdo je v karanteni - človek ali planet Zemlja?

Na dan planeta Zemlja smo čas namenili okoljskim temam, v ospredje pa postavili vodo. Tudi o sporočilu filma Žejni svet je spregovoril gost na daljavo prof. dr. Mihael Toman z Biotehniške fakultete.

okoljenaravaplanetvodaekologijakoronavirus

Svetovalnica

Kdo je v karanteni - človek ali planet Zemlja?
Na dan planeta Zemlja smo čas namenili okoljskim temam, v ospredje pa postavili vodo. Tudi o sporočilu filma Žejni svet je spregovoril gost na daljavo prof. dr. Mihael Toman z Biotehniške fakultete.
VEČ ...|22. 4. 2020
Kdo je v karanteni - človek ali planet Zemlja?
Na dan planeta Zemlja smo čas namenili okoljskim temam, v ospredje pa postavili vodo. Tudi o sporočilu filma Žejni svet je spregovoril gost na daljavo prof. dr. Mihael Toman z Biotehniške fakultete.

Blaž Lesnik

okoljenaravaplanetvodaekologijakoronavirus

Ostanimo povezani

VEČ ...|21. 4. 2020
Janez Papa: V luči Jezusovega vstajenja je vse ostalo zanemarljivo!

Frančiškan Janez Papa nas v rubriki Ostanimo povezano občestvo nagovarja: Sedanji čas izolacije je priložnost, da svoje življenje postavimo v nov okvir oziroma pogledamo na svoje življenje izven okvirja. V luči Jezusovega vstajenja in njegovega odrešenjskega daru je namreč vse ostalo zanemarljivo.

Janez Papa: V luči Jezusovega vstajenja je vse ostalo zanemarljivo!

Frančiškan Janez Papa nas v rubriki Ostanimo povezano občestvo nagovarja: Sedanji čas izolacije je priložnost, da svoje življenje postavimo v nov okvir oziroma pogledamo na svoje življenje izven okvirja. V luči Jezusovega vstajenja in njegovega odrešenjskega daru je namreč vse ostalo zanemarljivo.

duhovnost

Ostanimo povezani

Janez Papa: V luči Jezusovega vstajenja je vse ostalo zanemarljivo!
Frančiškan Janez Papa nas v rubriki Ostanimo povezano občestvo nagovarja: Sedanji čas izolacije je priložnost, da svoje življenje postavimo v nov okvir oziroma pogledamo na svoje življenje izven okvirja. V luči Jezusovega vstajenja in njegovega odrešenjskega daru je namreč vse ostalo zanemarljivo.
VEČ ...|21. 4. 2020
Janez Papa: V luči Jezusovega vstajenja je vse ostalo zanemarljivo!
Frančiškan Janez Papa nas v rubriki Ostanimo povezano občestvo nagovarja: Sedanji čas izolacije je priložnost, da svoje življenje postavimo v nov okvir oziroma pogledamo na svoje življenje izven okvirja. V luči Jezusovega vstajenja in njegovega odrešenjskega daru je namreč vse ostalo zanemarljivo.

Marjan Bunič

duhovnost

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|20. 4. 2020
Atentat ustavnega sodišča na samega sebe

V ospredje tokratne oddaje smo postavili komentar vrhovnega sodnika Jana Zobca, ki govori o financiranju zasebnega šolstva. Poleg tega smo njega in Barbaro Zobec vprašali še, kako ocenjujeta ukrepe ob epidemiji.

Atentat ustavnega sodišča na samega sebe

V ospredje tokratne oddaje smo postavili komentar vrhovnega sodnika Jana Zobca, ki govori o financiranju zasebnega šolstva. Poleg tega smo njega in Barbaro Zobec vprašali še, kako ocenjujeta ukrepe ob epidemiji.

družbakomentarodnosipolitikakoronavirus

Spoznanje več, predsodek manj

Atentat ustavnega sodišča na samega sebe
V ospredje tokratne oddaje smo postavili komentar vrhovnega sodnika Jana Zobca, ki govori o financiranju zasebnega šolstva. Poleg tega smo njega in Barbaro Zobec vprašali še, kako ocenjujeta ukrepe ob epidemiji.
VEČ ...|20. 4. 2020
Atentat ustavnega sodišča na samega sebe
V ospredje tokratne oddaje smo postavili komentar vrhovnega sodnika Jana Zobca, ki govori o financiranju zasebnega šolstva. Poleg tega smo njega in Barbaro Zobec vprašali še, kako ocenjujeta ukrepe ob epidemiji.

Alen Salihović

družbakomentarodnosipolitikakoronavirus

Petkov večer

VEČ ...|17. 4. 2020
Založba Ognjišče nagrajuje

Rojstni dan Založbe Ognjišče smo tudi v Petkovem večeru obeležili z zastavljanjem nagradnih vprašanj. Sodelujoči pa so v zameno za pravilni odgovor postali prejemniki lepih knjižnih nagrad Založbe Ognjišče.

Založba Ognjišče nagrajuje

Rojstni dan Založbe Ognjišče smo tudi v Petkovem večeru obeležili z zastavljanjem nagradnih vprašanj. Sodelujoči pa so v zameno za pravilni odgovor postali prejemniki lepih knjižnih nagrad Založbe Ognjišče.

družbakviz

Petkov večer

Založba Ognjišče nagrajuje
Rojstni dan Založbe Ognjišče smo tudi v Petkovem večeru obeležili z zastavljanjem nagradnih vprašanj. Sodelujoči pa so v zameno za pravilni odgovor postali prejemniki lepih knjižnih nagrad Založbe Ognjišče.
VEČ ...|17. 4. 2020
Založba Ognjišče nagrajuje
Rojstni dan Založbe Ognjišče smo tudi v Petkovem večeru obeležili z zastavljanjem nagradnih vprašanj. Sodelujoči pa so v zameno za pravilni odgovor postali prejemniki lepih knjižnih nagrad Založbe Ognjišče.

Marjan Bunič

družbakviz

Komentar tedna

VEČ ...|17. 4. 2020
Umetnost umiranja

Množičnost umiranja v pandemiji postavlja vsakogar od nas v resničnost osebne smrti. Zahodnjaki smo bolj kot ne opazovali umiranje na daljavo - npr. lačnih otrok v Afriki, žrtev vojn v Siriji in drugod, od blizu so nas oplazili le teroristični napadi ali umiranje na cestah. Za časa vojne v republikah bivše Jugoslavije so politiki štiri leta ponavljali: »Če bodo Srbi pobili še toliko ljudi, jih bomo pa ustavili.« A preden je NATO po diplomatskih prerekanjih naposled le končal vojno, smo bili priče genocidnim pokolom v Srebrenici in drugod. Zdaj pa ni sredstev zoper smrt razen samoizolacije, virus je nepredvidljiv, na udaru smo starejši, odrinjeni na rob družbe. Množično umiranje torej daje misliti in nam sprašuje vest.

Celoten komentar si lahko preberete na radio.ognjisce.si.

Umetnost umiranja

Množičnost umiranja v pandemiji postavlja vsakogar od nas v resničnost osebne smrti. Zahodnjaki smo bolj kot ne opazovali umiranje na daljavo - npr. lačnih otrok v Afriki, žrtev vojn v Siriji in drugod, od blizu so nas oplazili le teroristični napadi ali umiranje na cestah. Za časa vojne v republikah bivše Jugoslavije so politiki štiri leta ponavljali: »Če bodo Srbi pobili še toliko ljudi, jih bomo pa ustavili.« A preden je NATO po diplomatskih prerekanjih naposled le končal vojno, smo bili priče genocidnim pokolom v Srebrenici in drugod. Zdaj pa ni sredstev zoper smrt razen samoizolacije, virus je nepredvidljiv, na udaru smo starejši, odrinjeni na rob družbe. Množično umiranje torej daje misliti in nam sprašuje vest.

Celoten komentar si lahko preberete na radio.ognjisce.si.

komentardružbaumiranjeodnosi

Komentar tedna

Umetnost umiranja
Množičnost umiranja v pandemiji postavlja vsakogar od nas v resničnost osebne smrti. Zahodnjaki smo bolj kot ne opazovali umiranje na daljavo - npr. lačnih otrok v Afriki, žrtev vojn v Siriji in drugod, od blizu so nas oplazili le teroristični napadi ali umiranje na cestah. Za časa vojne v republikah bivše Jugoslavije so politiki štiri leta ponavljali: »Če bodo Srbi pobili še toliko ljudi, jih bomo pa ustavili.« A preden je NATO po diplomatskih prerekanjih naposled le končal vojno, smo bili priče genocidnim pokolom v Srebrenici in drugod. Zdaj pa ni sredstev zoper smrt razen samoizolacije, virus je nepredvidljiv, na udaru smo starejši, odrinjeni na rob družbe. Množično umiranje torej daje misliti in nam sprašuje vest.

Celoten komentar si lahko preberete na radio.ognjisce.si.
VEČ ...|17. 4. 2020
Umetnost umiranja
Množičnost umiranja v pandemiji postavlja vsakogar od nas v resničnost osebne smrti. Zahodnjaki smo bolj kot ne opazovali umiranje na daljavo - npr. lačnih otrok v Afriki, žrtev vojn v Siriji in drugod, od blizu so nas oplazili le teroristični napadi ali umiranje na cestah. Za časa vojne v republikah bivše Jugoslavije so politiki štiri leta ponavljali: »Če bodo Srbi pobili še toliko ljudi, jih bomo pa ustavili.« A preden je NATO po diplomatskih prerekanjih naposled le končal vojno, smo bili priče genocidnim pokolom v Srebrenici in drugod. Zdaj pa ni sredstev zoper smrt razen samoizolacije, virus je nepredvidljiv, na udaru smo starejši, odrinjeni na rob družbe. Množično umiranje torej daje misliti in nam sprašuje vest.

Celoten komentar si lahko preberete na radio.ognjisce.si.

Janez Juhant

komentardružbaumiranjeodnosi

Via positiva

VEČ ...|16. 4. 2020
Kdo je kmet?

Nedavno je bila to žaljivka, danes postaja prednost. Pogovarjali smo se z mlado, dejavno kmetico, regijsko predstavnico za Pomurje, članico Društva podeželjske mladine Sveti Jurij ob Ščavnici, Nastjo Gregorec. Mladi kmetje so se povezali in začeli z odmevno spletno pobudo kupovanja lokalnega pri najbližjem kmetu. S tem skupaj podpiramo domače kmetijstvo, pomagamo pa z izbiro kakovostne hrane pri domačem kmetu tudi sebi.

Kdo je kmet?

Nedavno je bila to žaljivka, danes postaja prednost. Pogovarjali smo se z mlado, dejavno kmetico, regijsko predstavnico za Pomurje, članico Društva podeželjske mladine Sveti Jurij ob Ščavnici, Nastjo Gregorec. Mladi kmetje so se povezali in začeli z odmevno spletno pobudo kupovanja lokalnega pri najbližjem kmetu. S tem skupaj podpiramo domače kmetijstvo, pomagamo pa z izbiro kakovostne hrane pri domačem kmetu tudi sebi.

družbakmetijstvoizobraževanje

Via positiva

Kdo je kmet?
Nedavno je bila to žaljivka, danes postaja prednost. Pogovarjali smo se z mlado, dejavno kmetico, regijsko predstavnico za Pomurje, članico Društva podeželjske mladine Sveti Jurij ob Ščavnici, Nastjo Gregorec. Mladi kmetje so se povezali in začeli z odmevno spletno pobudo kupovanja lokalnega pri najbližjem kmetu. S tem skupaj podpiramo domače kmetijstvo, pomagamo pa z izbiro kakovostne hrane pri domačem kmetu tudi sebi.
VEČ ...|16. 4. 2020
Kdo je kmet?
Nedavno je bila to žaljivka, danes postaja prednost. Pogovarjali smo se z mlado, dejavno kmetico, regijsko predstavnico za Pomurje, članico Društva podeželjske mladine Sveti Jurij ob Ščavnici, Nastjo Gregorec. Mladi kmetje so se povezali in začeli z odmevno spletno pobudo kupovanja lokalnega pri najbližjem kmetu. S tem skupaj podpiramo domače kmetijstvo, pomagamo pa z izbiro kakovostne hrane pri domačem kmetu tudi sebi.

Nataša Ličen

družbakmetijstvoizobraževanje

Svetovalnica

VEČ ...|15. 4. 2020
Vrtnine v tem času

Katere vrtnine sejemo v tem času, kako poskrbeti zanje kako zaščiti posejano ... To so aktualna vprašanja, ki smo jih v Svetovalnici postavili strokovnjakinji Miši Pušenjak s Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor.

Vrtnine v tem času

Katere vrtnine sejemo v tem času, kako poskrbeti zanje kako zaščiti posejano ... To so aktualna vprašanja, ki smo jih v Svetovalnici postavili strokovnjakinji Miši Pušenjak s Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor.

svetovanjevrt

Svetovalnica

Vrtnine v tem času
Katere vrtnine sejemo v tem času, kako poskrbeti zanje kako zaščiti posejano ... To so aktualna vprašanja, ki smo jih v Svetovalnici postavili strokovnjakinji Miši Pušenjak s Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor.
VEČ ...|15. 4. 2020
Vrtnine v tem času
Katere vrtnine sejemo v tem času, kako poskrbeti zanje kako zaščiti posejano ... To so aktualna vprašanja, ki smo jih v Svetovalnici postavili strokovnjakinji Miši Pušenjak s Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor.

Robert Božič

svetovanjevrt

Priporočamo
|
Aktualno

Sol in luč

VEČ ...|7. 7. 2020
Meik Wiking: interviju z avtorjem mednarodne uspešnice, knjige o sreči.

Poslušali smo prvi del intervjuja z avtorjem mednarodne knjižne uspešnice Hygge - umetnost dobrega življenja. Meika Wikinga je revija The Times označila za verjetno najsrečnejšega človeka na svetu. Res je prijeten sogovornik, njegovi zapisi pa niso prodajanje megle, ampak slikovito opisovanje naših življenj in ovir do sreče. V oddaji smo predstavili tudi nekaj odlomkov iz njegove zadnje knjige Umetnost ustvarjanja spominov, ki je izšla pri založbi Učila.

Meik Wiking: interviju z avtorjem mednarodne uspešnice, knjige o sreči.

Poslušali smo prvi del intervjuja z avtorjem mednarodne knjižne uspešnice Hygge - umetnost dobrega življenja. Meika Wikinga je revija The Times označila za verjetno najsrečnejšega človeka na svetu. Res je prijeten sogovornik, njegovi zapisi pa niso prodajanje megle, ampak slikovito opisovanje naših življenj in ovir do sreče. V oddaji smo predstavili tudi nekaj odlomkov iz njegove zadnje knjige Umetnost ustvarjanja spominov, ki je izšla pri založbi Učila.

Tadej Sadar

odnosisvetovanje

Program zadnjega tedna

VEČ ...|13. 7. 2020
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 13. julij 2020 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 13. julij 2020 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Globine

VEČ ...|7. 7. 2020
O odgovoru, ki ga daje krščanstvo

V tokratnih Globinah smo iskali odgovore na vprašanje, kakšen način sobivanja ponuja svetu krščanstvo. Človeštvo se je znašlo na razpotju ideologij, za katere se zdi, da v trenutnih razmerah pandemije vse bolj polarizirajo poglede ljudi. Kako najti ravnovesje in pravo smer? Z nami je bil jezuit p. Damjan Ristić.

O odgovoru, ki ga daje krščanstvo

V tokratnih Globinah smo iskali odgovore na vprašanje, kakšen način sobivanja ponuja svetu krščanstvo. Človeštvo se je znašlo na razpotju ideologij, za katere se zdi, da v trenutnih razmerah pandemije vse bolj polarizirajo poglede ljudi. Kako najti ravnovesje in pravo smer? Z nami je bil jezuit p. Damjan Ristić.

Blaž Lesnik

družbaduhovnostkoronavirusCerkev

Moja zgodba

VEČ ...|12. 7. 2020
Goli otok po 70. letih - Mira Miladinović Zalaznik, Manca Erzetič

Inštitut Nove revije je skupaj z Novo univerzo 29. novembra 2019 pripravil celodnevno kritično razpravo o Golem otoku po sedemdesetih letih od njegove ustanovitve. V tokratni oddaji ste lahko prisluhnili dr. Miri Miladinović Zalaznik, ki je spregovorila o Golem otoku danes in dr. Manci Erzetič. Naslov njenega prispevka je bil Goli otok kot totalitaristična zastraševalna metoda.

Goli otok po 70. letih - Mira Miladinović Zalaznik, Manca Erzetič

Inštitut Nove revije je skupaj z Novo univerzo 29. novembra 2019 pripravil celodnevno kritično razpravo o Golem otoku po sedemdesetih letih od njegove ustanovitve. V tokratni oddaji ste lahko prisluhnili dr. Miri Miladinović Zalaznik, ki je spregovorila o Golem otoku danes in dr. Manci Erzetič. Naslov njenega prispevka je bil Goli otok kot totalitaristična zastraševalna metoda.

Jože Bartolj

spominGoli otokMira Miladinović ZalaznikManca Erzetič

Komentar tedna

VEČ ...|10. 7. 2020
Andrej Jerman: Politična korektnost ali osebna konkretnost?

Komentar tedna je pripravil Andrej Jerman, prebral pa Jure Sešek.

Andrej Jerman: Politična korektnost ali osebna konkretnost?

Komentar tedna je pripravil Andrej Jerman, prebral pa Jure Sešek.

Andrej Jerman

družbakomentar

Zgodbe za otroke - Šmarnice

VEČ ...|31. 5. 2020
Največji dar

Marija je res posebna žena, ki jo je Bog izbral, da je postala Jezusova mami. Z njim je bila povsod. Takrat, ko se je kot otrok prvič nasmehnil, ko je prvič shodil, ko se je začel učiti, ko je bil nagajiv in ko je odrasel ter začel ljudi učiti o Bogu, ko je delal čudeže, ko je trpel in umrl, ko je premagal smrt in nam pokazal, kako zelo rad nas ima, in ko je šel v nebesa.

Največji dar

Marija je res posebna žena, ki jo je Bog izbral, da je postala Jezusova mami. Z njim je bila povsod. Takrat, ko se je kot otrok prvič nasmehnil, ko je prvič shodil, ko se je začel učiti, ko je bil nagajiv in ko je odrasel ter začel ljudi učiti o Bogu, ko je delal čudeže, ko je trpel in umrl, ko je premagal smrt in nam pokazal, kako zelo rad nas ima, in ko je šel v nebesa.

Marjan Bunič

Zgodbe za otrokemladiotrocivzgojašmarnicepravljice

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|13. 7. 2020
Odmevi s prireditev Pa se sliš

Ljudske pevke Žejno delujejo znotraj Kulturno-umetniškega društva Antona Kreča na Čatežu ob Savi. Pevke se udeležujejo različnih prireditev po Sloveniji, druženja pevcev in godcev pa sredi junija pripravljajo tudi v domačem kraju. Do zdaj so izvedle 14 srečanj z naslovom Pa se sliš. Vabilu smo se večkrat odzvali tudi z Radia Ognjišče in prireditve zvočno zapisali. Nekaj odlomkov z njihovih druženj iz preteklih let je prinesla tokratna oddaja o ljudski glasbi.

Odmevi s prireditev Pa se sliš

Ljudske pevke Žejno delujejo znotraj Kulturno-umetniškega društva Antona Kreča na Čatežu ob Savi. Pevke se udeležujejo različnih prireditev po Sloveniji, druženja pevcev in godcev pa sredi junija pripravljajo tudi v domačem kraju. Do zdaj so izvedle 14 srečanj z naslovom Pa se sliš. Vabilu smo se večkrat odzvali tudi z Radia Ognjišče in prireditve zvočno zapisali. Nekaj odlomkov z njihovih druženj iz preteklih let je prinesla tokratna oddaja o ljudski glasbi.

Vesna Sever Borovnik

glasbakultura

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|13. 7. 2020
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 13. 7.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 13. 7.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|13. 7. 2020
Dr. Janez Juhant o napadih na vlado in razdeljenosti družbe v Sloveniji

V oddaji smo gostili filozofa in teologa dr. Janeza Juhanta. Tokrat smo spregovorili o razdeljenosti v družbi, naboju protestnikov in dobronamernih državljanov, o poletnih priložnostih za rast in poglobitev vere in drugih sorodnih temah.

Dr. Janez Juhant o napadih na vlado in razdeljenosti družbe v Sloveniji

V oddaji smo gostili filozofa in teologa dr. Janeza Juhanta. Tokrat smo spregovorili o razdeljenosti v družbi, naboju protestnikov in dobronamernih državljanov, o poletnih priložnostih za rast in poglobitev vere in drugih sorodnih temah.

Alen Salihović

pogovorpolitikadružbakomentar

Kulturni utrinki

VEČ ...|13. 7. 2020
Stritarjeva nagrajenka, Film pod zvezdami

Stritarjevo nagrado, ki jo mladim literarnim kritičarkam oziroma kritikom podeljuje Društvo slovenskih pisateljev, je prejela Veronika Šoster. Ljubljanski Kinodvor je v sodelovanju z Ljubljanskim gradom deseto leto zapored pripravil Film pod zvezdami, ki bo med 16. julijem in 8. avgustom postregel z najbolj odmevnimi filmi pretekle kinematografske sezone.

Stritarjeva nagrajenka, Film pod zvezdami

Stritarjevo nagrado, ki jo mladim literarnim kritičarkam oziroma kritikom podeljuje Društvo slovenskih pisateljev, je prejela Veronika Šoster. Ljubljanski Kinodvor je v sodelovanju z Ljubljanskim gradom deseto leto zapored pripravil Film pod zvezdami, ki bo med 16. julijem in 8. avgustom postregel z najbolj odmevnimi filmi pretekle kinematografske sezone.

Marjan Bunič

kulturaknjigakritikafilmLjubljanski grad