Moja zgodba

VEČ ...|26. 1. 2020
Ernest Jazbec - Zamolčani domoljub 3. del

Oddajo smo spet posvetili zamolčanemu domoljubu Ernestu Jazbecu. Pred kratkim je o njem postekalo študijsko srečanje, iz katerega smo tokrat objavili prispevek dr. Jožeta Možine o revolucionarnem nasilju Komunistične partije Slovenije.

Ernest Jazbec - Zamolčani domoljub 3. del

Oddajo smo spet posvetili zamolčanemu domoljubu Ernestu Jazbecu. Pred kratkim je o njem postekalo študijsko srečanje, iz katerega smo tokrat objavili prispevek dr. Jožeta Možine o revolucionarnem nasilju Komunistične partije Slovenije.

spominJože MožinaErnest Jazbec

Moja zgodba

Ernest Jazbec - Zamolčani domoljub 3. del
Oddajo smo spet posvetili zamolčanemu domoljubu Ernestu Jazbecu. Pred kratkim je o njem postekalo študijsko srečanje, iz katerega smo tokrat objavili prispevek dr. Jožeta Možine o revolucionarnem nasilju Komunistične partije Slovenije.
VEČ ...|26. 1. 2020
Ernest Jazbec - Zamolčani domoljub 3. del
Oddajo smo spet posvetili zamolčanemu domoljubu Ernestu Jazbecu. Pred kratkim je o njem postekalo študijsko srečanje, iz katerega smo tokrat objavili prispevek dr. Jožeta Možine o revolucionarnem nasilju Komunistične partije Slovenije.

Jože Bartolj

spominJože MožinaErnest Jazbec

Kulturni utrinki

VEČ ...|20. 1. 2020
Priznanja JSKD - V Ljubljani spomenik Hallersteinu - Narodni muzej Slovenije z razstavo na Kitajskem

Zlato plaketo Javnega sklada RS za kulturne dejavnostiza življenjsko delo bo letos prejel Franci Pivec. V Ljubljani bodo postavili spomenik Avguštinu Ferdinandu pl. Hallersteinu, jezuitu, matematiku, astronomu, kartografu in diplomatu. V Muzeju Nanjing na Kitajskem so odprli razstavo Narodnega muzeja Slovenije.

Priznanja JSKD - V Ljubljani spomenik Hallersteinu - Narodni muzej Slovenije z razstavo na Kitajskem

Zlato plaketo Javnega sklada RS za kulturne dejavnostiza življenjsko delo bo letos prejel Franci Pivec. V Ljubljani bodo postavili spomenik Avguštinu Ferdinandu pl. Hallersteinu, jezuitu, matematiku, astronomu, kartografu in diplomatu. V Muzeju Nanjing na Kitajskem so odprli razstavo Narodnega muzeja Slovenije.

kulturaFranci Pivec

Kulturni utrinki

Priznanja JSKD - V Ljubljani spomenik Hallersteinu - Narodni muzej Slovenije z razstavo na Kitajskem
Zlato plaketo Javnega sklada RS za kulturne dejavnostiza življenjsko delo bo letos prejel Franci Pivec. V Ljubljani bodo postavili spomenik Avguštinu Ferdinandu pl. Hallersteinu, jezuitu, matematiku, astronomu, kartografu in diplomatu. V Muzeju Nanjing na Kitajskem so odprli razstavo Narodnega muzeja Slovenije.
VEČ ...|20. 1. 2020
Priznanja JSKD - V Ljubljani spomenik Hallersteinu - Narodni muzej Slovenije z razstavo na Kitajskem
Zlato plaketo Javnega sklada RS za kulturne dejavnostiza življenjsko delo bo letos prejel Franci Pivec. V Ljubljani bodo postavili spomenik Avguštinu Ferdinandu pl. Hallersteinu, jezuitu, matematiku, astronomu, kartografu in diplomatu. V Muzeju Nanjing na Kitajskem so odprli razstavo Narodnega muzeja Slovenije.

Jože Bartolj

kulturaFranci Pivec

Komentar Domovina.je

VEČ ...|20. 1. 2020
Peter Merše: Če si konservativec, se bojiš gejev, preziraš tujce in voliš, kot ti naroči vaški župnik

Nacionalna RTV Slovenija je lanskega oktobra začela serijo oddaj in prispevkov na temo predsodkov, ki se nanašajo na različne družbene skupine, predvsem obrobne. Z januarjem se začenja že druga sezona. Nekateri izmed člankov te serije so prav kakovostni in razkrivajo, kakšno je življenje, ki ga živijo ljudje z določenimi omejitvami, kot je denimo Downov sindrom ali invalidnost ali pa so sprejeli določeno odločitev v življenju, pa jih družba zaradi tega morda gleda postrani, kot denimo redovnica.

Peter Merše: Če si konservativec, se bojiš gejev, preziraš tujce in voliš, kot ti naroči vaški župnik

Nacionalna RTV Slovenija je lanskega oktobra začela serijo oddaj in prispevkov na temo predsodkov, ki se nanašajo na različne družbene skupine, predvsem obrobne. Z januarjem se začenja že druga sezona. Nekateri izmed člankov te serije so prav kakovostni in razkrivajo, kakšno je življenje, ki ga živijo ljudje z določenimi omejitvami, kot je denimo Downov sindrom ali invalidnost ali pa so sprejeli določeno odločitev v življenju, pa jih družba zaradi tega morda gleda postrani, kot denimo redovnica.

politikadružbakomentarkultura

Komentar Domovina.je

Peter Merše: Če si konservativec, se bojiš gejev, preziraš tujce in voliš, kot ti naroči vaški župnik
Nacionalna RTV Slovenija je lanskega oktobra začela serijo oddaj in prispevkov na temo predsodkov, ki se nanašajo na različne družbene skupine, predvsem obrobne. Z januarjem se začenja že druga sezona. Nekateri izmed člankov te serije so prav kakovostni in razkrivajo, kakšno je življenje, ki ga živijo ljudje z določenimi omejitvami, kot je denimo Downov sindrom ali invalidnost ali pa so sprejeli določeno odločitev v življenju, pa jih družba zaradi tega morda gleda postrani, kot denimo redovnica.
VEČ ...|20. 1. 2020
Peter Merše: Če si konservativec, se bojiš gejev, preziraš tujce in voliš, kot ti naroči vaški župnik
Nacionalna RTV Slovenija je lanskega oktobra začela serijo oddaj in prispevkov na temo predsodkov, ki se nanašajo na različne družbene skupine, predvsem obrobne. Z januarjem se začenja že druga sezona. Nekateri izmed člankov te serije so prav kakovostni in razkrivajo, kakšno je življenje, ki ga živijo ljudje z določenimi omejitvami, kot je denimo Downov sindrom ali invalidnost ali pa so sprejeli določeno odločitev v življenju, pa jih družba zaradi tega morda gleda postrani, kot denimo redovnica.

Peter Merše

politikadružbakomentarkultura

Duhovna misel

VEČ ...|20. 1. 2020
Se postíte? Mólite? Hodite k maši?

Janezovi učenci in farizeji so se postili. Pridejo torej in mu rečejo: Zakaj se Janezovi učenci in učenci farizejev postijo, tvoji učenci pa se ne postijo?(Mr 2, 18)

Se postíte? Mólite? Hodite k maši?

Janezovi učenci in farizeji so se postili. Pridejo torej in mu rečejo: Zakaj se Janezovi učenci in učenci farizejev postijo, tvoji učenci pa se ne postijo?(Mr 2, 18)

duhovnost

Duhovna misel

Se postíte? Mólite? Hodite k maši?
Janezovi učenci in farizeji so se postili. Pridejo torej in mu rečejo: Zakaj se Janezovi učenci in učenci farizejev postijo, tvoji učenci pa se ne postijo?(Mr 2, 18)
VEČ ...|20. 1. 2020
Se postíte? Mólite? Hodite k maši?
Janezovi učenci in farizeji so se postili. Pridejo torej in mu rečejo: Zakaj se Janezovi učenci in učenci farizejev postijo, tvoji učenci pa se ne postijo?(Mr 2, 18)

Gregor Čušin

duhovnost

Moja zgodba

VEČ ...|19. 1. 2020
Ernest Jazbec - Zamolčani domoljub 2. del

Odedajo smo spet posvetili zamolčanemu domoljubu Ernestu Jazbecu. Pred kratkim je o njem postekalo študijsko srečanje, iz katerega smo tokrat objavili prispevka Renata Podbersiča o Jazbečevih mladostnih dnevnikih in Petra Černica o tajnem delovanju krščansko socialnega gibanja na Primorskem pod fašizmom.

Ernest Jazbec - Zamolčani domoljub 2. del

Odedajo smo spet posvetili zamolčanemu domoljubu Ernestu Jazbecu. Pred kratkim je o njem postekalo študijsko srečanje, iz katerega smo tokrat objavili prispevka Renata Podbersiča o Jazbečevih mladostnih dnevnikih in Petra Černica o tajnem delovanju krščansko socialnega gibanja na Primorskem pod fašizmom.

spominRenato PodbersičPeter ČernicErnest Jazbec

Moja zgodba

Ernest Jazbec - Zamolčani domoljub 2. del
Odedajo smo spet posvetili zamolčanemu domoljubu Ernestu Jazbecu. Pred kratkim je o njem postekalo študijsko srečanje, iz katerega smo tokrat objavili prispevka Renata Podbersiča o Jazbečevih mladostnih dnevnikih in Petra Černica o tajnem delovanju krščansko socialnega gibanja na Primorskem pod fašizmom.
VEČ ...|19. 1. 2020
Ernest Jazbec - Zamolčani domoljub 2. del
Odedajo smo spet posvetili zamolčanemu domoljubu Ernestu Jazbecu. Pred kratkim je o njem postekalo študijsko srečanje, iz katerega smo tokrat objavili prispevka Renata Podbersiča o Jazbečevih mladostnih dnevnikih in Petra Černica o tajnem delovanju krščansko socialnega gibanja na Primorskem pod fašizmom.

Jože Bartolj

spominRenato PodbersičPeter ČernicErnest Jazbec

Duhovna misel

VEČ ...|17. 1. 2020
Kaj takega!

Pravim ti: Vstani, vzemi svojo posteljo in pojdi na svoj dom! Ta pa je vstal in takoj vzel posteljo ter šel ven vpričo vseh, tako da so vsi strmeli in slavili Boga ter govorili: Kaj takega še nikoli nismo videli.(Mr 2, 11-12)

Kaj takega!

Pravim ti: Vstani, vzemi svojo posteljo in pojdi na svoj dom! Ta pa je vstal in takoj vzel posteljo ter šel ven vpričo vseh, tako da so vsi strmeli in slavili Boga ter govorili: Kaj takega še nikoli nismo videli.(Mr 2, 11-12)

duhovnost

Duhovna misel

Kaj takega!
Pravim ti: Vstani, vzemi svojo posteljo in pojdi na svoj dom! Ta pa je vstal in takoj vzel posteljo ter šel ven vpričo vseh, tako da so vsi strmeli in slavili Boga ter govorili: Kaj takega še nikoli nismo videli.(Mr 2, 11-12)
VEČ ...|17. 1. 2020
Kaj takega!
Pravim ti: Vstani, vzemi svojo posteljo in pojdi na svoj dom! Ta pa je vstal in takoj vzel posteljo ter šel ven vpričo vseh, tako da so vsi strmeli in slavili Boga ter govorili: Kaj takega še nikoli nismo videli.(Mr 2, 11-12)

Gregor Čušin

duhovnost

Informativni prispevki

VEČ ...|15. 1. 2020
Prof. dr. Marko Pavliha ekskluzivno za Radio Ognjišče o izboru sodnika na Splošnem sodišču Evropske unije v Luksemburgu.

Potem ko je spomladi propadel poskus imenovanja Mira Preka in Marka Pavlihe za sodnika Splošnega sodišča Evropske unije v Luksemburgu, je zdaj na vrhuncu ponovljeni postopek. Pri predsedniku republike Borutu Pahorju so se začela začenjajo uradna posvetovanja z vodji poslanskih skupin o možnih kandidatih. Za Radio Ognjišče je ekskluzivno o izboru sodnika na Splošnem sodišču Evropske unije v Luksemburgu spregovoril Marko Pavliha, ki v Bruslju pred t. i. Odborom 255 zaradi anonimke ni prejel podpore.

Prof. dr. Marko Pavliha ekskluzivno za Radio Ognjišče o izboru sodnika na Splošnem sodišču Evropske unije v Luksemburgu.

Potem ko je spomladi propadel poskus imenovanja Mira Preka in Marka Pavlihe za sodnika Splošnega sodišča Evropske unije v Luksemburgu, je zdaj na vrhuncu ponovljeni postopek. Pri predsedniku republike Borutu Pahorju so se začela začenjajo uradna posvetovanja z vodji poslanskih skupin o možnih kandidatih. Za Radio Ognjišče je ekskluzivno o izboru sodnika na Splošnem sodišču Evropske unije v Luksemburgu spregovoril Marko Pavliha, ki v Bruslju pred t. i. Odborom 255 zaradi anonimke ni prejel podpore.

marko pavlihasodiščeeuinfopolitika

Informativni prispevki

Prof. dr. Marko Pavliha ekskluzivno za Radio Ognjišče o izboru sodnika na Splošnem sodišču Evropske unije v Luksemburgu.
Potem ko je spomladi propadel poskus imenovanja Mira Preka in Marka Pavlihe za sodnika Splošnega sodišča Evropske unije v Luksemburgu, je zdaj na vrhuncu ponovljeni postopek. Pri predsedniku republike Borutu Pahorju so se začela začenjajo uradna posvetovanja z vodji poslanskih skupin o možnih kandidatih. Za Radio Ognjišče je ekskluzivno o izboru sodnika na Splošnem sodišču Evropske unije v Luksemburgu spregovoril Marko Pavliha, ki v Bruslju pred t. i. Odborom 255 zaradi anonimke ni prejel podpore.
VEČ ...|15. 1. 2020
Prof. dr. Marko Pavliha ekskluzivno za Radio Ognjišče o izboru sodnika na Splošnem sodišču Evropske unije v Luksemburgu.
Potem ko je spomladi propadel poskus imenovanja Mira Preka in Marka Pavlihe za sodnika Splošnega sodišča Evropske unije v Luksemburgu, je zdaj na vrhuncu ponovljeni postopek. Pri predsedniku republike Borutu Pahorju so se začela začenjajo uradna posvetovanja z vodji poslanskih skupin o možnih kandidatih. Za Radio Ognjišče je ekskluzivno o izboru sodnika na Splošnem sodišču Evropske unije v Luksemburgu spregovoril Marko Pavliha, ki v Bruslju pred t. i. Odborom 255 zaradi anonimke ni prejel podpore.

Alen Salihović

marko pavlihasodiščeeuinfopolitika

Komentar Časnik.si

VEČ ...|15. 1. 2020
Pobuda Vseposvojitev je predana majhnosti

Na spoprijemanje s posledicami komunistične revolucije in polstoletnega totalitarnega režima pri nas lahko morda pogledamo skozi tri podobe, ki jih razvija Friedrich Nieztsche v Zatarustrovem govoru O treh preobrazbah. Nietzsche razmišlja o prehodih, skozi katere gre človek kot bitje duha in razločuje tri načine bivanja.Kamelin pristop do življenja je potrpežljiv. Dobro prenaša bremena, ki jih ji nalagajo drugi. Veliko vzame nase, pusti se obremeniti. V tem, da veliko prenese, vidi svojo vrlino. A kamela deluje, kot da nima svoje volje, zato potrebuje preobrazbo duha.Lev se bojuje za svojo svobodo. Ne priznava nobenega “moraš” ali “moral bi”, ampak uveljavlja svojo voljo in ponosen “jaz hočem”. V delovanju leva je utelešen srd in prekinitev s potrpežljivostjo in vdanim prenašanjem razmerij moči. Pridobi si novo zavest, odprejo se mu neslutene možnosti.A so stvari, ki jih lev ne zmore. Potrebna je tretja preobrazba – iz leva mora nastati otrok. Otrok je simbol nedolžnosti, odpuščanja, novega začetka, izraža se skozi kreativnost in igro, v kateri življenju izreče svoj “sveti DA”, piše Nietzsche.Otroka je že Jezus Kristus – po svoji prvoosebni izkušnji rojstva Boga v podobi otroka – postavljal za zgled svojim učencem:»Resnično, povem vam: Če se ne spreobrnete in ne postanete kakor otroci, nikakor ne pridete v nebeško kraljestvo! Kdor se torej poniža kot ta otrok, bo največji v nebeškem kraljestvu, in kdor sprejme enega takega otroka v mojem imenu, mene sprejme.« (Mt 18,3-5)Otrok je majhen, šibek, nebogljen. Kje bi danes našli koga, ki bi imel te lastnosti za vrednote, kaj šele za najvišje človeške lastnosti?! Da bi bil največji tisti, ki je najmanjši, in da bi bila šibkost moč?! To se zdi bolj igračkanje s paradoksi.A lahko si predstavljamo, da če si majhen, je ob tebi veliko prostora za druge. Majhnost nima razloga za ponašanje in prepiranje, odpade boj za prevlado, ki cepi skupnost. Majhnost ustvarja povezanost in bratstvo. Majhnost živi od sprejemanja, če pa ljudje čutimo sprejetost, tudi sami postanemo sprejemajoči.Otrok nam prikliče v spomin nepokvarjenost iz pravljice o cesarjevih novih oblačilih, pa nežnost, preprostost, prijaznost, velikodušnost, osredotočenost, veselje, ustvarjalnost, domišljijo in podobne lastnosti, ki bi morda lahko bile vrata v našo odrešitev.Majhnosti je predana tudi pobuda Vseposvojitev, je na spletnem portalu Časnik.si zapisala Romana Bider.

Pobuda Vseposvojitev je predana majhnosti

Na spoprijemanje s posledicami komunistične revolucije in polstoletnega totalitarnega režima pri nas lahko morda pogledamo skozi tri podobe, ki jih razvija Friedrich Nieztsche v Zatarustrovem govoru O treh preobrazbah. Nietzsche razmišlja o prehodih, skozi katere gre človek kot bitje duha in razločuje tri načine bivanja.Kamelin pristop do življenja je potrpežljiv. Dobro prenaša bremena, ki jih ji nalagajo drugi. Veliko vzame nase, pusti se obremeniti. V tem, da veliko prenese, vidi svojo vrlino. A kamela deluje, kot da nima svoje volje, zato potrebuje preobrazbo duha.Lev se bojuje za svojo svobodo. Ne priznava nobenega “moraš” ali “moral bi”, ampak uveljavlja svojo voljo in ponosen “jaz hočem”. V delovanju leva je utelešen srd in prekinitev s potrpežljivostjo in vdanim prenašanjem razmerij moči. Pridobi si novo zavest, odprejo se mu neslutene možnosti.A so stvari, ki jih lev ne zmore. Potrebna je tretja preobrazba – iz leva mora nastati otrok. Otrok je simbol nedolžnosti, odpuščanja, novega začetka, izraža se skozi kreativnost in igro, v kateri življenju izreče svoj “sveti DA”, piše Nietzsche.Otroka je že Jezus Kristus – po svoji prvoosebni izkušnji rojstva Boga v podobi otroka – postavljal za zgled svojim učencem:»Resnično, povem vam: Če se ne spreobrnete in ne postanete kakor otroci, nikakor ne pridete v nebeško kraljestvo! Kdor se torej poniža kot ta otrok, bo največji v nebeškem kraljestvu, in kdor sprejme enega takega otroka v mojem imenu, mene sprejme.« (Mt 18,3-5)Otrok je majhen, šibek, nebogljen. Kje bi danes našli koga, ki bi imel te lastnosti za vrednote, kaj šele za najvišje človeške lastnosti?! Da bi bil največji tisti, ki je najmanjši, in da bi bila šibkost moč?! To se zdi bolj igračkanje s paradoksi.A lahko si predstavljamo, da če si majhen, je ob tebi veliko prostora za druge. Majhnost nima razloga za ponašanje in prepiranje, odpade boj za prevlado, ki cepi skupnost. Majhnost ustvarja povezanost in bratstvo. Majhnost živi od sprejemanja, če pa ljudje čutimo sprejetost, tudi sami postanemo sprejemajoči.Otrok nam prikliče v spomin nepokvarjenost iz pravljice o cesarjevih novih oblačilih, pa nežnost, preprostost, prijaznost, velikodušnost, osredotočenost, veselje, ustvarjalnost, domišljijo in podobne lastnosti, ki bi morda lahko bile vrata v našo odrešitev.Majhnosti je predana tudi pobuda Vseposvojitev, je na spletnem portalu Časnik.si zapisala Romana Bider.

komentarčasnikpolpretekla zgodovinapobojiinfopolitika

Komentar Časnik.si

Pobuda Vseposvojitev je predana majhnosti
Na spoprijemanje s posledicami komunistične revolucije in polstoletnega totalitarnega režima pri nas lahko morda pogledamo skozi tri podobe, ki jih razvija Friedrich Nieztsche v Zatarustrovem govoru O treh preobrazbah. Nietzsche razmišlja o prehodih, skozi katere gre človek kot bitje duha in razločuje tri načine bivanja.Kamelin pristop do življenja je potrpežljiv. Dobro prenaša bremena, ki jih ji nalagajo drugi. Veliko vzame nase, pusti se obremeniti. V tem, da veliko prenese, vidi svojo vrlino. A kamela deluje, kot da nima svoje volje, zato potrebuje preobrazbo duha.Lev se bojuje za svojo svobodo. Ne priznava nobenega “moraš” ali “moral bi”, ampak uveljavlja svojo voljo in ponosen “jaz hočem”. V delovanju leva je utelešen srd in prekinitev s potrpežljivostjo in vdanim prenašanjem razmerij moči. Pridobi si novo zavest, odprejo se mu neslutene možnosti.A so stvari, ki jih lev ne zmore. Potrebna je tretja preobrazba – iz leva mora nastati otrok. Otrok je simbol nedolžnosti, odpuščanja, novega začetka, izraža se skozi kreativnost in igro, v kateri življenju izreče svoj “sveti DA”, piše Nietzsche.Otroka je že Jezus Kristus – po svoji prvoosebni izkušnji rojstva Boga v podobi otroka – postavljal za zgled svojim učencem:»Resnično, povem vam: Če se ne spreobrnete in ne postanete kakor otroci, nikakor ne pridete v nebeško kraljestvo! Kdor se torej poniža kot ta otrok, bo največji v nebeškem kraljestvu, in kdor sprejme enega takega otroka v mojem imenu, mene sprejme.« (Mt 18,3-5)Otrok je majhen, šibek, nebogljen. Kje bi danes našli koga, ki bi imel te lastnosti za vrednote, kaj šele za najvišje človeške lastnosti?! Da bi bil največji tisti, ki je najmanjši, in da bi bila šibkost moč?! To se zdi bolj igračkanje s paradoksi.A lahko si predstavljamo, da če si majhen, je ob tebi veliko prostora za druge. Majhnost nima razloga za ponašanje in prepiranje, odpade boj za prevlado, ki cepi skupnost. Majhnost ustvarja povezanost in bratstvo. Majhnost živi od sprejemanja, če pa ljudje čutimo sprejetost, tudi sami postanemo sprejemajoči.Otrok nam prikliče v spomin nepokvarjenost iz pravljice o cesarjevih novih oblačilih, pa nežnost, preprostost, prijaznost, velikodušnost, osredotočenost, veselje, ustvarjalnost, domišljijo in podobne lastnosti, ki bi morda lahko bile vrata v našo odrešitev.Majhnosti je predana tudi pobuda Vseposvojitev, je na spletnem portalu Časnik.si zapisala Romana Bider.
VEČ ...|15. 1. 2020
Pobuda Vseposvojitev je predana majhnosti
Na spoprijemanje s posledicami komunistične revolucije in polstoletnega totalitarnega režima pri nas lahko morda pogledamo skozi tri podobe, ki jih razvija Friedrich Nieztsche v Zatarustrovem govoru O treh preobrazbah. Nietzsche razmišlja o prehodih, skozi katere gre človek kot bitje duha in razločuje tri načine bivanja.Kamelin pristop do življenja je potrpežljiv. Dobro prenaša bremena, ki jih ji nalagajo drugi. Veliko vzame nase, pusti se obremeniti. V tem, da veliko prenese, vidi svojo vrlino. A kamela deluje, kot da nima svoje volje, zato potrebuje preobrazbo duha.Lev se bojuje za svojo svobodo. Ne priznava nobenega “moraš” ali “moral bi”, ampak uveljavlja svojo voljo in ponosen “jaz hočem”. V delovanju leva je utelešen srd in prekinitev s potrpežljivostjo in vdanim prenašanjem razmerij moči. Pridobi si novo zavest, odprejo se mu neslutene možnosti.A so stvari, ki jih lev ne zmore. Potrebna je tretja preobrazba – iz leva mora nastati otrok. Otrok je simbol nedolžnosti, odpuščanja, novega začetka, izraža se skozi kreativnost in igro, v kateri življenju izreče svoj “sveti DA”, piše Nietzsche.Otroka je že Jezus Kristus – po svoji prvoosebni izkušnji rojstva Boga v podobi otroka – postavljal za zgled svojim učencem:»Resnično, povem vam: Če se ne spreobrnete in ne postanete kakor otroci, nikakor ne pridete v nebeško kraljestvo! Kdor se torej poniža kot ta otrok, bo največji v nebeškem kraljestvu, in kdor sprejme enega takega otroka v mojem imenu, mene sprejme.« (Mt 18,3-5)Otrok je majhen, šibek, nebogljen. Kje bi danes našli koga, ki bi imel te lastnosti za vrednote, kaj šele za najvišje človeške lastnosti?! Da bi bil največji tisti, ki je najmanjši, in da bi bila šibkost moč?! To se zdi bolj igračkanje s paradoksi.A lahko si predstavljamo, da če si majhen, je ob tebi veliko prostora za druge. Majhnost nima razloga za ponašanje in prepiranje, odpade boj za prevlado, ki cepi skupnost. Majhnost ustvarja povezanost in bratstvo. Majhnost živi od sprejemanja, če pa ljudje čutimo sprejetost, tudi sami postanemo sprejemajoči.Otrok nam prikliče v spomin nepokvarjenost iz pravljice o cesarjevih novih oblačilih, pa nežnost, preprostost, prijaznost, velikodušnost, osredotočenost, veselje, ustvarjalnost, domišljijo in podobne lastnosti, ki bi morda lahko bile vrata v našo odrešitev.Majhnosti je predana tudi pobuda Vseposvojitev, je na spletnem portalu Časnik.si zapisala Romana Bider.

Romana Bider

komentarčasnikpolpretekla zgodovinapobojiinfopolitika

Svetovalnica

VEČ ...|14. 1. 2020
Kako izbrati obleko za slovesne priložnosti?

V tokratni oddaji smo govorili o izbiri prave obleke za valeto, maturo, poroko in kakšno drugo slovesno priložnost. O barvi in izbiri kroja glede na našo postavo nam je svetovala Martina Čižman iz salona Modart.

Kako izbrati obleko za slovesne priložnosti?

V tokratni oddaji smo govorili o izbiri prave obleke za valeto, maturo, poroko in kakšno drugo slovesno priložnost. O barvi in izbiri kroja glede na našo postavo nam je svetovala Martina Čižman iz salona Modart.

svetovanjedružbaobleke

Svetovalnica

Kako izbrati obleko za slovesne priložnosti?
V tokratni oddaji smo govorili o izbiri prave obleke za valeto, maturo, poroko in kakšno drugo slovesno priložnost. O barvi in izbiri kroja glede na našo postavo nam je svetovala Martina Čižman iz salona Modart.
VEČ ...|14. 1. 2020
Kako izbrati obleko za slovesne priložnosti?
V tokratni oddaji smo govorili o izbiri prave obleke za valeto, maturo, poroko in kakšno drugo slovesno priložnost. O barvi in izbiri kroja glede na našo postavo nam je svetovala Martina Čižman iz salona Modart.

Tanja Dominko

svetovanjedružbaobleke

Komentar tedna

VEČ ...|10. 1. 2020
Janez Juhant: Praznovanje tridesete obletnice osamosvojitve

Medtem ko si eni pripisujejo zasluge za samostojno državo, se drugi jezijo, češ da se nam je izjalovila in ne prinaša sadov, ki smo jih pričakovali. Vsak lahko torej po svojih sposobnostih, močeh in družbenih vlogah, vsi pa v medsebojnem povezovanju skupaj naredimo več za to, da bo država postajala bolj naša, da bomo v njej bolje sodelovali ter krepili zavest vzajemnosti, solidarnosti in vključenosti.O tem današnji komentator.

Janez Juhant: Praznovanje tridesete obletnice osamosvojitve

Medtem ko si eni pripisujejo zasluge za samostojno državo, se drugi jezijo, češ da se nam je izjalovila in ne prinaša sadov, ki smo jih pričakovali. Vsak lahko torej po svojih sposobnostih, močeh in družbenih vlogah, vsi pa v medsebojnem povezovanju skupaj naredimo več za to, da bo država postajala bolj naša, da bomo v njej bolje sodelovali ter krepili zavest vzajemnosti, solidarnosti in vključenosti.O tem današnji komentator.

komentarpolitikadružba

Komentar tedna

Janez Juhant: Praznovanje tridesete obletnice osamosvojitve
Medtem ko si eni pripisujejo zasluge za samostojno državo, se drugi jezijo, češ da se nam je izjalovila in ne prinaša sadov, ki smo jih pričakovali. Vsak lahko torej po svojih sposobnostih, močeh in družbenih vlogah, vsi pa v medsebojnem povezovanju skupaj naredimo več za to, da bo država postajala bolj naša, da bomo v njej bolje sodelovali ter krepili zavest vzajemnosti, solidarnosti in vključenosti.O tem današnji komentator.
VEČ ...|10. 1. 2020
Janez Juhant: Praznovanje tridesete obletnice osamosvojitve
Medtem ko si eni pripisujejo zasluge za samostojno državo, se drugi jezijo, češ da se nam je izjalovila in ne prinaša sadov, ki smo jih pričakovali. Vsak lahko torej po svojih sposobnostih, močeh in družbenih vlogah, vsi pa v medsebojnem povezovanju skupaj naredimo več za to, da bo država postajala bolj naša, da bomo v njej bolje sodelovali ter krepili zavest vzajemnosti, solidarnosti in vključenosti.O tem današnji komentator.

Janez Juhant

komentarpolitikadružba

Kulturni utrinki

VEČ ...|6. 1. 2020
Pred 100 leti se je rodil arhitekt Tone Bitenc

Na današnji dan pred 100 leti se je rodil arhitekt Tone Bitenc, ki je bil zadnji Plečnikov asistent in se je najbolj zbližal s svojim učiteljem ter v določenih vidikih postal njegov naslednik. Zaradi obsega njegovega dela, ki pa je večkrat spregledano, mu bomo posvetili današnje Kulturne utrinke.

Pred 100 leti se je rodil arhitekt Tone Bitenc

Na današnji dan pred 100 leti se je rodil arhitekt Tone Bitenc, ki je bil zadnji Plečnikov asistent in se je najbolj zbližal s svojim učiteljem ter v določenih vidikih postal njegov naslednik. Zaradi obsega njegovega dela, ki pa je večkrat spregledano, mu bomo posvetili današnje Kulturne utrinke.

kulturaAnton Bitenc

Kulturni utrinki

Pred 100 leti se je rodil arhitekt Tone Bitenc
Na današnji dan pred 100 leti se je rodil arhitekt Tone Bitenc, ki je bil zadnji Plečnikov asistent in se je najbolj zbližal s svojim učiteljem ter v določenih vidikih postal njegov naslednik. Zaradi obsega njegovega dela, ki pa je večkrat spregledano, mu bomo posvetili današnje Kulturne utrinke.
VEČ ...|6. 1. 2020
Pred 100 leti se je rodil arhitekt Tone Bitenc
Na današnji dan pred 100 leti se je rodil arhitekt Tone Bitenc, ki je bil zadnji Plečnikov asistent in se je najbolj zbližal s svojim učiteljem ter v določenih vidikih postal njegov naslednik. Zaradi obsega njegovega dela, ki pa je večkrat spregledano, mu bomo posvetili današnje Kulturne utrinke.

Jože Bartolj

kulturaAnton Bitenc

Komentar tedna

VEČ ...|3. 1. 2020
Dobrohotnost

Ob nastopu novega leta je čas, ko drug drugemu postrežemo z lepimi voščili z željami po zdravju, sreči in obilju.

Dobrohotnost

Ob nastopu novega leta je čas, ko drug drugemu postrežemo z lepimi voščili z željami po zdravju, sreči in obilju.

družbakomentar

Komentar tedna

Dobrohotnost
Ob nastopu novega leta je čas, ko drug drugemu postrežemo z lepimi voščili z željami po zdravju, sreči in obilju.
VEČ ...|3. 1. 2020
Dobrohotnost
Ob nastopu novega leta je čas, ko drug drugemu postrežemo z lepimi voščili z željami po zdravju, sreči in obilju.

Roman Vučajnk

družbakomentar

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|2. 1. 2020
Skupina prijateljev, pomoči potrebnim po vsem svetu, postavlja strehe

Iztok Čančula je pred več kot četrt stoletja vodil projekt obnove in priprave radijskih prostorov Radia Ognjišče. S skupino prijateljev pa je v zadnjih nekaj letih v 12-ih državah sveta postavil strehe številnim pomoči potrebnim. Dobrodelni projekt, družbena odgovornost, človekoljubna aktivnost, so vsebine pogovora z njim.

Skupina prijateljev, pomoči potrebnim po vsem svetu, postavlja strehe

Iztok Čančula je pred več kot četrt stoletja vodil projekt obnove in priprave radijskih prostorov Radia Ognjišče. S skupino prijateljev pa je v zadnjih nekaj letih v 12-ih državah sveta postavil strehe številnim pomoči potrebnim. Dobrodelni projekt, družbena odgovornost, človekoljubna aktivnost, so vsebine pogovora z njim.

družbaduhovnostizobraževanjepogovorpodjetnostinovativnost

Ni meje za dobre ideje

Skupina prijateljev, pomoči potrebnim po vsem svetu, postavlja strehe
Iztok Čančula je pred več kot četrt stoletja vodil projekt obnove in priprave radijskih prostorov Radia Ognjišče. S skupino prijateljev pa je v zadnjih nekaj letih v 12-ih državah sveta postavil strehe številnim pomoči potrebnim. Dobrodelni projekt, družbena odgovornost, človekoljubna aktivnost, so vsebine pogovora z njim.
VEČ ...|2. 1. 2020
Skupina prijateljev, pomoči potrebnim po vsem svetu, postavlja strehe
Iztok Čančula je pred več kot četrt stoletja vodil projekt obnove in priprave radijskih prostorov Radia Ognjišče. S skupino prijateljev pa je v zadnjih nekaj letih v 12-ih državah sveta postavil strehe številnim pomoči potrebnim. Dobrodelni projekt, družbena odgovornost, človekoljubna aktivnost, so vsebine pogovora z njim.

Nataša Ličen

družbaduhovnostizobraževanjepogovorpodjetnostinovativnost

Informativni prispevki

VEČ ...|31. 12. 2019
Silvestrovanje z brezdomnimi – izjava strokovne sodelavke Vincencijeve zveze dobrote Nuše Zavašnik

Prostovoljci in zaposleni Društva prostovoljcev Vincencijeve zveze dobrote bodo na silvestrovo v Študentskem domu Vincencij že 25. leto zapored silvestrovali z brezdomnimi. Postregli jim bodo s slavnostno silvestrsko večerjo ter poskrbeli za kulturni in družabni program s tombolo. Obiskala jih bosta tudi predsednik republike in nadškof, nam je povedala Nuša Zavašnik.

Silvestrovanje z brezdomnimi – izjava strokovne sodelavke Vincencijeve zveze dobrote Nuše Zavašnik

Prostovoljci in zaposleni Društva prostovoljcev Vincencijeve zveze dobrote bodo na silvestrovo v Študentskem domu Vincencij že 25. leto zapored silvestrovali z brezdomnimi. Postregli jim bodo s slavnostno silvestrsko večerjo ter poskrbeli za kulturni in družabni program s tombolo. Obiskala jih bosta tudi predsednik republike in nadškof, nam je povedala Nuša Zavašnik.

infoduhovnostodnosi

Informativni prispevki

Silvestrovanje z brezdomnimi – izjava strokovne sodelavke Vincencijeve zveze dobrote Nuše Zavašnik
Prostovoljci in zaposleni Društva prostovoljcev Vincencijeve zveze dobrote bodo na silvestrovo v Študentskem domu Vincencij že 25. leto zapored silvestrovali z brezdomnimi. Postregli jim bodo s slavnostno silvestrsko večerjo ter poskrbeli za kulturni in družabni program s tombolo. Obiskala jih bosta tudi predsednik republike in nadškof, nam je povedala Nuša Zavašnik.
VEČ ...|31. 12. 2019
Silvestrovanje z brezdomnimi – izjava strokovne sodelavke Vincencijeve zveze dobrote Nuše Zavašnik
Prostovoljci in zaposleni Društva prostovoljcev Vincencijeve zveze dobrote bodo na silvestrovo v Študentskem domu Vincencij že 25. leto zapored silvestrovali z brezdomnimi. Postregli jim bodo s slavnostno silvestrsko večerjo ter poskrbeli za kulturni in družabni program s tombolo. Obiskala jih bosta tudi predsednik republike in nadškof, nam je povedala Nuša Zavašnik.

Alen Salihović

infoduhovnostodnosi

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|30. 12. 2019
Enologinja Klavdija Topolovec o pravilnem serviranju penin

Enologinja Klavdija Topolovec iz Radgonskih goric je spregovorila o pravilnem postopku serviranja penin.

Enologinja Klavdija Topolovec o pravilnem serviranju penin

Enologinja Klavdija Topolovec iz Radgonskih goric je spregovorila o pravilnem postopku serviranja penin.

kmetijstvoizobraževanjesvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Enologinja Klavdija Topolovec o pravilnem serviranju penin
Enologinja Klavdija Topolovec iz Radgonskih goric je spregovorila o pravilnem postopku serviranja penin.
VEČ ...|30. 12. 2019
Enologinja Klavdija Topolovec o pravilnem serviranju penin
Enologinja Klavdija Topolovec iz Radgonskih goric je spregovorila o pravilnem postopku serviranja penin.

Robert Božič

kmetijstvoizobraževanjesvetovanje

Duhovna misel

VEČ ...|30. 12. 2019
Bog je čakal. Se pripravljal.

Ko so izvršili vse po Gospodovi postavi, so se vrnili v Galilejo, v svoje mesto Nazaret. Dete pa je raslo in se krepilo, vedno bolj polno modrosti, in Božja milost je bila z njim. (Lk 2, 39-40)

Bog je čakal. Se pripravljal.

Ko so izvršili vse po Gospodovi postavi, so se vrnili v Galilejo, v svoje mesto Nazaret. Dete pa je raslo in se krepilo, vedno bolj polno modrosti, in Božja milost je bila z njim. (Lk 2, 39-40)

duhovnost

Duhovna misel

Bog je čakal. Se pripravljal.
Ko so izvršili vse po Gospodovi postavi, so se vrnili v Galilejo, v svoje mesto Nazaret. Dete pa je raslo in se krepilo, vedno bolj polno modrosti, in Božja milost je bila z njim. (Lk 2, 39-40)
VEČ ...|30. 12. 2019
Bog je čakal. Se pripravljal.
Ko so izvršili vse po Gospodovi postavi, so se vrnili v Galilejo, v svoje mesto Nazaret. Dete pa je raslo in se krepilo, vedno bolj polno modrosti, in Božja milost je bila z njim. (Lk 2, 39-40)

Gregor Čušin

duhovnost

Slovenski mučenci 20. stoletja

VEČ ...|29. 12. 2019
Franc Kramarič (1908 – 1942)

V noči na 3. september 1942 so partizani v Loški dolini ubili več ljudi in zažgali njihove domove. Kaplan je bil tedaj v svoji sobi. Partizani so nasilno vdrli v hišo in eden od njih je ustrelil kaplana, ko je klečal ob postelji.

Franc Kramarič (1908 – 1942)

V noči na 3. september 1942 so partizani v Loški dolini ubili več ljudi in zažgali njihove domove. Kaplan je bil tedaj v svoji sobi. Partizani so nasilno vdrli v hišo in eden od njih je ustrelil kaplana, ko je klečal ob postelji.

spominFranc Kramarič

Slovenski mučenci 20. stoletja

Franc Kramarič (1908 – 1942)
V noči na 3. september 1942 so partizani v Loški dolini ubili več ljudi in zažgali njihove domove. Kaplan je bil tedaj v svoji sobi. Partizani so nasilno vdrli v hišo in eden od njih je ustrelil kaplana, ko je klečal ob postelji.
VEČ ...|29. 12. 2019
Franc Kramarič (1908 – 1942)
V noči na 3. september 1942 so partizani v Loški dolini ubili več ljudi in zažgali njihove domove. Kaplan je bil tedaj v svoji sobi. Partizani so nasilno vdrli v hišo in eden od njih je ustrelil kaplana, ko je klečal ob postelji.

Jože Bartolj

spominFranc Kramarič

Naš gost

VEČ ...|28. 12. 2019
Vlasta Doležal Rus

V oddajo Naš gost smo povabili umetnico, pianistko, pedagoginjo, korepetitorko, ki ji je glasba postala ne le poklic, ampak tudi poslanstvo, za svoje delo na področju šolstva in za širjenje krščanskih vrednot v družbi pa je med drugim prejela odlikovanje ljubljanske nadškofije. Prisluhnite pogovoru z Vlasto Doležal Rus.

Vlasta Doležal Rus

V oddajo Naš gost smo povabili umetnico, pianistko, pedagoginjo, korepetitorko, ki ji je glasba postala ne le poklic, ampak tudi poslanstvo, za svoje delo na področju šolstva in za širjenje krščanskih vrednot v družbi pa je med drugim prejela odlikovanje ljubljanske nadškofije. Prisluhnite pogovoru z Vlasto Doležal Rus.

pogovorglasbadružbaduhovnostspominkultura

Naš gost

Vlasta Doležal Rus
V oddajo Naš gost smo povabili umetnico, pianistko, pedagoginjo, korepetitorko, ki ji je glasba postala ne le poklic, ampak tudi poslanstvo, za svoje delo na področju šolstva in za širjenje krščanskih vrednot v družbi pa je med drugim prejela odlikovanje ljubljanske nadškofije. Prisluhnite pogovoru z Vlasto Doležal Rus.
VEČ ...|28. 12. 2019
Vlasta Doležal Rus
V oddajo Naš gost smo povabili umetnico, pianistko, pedagoginjo, korepetitorko, ki ji je glasba postala ne le poklic, ampak tudi poslanstvo, za svoje delo na področju šolstva in za širjenje krščanskih vrednot v družbi pa je med drugim prejela odlikovanje ljubljanske nadškofije. Prisluhnite pogovoru z Vlasto Doležal Rus.

Marjan Bunič

pogovorglasbadružbaduhovnostspominkultura

Iz naših krajev

VEČ ...|28. 12. 2019
Vojnik, Ivančna Gorica, Metlika

Poročali smo o združitvi dejavnosti pod skupno občinsko upravo v občinah Grosuplje, Ivančna Gorica, Škofljica, Ig in Dobrepolje, o postavitvi spominske plošče v spomin na osamosvojitvene dogodke ter, da se ulice Vojnika že peto leto zapored v tem času spremenijo v svojevrstno božično vas.

Vojnik, Ivančna Gorica, Metlika

Poročali smo o združitvi dejavnosti pod skupno občinsko upravo v občinah Grosuplje, Ivančna Gorica, Škofljica, Ig in Dobrepolje, o postavitvi spominske plošče v spomin na osamosvojitvene dogodke ter, da se ulice Vojnika že peto leto zapored v tem času spremenijo v svojevrstno božično vas.

družbainfopolitika

Iz naših krajev

Vojnik, Ivančna Gorica, Metlika
Poročali smo o združitvi dejavnosti pod skupno občinsko upravo v občinah Grosuplje, Ivančna Gorica, Škofljica, Ig in Dobrepolje, o postavitvi spominske plošče v spomin na osamosvojitvene dogodke ter, da se ulice Vojnika že peto leto zapored v tem času spremenijo v svojevrstno božično vas.
VEČ ...|28. 12. 2019
Vojnik, Ivančna Gorica, Metlika
Poročali smo o združitvi dejavnosti pod skupno občinsko upravo v občinah Grosuplje, Ivančna Gorica, Škofljica, Ig in Dobrepolje, o postavitvi spominske plošče v spomin na osamosvojitvene dogodke ter, da se ulice Vojnika že peto leto zapored v tem času spremenijo v svojevrstno božično vas.

Andrej Šinko

družbainfopolitika

Kulturni utrinki

VEČ ...|24. 12. 2019
Jaslice - Arheološka odkritja Volče

Med najstarejšimi postavitvami živih jaslic so tiste v Postojnski jami, ki letos obeležujejo okroglih 30 let. Športno društvo lednih plezalcev že 18 let pripravlja ledene kulise za gledališko predstavo živih jaslic v soteski Mlačca.V Tolminskem muzeju so predstavili zbornik Cerkev v cerkvi o nedavnih arheoloških odkritjih v cerkvi sv. Lenarta v Volčah.

Jaslice - Arheološka odkritja Volče

Med najstarejšimi postavitvami živih jaslic so tiste v Postojnski jami, ki letos obeležujejo okroglih 30 let. Športno društvo lednih plezalcev že 18 let pripravlja ledene kulise za gledališko predstavo živih jaslic v soteski Mlačca.V Tolminskem muzeju so predstavili zbornik Cerkev v cerkvi o nedavnih arheoloških odkritjih v cerkvi sv. Lenarta v Volčah.

kulturažive jaslicePavel SkumavcNataša Cotman

Kulturni utrinki

Jaslice - Arheološka odkritja Volče
Med najstarejšimi postavitvami živih jaslic so tiste v Postojnski jami, ki letos obeležujejo okroglih 30 let. Športno društvo lednih plezalcev že 18 let pripravlja ledene kulise za gledališko predstavo živih jaslic v soteski Mlačca.V Tolminskem muzeju so predstavili zbornik Cerkev v cerkvi o nedavnih arheoloških odkritjih v cerkvi sv. Lenarta v Volčah.
VEČ ...|24. 12. 2019
Jaslice - Arheološka odkritja Volče
Med najstarejšimi postavitvami živih jaslic so tiste v Postojnski jami, ki letos obeležujejo okroglih 30 let. Športno društvo lednih plezalcev že 18 let pripravlja ledene kulise za gledališko predstavo živih jaslic v soteski Mlačca.V Tolminskem muzeju so predstavili zbornik Cerkev v cerkvi o nedavnih arheoloških odkritjih v cerkvi sv. Lenarta v Volčah.

Jože Bartolj

kulturažive jaslicePavel SkumavcNataša Cotman

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|23. 12. 2019
Potica

Potrebujemo: 1 kg moke, 2 žlički soli, v jamico damo pa limonino lupino in 2 žlici ruma. Posebej pripravimo kvas (kocko kvasa, žlico sladkorja in 2 žlici moke). Posebej mešamo 4 rumenjake in 100 g sladkorja (beljake uporabimo za nadev), prilijemo 2 dl močno toplega mleka in posebej raztopimo 60 g masla in dodamo še olje, da je vsega skupaj 100 g. Rumenjake s sladkorjem zamešamo v moko, nato še kvas, zmešamo, na koncu še maščobo. Gnetemo z eno roko ali obema. Med gnetenje, ko testo postaja krepko, dolijemo nekaj žlic mleka. To ponavljamo, da gnetemo vsaj 10 minut. To testo se bo dobro zvaljalo, a prej naj vzhaja pol drugo uro. Če damo potice v skupni pekač, jih med seboj pomažemo z oljem, da se bodo lepo razdelile. Ko jih namažemo z jajcem, damo v hladno pečico, nato jo prižgemo na 190 stopinj in se počasi pogreva. Čez čas pokrijemo, da se bo peklo eno uro. Če vzhaja zunaj, pa naj vzhaja uro ali 70 minut in nato namažemo in damo v pečico.Da se ne bi naredile luknje, moramo dobro valjati. Do ne bo prišlo do odstopanja skorje, damo v 180 stopinj vročo pečico in pečemo brez ventilacije. Ko je pečeno, damo iz pečice, pustimo še pet minut, nato s kartico ločimo od nadeva ter obrnemo na desko. Pokrijemo s papirnato brisačo in servieto ter pokrijemo s folijo. Ohlaja naj se v kuhinji.

Potica

Potrebujemo: 1 kg moke, 2 žlički soli, v jamico damo pa limonino lupino in 2 žlici ruma. Posebej pripravimo kvas (kocko kvasa, žlico sladkorja in 2 žlici moke). Posebej mešamo 4 rumenjake in 100 g sladkorja (beljake uporabimo za nadev), prilijemo 2 dl močno toplega mleka in posebej raztopimo 60 g masla in dodamo še olje, da je vsega skupaj 100 g. Rumenjake s sladkorjem zamešamo v moko, nato še kvas, zmešamo, na koncu še maščobo. Gnetemo z eno roko ali obema. Med gnetenje, ko testo postaja krepko, dolijemo nekaj žlic mleka. To ponavljamo, da gnetemo vsaj 10 minut. To testo se bo dobro zvaljalo, a prej naj vzhaja pol drugo uro. Če damo potice v skupni pekač, jih med seboj pomažemo z oljem, da se bodo lepo razdelile. Ko jih namažemo z jajcem, damo v hladno pečico, nato jo prižgemo na 190 stopinj in se počasi pogreva. Čez čas pokrijemo, da se bo peklo eno uro. Če vzhaja zunaj, pa naj vzhaja uro ali 70 minut in nato namažemo in damo v pečico.Da se ne bi naredile luknje, moramo dobro valjati. Do ne bo prišlo do odstopanja skorje, damo v 180 stopinj vročo pečico in pečemo brez ventilacije. Ko je pečeno, damo iz pečice, pustimo še pet minut, nato s kartico ločimo od nadeva ter obrnemo na desko. Pokrijemo s papirnato brisačo in servieto ter pokrijemo s folijo. Ohlaja naj se v kuhinji.

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

Potica
Potrebujemo: 1 kg moke, 2 žlički soli, v jamico damo pa limonino lupino in 2 žlici ruma. Posebej pripravimo kvas (kocko kvasa, žlico sladkorja in 2 žlici moke). Posebej mešamo 4 rumenjake in 100 g sladkorja (beljake uporabimo za nadev), prilijemo 2 dl močno toplega mleka in posebej raztopimo 60 g masla in dodamo še olje, da je vsega skupaj 100 g. Rumenjake s sladkorjem zamešamo v moko, nato še kvas, zmešamo, na koncu še maščobo. Gnetemo z eno roko ali obema. Med gnetenje, ko testo postaja krepko, dolijemo nekaj žlic mleka. To ponavljamo, da gnetemo vsaj 10 minut. To testo se bo dobro zvaljalo, a prej naj vzhaja pol drugo uro. Če damo potice v skupni pekač, jih med seboj pomažemo z oljem, da se bodo lepo razdelile. Ko jih namažemo z jajcem, damo v hladno pečico, nato jo prižgemo na 190 stopinj in se počasi pogreva. Čez čas pokrijemo, da se bo peklo eno uro. Če vzhaja zunaj, pa naj vzhaja uro ali 70 minut in nato namažemo in damo v pečico.Da se ne bi naredile luknje, moramo dobro valjati. Do ne bo prišlo do odstopanja skorje, damo v 180 stopinj vročo pečico in pečemo brez ventilacije. Ko je pečeno, damo iz pečice, pustimo še pet minut, nato s kartico ločimo od nadeva ter obrnemo na desko. Pokrijemo s papirnato brisačo in servieto ter pokrijemo s folijo. Ohlaja naj se v kuhinji.
VEČ ...|23. 12. 2019
Potica
Potrebujemo: 1 kg moke, 2 žlički soli, v jamico damo pa limonino lupino in 2 žlici ruma. Posebej pripravimo kvas (kocko kvasa, žlico sladkorja in 2 žlici moke). Posebej mešamo 4 rumenjake in 100 g sladkorja (beljake uporabimo za nadev), prilijemo 2 dl močno toplega mleka in posebej raztopimo 60 g masla in dodamo še olje, da je vsega skupaj 100 g. Rumenjake s sladkorjem zamešamo v moko, nato še kvas, zmešamo, na koncu še maščobo. Gnetemo z eno roko ali obema. Med gnetenje, ko testo postaja krepko, dolijemo nekaj žlic mleka. To ponavljamo, da gnetemo vsaj 10 minut. To testo se bo dobro zvaljalo, a prej naj vzhaja pol drugo uro. Če damo potice v skupni pekač, jih med seboj pomažemo z oljem, da se bodo lepo razdelile. Ko jih namažemo z jajcem, damo v hladno pečico, nato jo prižgemo na 190 stopinj in se počasi pogreva. Čez čas pokrijemo, da se bo peklo eno uro. Če vzhaja zunaj, pa naj vzhaja uro ali 70 minut in nato namažemo in damo v pečico.Da se ne bi naredile luknje, moramo dobro valjati. Do ne bo prišlo do odstopanja skorje, damo v 180 stopinj vročo pečico in pečemo brez ventilacije. Ko je pečeno, damo iz pečice, pustimo še pet minut, nato s kartico ločimo od nadeva ter obrnemo na desko. Pokrijemo s papirnato brisačo in servieto ter pokrijemo s folijo. Ohlaja naj se v kuhinji.

Matjaž Merljak

kuhajmo

Komentar Domovina.je

VEČ ...|23. 12. 2019
Rok Čakš: Angelika se je vendarle “prijela”. A kdo v vladnem čolnu je ob tem bledel in bruhal

»Moramo se navaditi, da imamo manjšinsko vlado, ki ima zgolj 42 poslancev,« je majanje vladnega čolna, ki je minuli teden marsikomu na krovu povzročal simptome morske bolezni, komentiral prvi med poslanci LMŠ, Brane Golubović. Nič čudnega, saj je potrjevanje nove ministrice, kar bi bil v normalni državi rutinski postopek v državnem zboru, to oblast in celotno državo pripeljalo do roba politične histerije.

Rok Čakš: Angelika se je vendarle “prijela”. A kdo v vladnem čolnu je ob tem bledel in bruhal

»Moramo se navaditi, da imamo manjšinsko vlado, ki ima zgolj 42 poslancev,« je majanje vladnega čolna, ki je minuli teden marsikomu na krovu povzročal simptome morske bolezni, komentiral prvi med poslanci LMŠ, Brane Golubović. Nič čudnega, saj je potrjevanje nove ministrice, kar bi bil v normalni državi rutinski postopek v državnem zboru, to oblast in celotno državo pripeljalo do roba politične histerije.

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

Rok Čakš: Angelika se je vendarle “prijela”. A kdo v vladnem čolnu je ob tem bledel in bruhal
»Moramo se navaditi, da imamo manjšinsko vlado, ki ima zgolj 42 poslancev,« je majanje vladnega čolna, ki je minuli teden marsikomu na krovu povzročal simptome morske bolezni, komentiral prvi med poslanci LMŠ, Brane Golubović. Nič čudnega, saj je potrjevanje nove ministrice, kar bi bil v normalni državi rutinski postopek v državnem zboru, to oblast in celotno državo pripeljalo do roba politične histerije.
VEČ ...|23. 12. 2019
Rok Čakš: Angelika se je vendarle “prijela”. A kdo v vladnem čolnu je ob tem bledel in bruhal
»Moramo se navaditi, da imamo manjšinsko vlado, ki ima zgolj 42 poslancev,« je majanje vladnega čolna, ki je minuli teden marsikomu na krovu povzročal simptome morske bolezni, komentiral prvi med poslanci LMŠ, Brane Golubović. Nič čudnega, saj je potrjevanje nove ministrice, kar bi bil v normalni državi rutinski postopek v državnem zboru, to oblast in celotno državo pripeljalo do roba politične histerije.

Rok Čakš

komentarpolitikadružba

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|22. 12. 2019
Filipinski kardinal Luis Antonio Tagle

Filipinski kardinal Luis Antonio Tagle je nedavno postal vodja pomembne vatikanske kongregacije za evangelizacijo narodov. Zato smo v oddaji ponovili njegov nagovor, s katerim je letos odprl radijski misijon na Radiu Ognjišče.

Filipinski kardinal Luis Antonio Tagle

Filipinski kardinal Luis Antonio Tagle je nedavno postal vodja pomembne vatikanske kongregacije za evangelizacijo narodov. Zato smo v oddaji ponovili njegov nagovor, s katerim je letos odprl radijski misijon na Radiu Ognjišče.

duhovnost

Iz življenja vesoljne Cerkve

Filipinski kardinal Luis Antonio Tagle
Filipinski kardinal Luis Antonio Tagle je nedavno postal vodja pomembne vatikanske kongregacije za evangelizacijo narodov. Zato smo v oddaji ponovili njegov nagovor, s katerim je letos odprl radijski misijon na Radiu Ognjišče.
VEČ ...|22. 12. 2019
Filipinski kardinal Luis Antonio Tagle
Filipinski kardinal Luis Antonio Tagle je nedavno postal vodja pomembne vatikanske kongregacije za evangelizacijo narodov. Zato smo v oddaji ponovili njegov nagovor, s katerim je letos odprl radijski misijon na Radiu Ognjišče.

Marta Jerebič

duhovnost

Sobotna iskrica

VEČ ...|21. 12. 2019
Žive jaslice, Mavrica in devetdnevnica

Sobotna iskrica je prinesla dva dela božične devetdnevnice, slišali smo kako zvezde gledajo na lepoto v Marijinem srcu in Jožefovo odločnost ter dobroto. Mavrica je poskrbela za pravljico in lepo zgodbo o ekologiji, na kratko pa smo predstavili tudi žive jaslice v Postojnski jami in v ljubljanskem živalskem vrtu.

Žive jaslice, Mavrica in devetdnevnica

Sobotna iskrica je prinesla dva dela božične devetdnevnice, slišali smo kako zvezde gledajo na lepoto v Marijinem srcu in Jožefovo odločnost ter dobroto. Mavrica je poskrbela za pravljico in lepo zgodbo o ekologiji, na kratko pa smo predstavili tudi žive jaslice v Postojnski jami in v ljubljanskem živalskem vrtu.

mladiotrociduhovnostvzgojažive jaslice v Postojnski jamiBožična zgodba v ZOO Ljubljana

Sobotna iskrica

Žive jaslice, Mavrica in devetdnevnica
Sobotna iskrica je prinesla dva dela božične devetdnevnice, slišali smo kako zvezde gledajo na lepoto v Marijinem srcu in Jožefovo odločnost ter dobroto. Mavrica je poskrbela za pravljico in lepo zgodbo o ekologiji, na kratko pa smo predstavili tudi žive jaslice v Postojnski jami in v ljubljanskem živalskem vrtu.
VEČ ...|21. 12. 2019
Žive jaslice, Mavrica in devetdnevnica
Sobotna iskrica je prinesla dva dela božične devetdnevnice, slišali smo kako zvezde gledajo na lepoto v Marijinem srcu in Jožefovo odločnost ter dobroto. Mavrica je poskrbela za pravljico in lepo zgodbo o ekologiji, na kratko pa smo predstavili tudi žive jaslice v Postojnski jami in v ljubljanskem živalskem vrtu.

Jure Sešek

mladiotrociduhovnostvzgojažive jaslice v Postojnski jamiBožična zgodba v ZOO Ljubljana

Komentar Časnik.si

VEČ ...|18. 12. 2019
Aleš Maver: Angelika Mlinar: Nepotrebni privid tujke

Priznam, ob smeri, v katero se razvija debata o ministrovanju Angelike Mlinar, mi je nelagodno. Nehote se spomnim na podobno usmeritev prevladujoče razprave, ko je slovensko vlado leta 2000 oblikoval pokojni Andrej Bajuk. Ob vsej gnojnici, ki jo je tedaj nanj kot »tujca« zlilo vse slovensko naprednjaštvo, zbledijo vsi do tujcev prijazni toni iz njihovih ust v poznejših letih. Aja, saj res, Bajuk je bil pač “domobranec”. V glavnem, ni ga bilo mogoče obravnavati kot čisto pravega človeka.Zanj so veljali drugačni standardi in v njihovem svetu takrat izražena ksenofobija tudi ni bila prava ksenofobija. Eden od razlogov za to je bil menda, da poznejši premier in finančni minister sploh ni bil reven kot cerkvena miš, kot bi se za pravega Slovenca spodobilo. Ob ministrski kandidaturi Angelike Mlinar se iz nekoliko drugačnih logov oglašajo enaki toni, češ, kaj nam je treba ministre iskati v tujini, za nameček pa je baje živela še v bogatem meščanskem stanju.Ne vem, morda je moje nelagodje ob tej miniponovitvi zgodovine sad moje naivnosti. Od malih nog boleham za »koroško boleznijo«, kar pomeni, da, podobno kot Stane Granda, ki se je že razpisal o isti temi, z navdušenjem hlastam za vsem, kar se pozitivnega dogaja med koroškimi Slovenci. V tem smislu sem seveda očaran ob misli, da bi skoraj sočasno, ko bo koroški Slovenec zasedel škofovski tron krške škofije, koroška Slovenka postala ministrica v slovenski vladi. Da gre za povrh še za visokoraslo blondinko, vsej zadevi vsaj v mojih očeh nič ne škodi.Kajpak se zavedam pasti. Najprej je iluzorno pričakovati, da stoletje življenja v različnih državah ni naredilo svojega. Desetletja obstoja v pogojih večino časa zaničevane manjšine so povzročila sorazmerno velik razkorak med pripadniki tistega, kar je bila nekoč skupna konservativna ali krščanskodemokratska usmeritev, v Sloveniji in na Koroškem.Toda zame je osnovni problem dosedanje politične kariere Angelike Mlinar v Sloveniji drugje. Kako je mogoče, da liberalka evropskega kova in nekdanja generalna sekretarka konservativnega Narodnega sveta koroških Slovencev pristane v eni od satelitskih strank vladajočega bloka brez lastnega jaza? Celo kot izpričana občudovalka Justina Trudeauja bi morala Mlinarjeva prepoznati razliko med evropsko liberalno stranko in psevdoliberalnim in psevdosredinskim političnim projektom za enkratno uporabo. Če tega ni bila zmožna, so njene domnevne politične kompetence bistveno precenjene. In gre v najboljšem primeru za manj tragično ponovitev zgodbe predvojnega liberalca Ljuba Sirca in njegove predsedniške kandidature za LDS iz leta 1992. Potem seveda tudi konec pri Mlinarjevi ne bo mogel bistveno drugačen kot pri žrtvi Nagodetovega procesa.Če je vladajoči blok nima morda v naslednji fazi namena postaviti za predsednico vlade (ampak sem precej prepričan, da so tisti, ki v vladajoči opciji odločajo o tem, kdo je lahko predsednik vlade, za takšno potezo dejansko preveč ksenofobni, predvsem pa jih je nagonsko preveč strah vsega, kar prihaja s »kapitalističnega zapada«), bo po sorazmerno kratkotrajni uporabi pač pristala na političnem smetišču ali, kar bo zanjo osebno veliko bolje, politično pa v isti kategoriji, na kakšni državni sinekuri. Njeno ime pa bo resda pri majhni skupini ljudi s političnim spominom vselej povezano z instantno strančico, na katero se je navezala in katere kratice verjetno kmalu ne bo več prav lahko razvozlati.Kajpak si sploh ne upam pomisliti na drugo možnost. Da so povezave političarke, ki je med koroškimi Slovenci nekakšna konservativka in v Evropi liberalka, s stebri vladajočega bloka dejansko globlje, kot je vidno na prvi pogled, in njen pristanek na političnem satelitu ni zgolj sad naključja ali naivnosti. Če je tako, je moja »koroška bolezen« res huda.Ampak trenutno me pač drži. Zato bi se mi zdelo pametneje, če bi se v vsebinski opoziciji manj ukvarjali s »tujstvom« koroške Slovenke Angelike Mlinar, bolj pa s spraševanjem, zakaj je z evropskega političnega »trga« niso raje pobrali oni.

Aleš Maver: Angelika Mlinar: Nepotrebni privid tujke

Priznam, ob smeri, v katero se razvija debata o ministrovanju Angelike Mlinar, mi je nelagodno. Nehote se spomnim na podobno usmeritev prevladujoče razprave, ko je slovensko vlado leta 2000 oblikoval pokojni Andrej Bajuk. Ob vsej gnojnici, ki jo je tedaj nanj kot »tujca« zlilo vse slovensko naprednjaštvo, zbledijo vsi do tujcev prijazni toni iz njihovih ust v poznejših letih. Aja, saj res, Bajuk je bil pač “domobranec”. V glavnem, ni ga bilo mogoče obravnavati kot čisto pravega človeka.Zanj so veljali drugačni standardi in v njihovem svetu takrat izražena ksenofobija tudi ni bila prava ksenofobija. Eden od razlogov za to je bil menda, da poznejši premier in finančni minister sploh ni bil reven kot cerkvena miš, kot bi se za pravega Slovenca spodobilo. Ob ministrski kandidaturi Angelike Mlinar se iz nekoliko drugačnih logov oglašajo enaki toni, češ, kaj nam je treba ministre iskati v tujini, za nameček pa je baje živela še v bogatem meščanskem stanju.Ne vem, morda je moje nelagodje ob tej miniponovitvi zgodovine sad moje naivnosti. Od malih nog boleham za »koroško boleznijo«, kar pomeni, da, podobno kot Stane Granda, ki se je že razpisal o isti temi, z navdušenjem hlastam za vsem, kar se pozitivnega dogaja med koroškimi Slovenci. V tem smislu sem seveda očaran ob misli, da bi skoraj sočasno, ko bo koroški Slovenec zasedel škofovski tron krške škofije, koroška Slovenka postala ministrica v slovenski vladi. Da gre za povrh še za visokoraslo blondinko, vsej zadevi vsaj v mojih očeh nič ne škodi.Kajpak se zavedam pasti. Najprej je iluzorno pričakovati, da stoletje življenja v različnih državah ni naredilo svojega. Desetletja obstoja v pogojih večino časa zaničevane manjšine so povzročila sorazmerno velik razkorak med pripadniki tistega, kar je bila nekoč skupna konservativna ali krščanskodemokratska usmeritev, v Sloveniji in na Koroškem.Toda zame je osnovni problem dosedanje politične kariere Angelike Mlinar v Sloveniji drugje. Kako je mogoče, da liberalka evropskega kova in nekdanja generalna sekretarka konservativnega Narodnega sveta koroških Slovencev pristane v eni od satelitskih strank vladajočega bloka brez lastnega jaza? Celo kot izpričana občudovalka Justina Trudeauja bi morala Mlinarjeva prepoznati razliko med evropsko liberalno stranko in psevdoliberalnim in psevdosredinskim političnim projektom za enkratno uporabo. Če tega ni bila zmožna, so njene domnevne politične kompetence bistveno precenjene. In gre v najboljšem primeru za manj tragično ponovitev zgodbe predvojnega liberalca Ljuba Sirca in njegove predsedniške kandidature za LDS iz leta 1992. Potem seveda tudi konec pri Mlinarjevi ne bo mogel bistveno drugačen kot pri žrtvi Nagodetovega procesa.Če je vladajoči blok nima morda v naslednji fazi namena postaviti za predsednico vlade (ampak sem precej prepričan, da so tisti, ki v vladajoči opciji odločajo o tem, kdo je lahko predsednik vlade, za takšno potezo dejansko preveč ksenofobni, predvsem pa jih je nagonsko preveč strah vsega, kar prihaja s »kapitalističnega zapada«), bo po sorazmerno kratkotrajni uporabi pač pristala na političnem smetišču ali, kar bo zanjo osebno veliko bolje, politično pa v isti kategoriji, na kakšni državni sinekuri. Njeno ime pa bo resda pri majhni skupini ljudi s političnim spominom vselej povezano z instantno strančico, na katero se je navezala in katere kratice verjetno kmalu ne bo več prav lahko razvozlati.Kajpak si sploh ne upam pomisliti na drugo možnost. Da so povezave političarke, ki je med koroškimi Slovenci nekakšna konservativka in v Evropi liberalka, s stebri vladajočega bloka dejansko globlje, kot je vidno na prvi pogled, in njen pristanek na političnem satelitu ni zgolj sad naključja ali naivnosti. Če je tako, je moja »koroška bolezen« res huda.Ampak trenutno me pač drži. Zato bi se mi zdelo pametneje, če bi se v vsebinski opoziciji manj ukvarjali s »tujstvom« koroške Slovenke Angelike Mlinar, bolj pa s spraševanjem, zakaj je z evropskega političnega »trga« niso raje pobrali oni.

komentarcasnikmlinarinfopolitika

Komentar Časnik.si

Aleš Maver: Angelika Mlinar: Nepotrebni privid tujke
Priznam, ob smeri, v katero se razvija debata o ministrovanju Angelike Mlinar, mi je nelagodno. Nehote se spomnim na podobno usmeritev prevladujoče razprave, ko je slovensko vlado leta 2000 oblikoval pokojni Andrej Bajuk. Ob vsej gnojnici, ki jo je tedaj nanj kot »tujca« zlilo vse slovensko naprednjaštvo, zbledijo vsi do tujcev prijazni toni iz njihovih ust v poznejših letih. Aja, saj res, Bajuk je bil pač “domobranec”. V glavnem, ni ga bilo mogoče obravnavati kot čisto pravega človeka.Zanj so veljali drugačni standardi in v njihovem svetu takrat izražena ksenofobija tudi ni bila prava ksenofobija. Eden od razlogov za to je bil menda, da poznejši premier in finančni minister sploh ni bil reven kot cerkvena miš, kot bi se za pravega Slovenca spodobilo. Ob ministrski kandidaturi Angelike Mlinar se iz nekoliko drugačnih logov oglašajo enaki toni, češ, kaj nam je treba ministre iskati v tujini, za nameček pa je baje živela še v bogatem meščanskem stanju.Ne vem, morda je moje nelagodje ob tej miniponovitvi zgodovine sad moje naivnosti. Od malih nog boleham za »koroško boleznijo«, kar pomeni, da, podobno kot Stane Granda, ki se je že razpisal o isti temi, z navdušenjem hlastam za vsem, kar se pozitivnega dogaja med koroškimi Slovenci. V tem smislu sem seveda očaran ob misli, da bi skoraj sočasno, ko bo koroški Slovenec zasedel škofovski tron krške škofije, koroška Slovenka postala ministrica v slovenski vladi. Da gre za povrh še za visokoraslo blondinko, vsej zadevi vsaj v mojih očeh nič ne škodi.Kajpak se zavedam pasti. Najprej je iluzorno pričakovati, da stoletje življenja v različnih državah ni naredilo svojega. Desetletja obstoja v pogojih večino časa zaničevane manjšine so povzročila sorazmerno velik razkorak med pripadniki tistega, kar je bila nekoč skupna konservativna ali krščanskodemokratska usmeritev, v Sloveniji in na Koroškem.Toda zame je osnovni problem dosedanje politične kariere Angelike Mlinar v Sloveniji drugje. Kako je mogoče, da liberalka evropskega kova in nekdanja generalna sekretarka konservativnega Narodnega sveta koroških Slovencev pristane v eni od satelitskih strank vladajočega bloka brez lastnega jaza? Celo kot izpričana občudovalka Justina Trudeauja bi morala Mlinarjeva prepoznati razliko med evropsko liberalno stranko in psevdoliberalnim in psevdosredinskim političnim projektom za enkratno uporabo. Če tega ni bila zmožna, so njene domnevne politične kompetence bistveno precenjene. In gre v najboljšem primeru za manj tragično ponovitev zgodbe predvojnega liberalca Ljuba Sirca in njegove predsedniške kandidature za LDS iz leta 1992. Potem seveda tudi konec pri Mlinarjevi ne bo mogel bistveno drugačen kot pri žrtvi Nagodetovega procesa.Če je vladajoči blok nima morda v naslednji fazi namena postaviti za predsednico vlade (ampak sem precej prepričan, da so tisti, ki v vladajoči opciji odločajo o tem, kdo je lahko predsednik vlade, za takšno potezo dejansko preveč ksenofobni, predvsem pa jih je nagonsko preveč strah vsega, kar prihaja s »kapitalističnega zapada«), bo po sorazmerno kratkotrajni uporabi pač pristala na političnem smetišču ali, kar bo zanjo osebno veliko bolje, politično pa v isti kategoriji, na kakšni državni sinekuri. Njeno ime pa bo resda pri majhni skupini ljudi s političnim spominom vselej povezano z instantno strančico, na katero se je navezala in katere kratice verjetno kmalu ne bo več prav lahko razvozlati.Kajpak si sploh ne upam pomisliti na drugo možnost. Da so povezave političarke, ki je med koroškimi Slovenci nekakšna konservativka in v Evropi liberalka, s stebri vladajočega bloka dejansko globlje, kot je vidno na prvi pogled, in njen pristanek na političnem satelitu ni zgolj sad naključja ali naivnosti. Če je tako, je moja »koroška bolezen« res huda.Ampak trenutno me pač drži. Zato bi se mi zdelo pametneje, če bi se v vsebinski opoziciji manj ukvarjali s »tujstvom« koroške Slovenke Angelike Mlinar, bolj pa s spraševanjem, zakaj je z evropskega političnega »trga« niso raje pobrali oni.
VEČ ...|18. 12. 2019
Aleš Maver: Angelika Mlinar: Nepotrebni privid tujke
Priznam, ob smeri, v katero se razvija debata o ministrovanju Angelike Mlinar, mi je nelagodno. Nehote se spomnim na podobno usmeritev prevladujoče razprave, ko je slovensko vlado leta 2000 oblikoval pokojni Andrej Bajuk. Ob vsej gnojnici, ki jo je tedaj nanj kot »tujca« zlilo vse slovensko naprednjaštvo, zbledijo vsi do tujcev prijazni toni iz njihovih ust v poznejših letih. Aja, saj res, Bajuk je bil pač “domobranec”. V glavnem, ni ga bilo mogoče obravnavati kot čisto pravega človeka.Zanj so veljali drugačni standardi in v njihovem svetu takrat izražena ksenofobija tudi ni bila prava ksenofobija. Eden od razlogov za to je bil menda, da poznejši premier in finančni minister sploh ni bil reven kot cerkvena miš, kot bi se za pravega Slovenca spodobilo. Ob ministrski kandidaturi Angelike Mlinar se iz nekoliko drugačnih logov oglašajo enaki toni, češ, kaj nam je treba ministre iskati v tujini, za nameček pa je baje živela še v bogatem meščanskem stanju.Ne vem, morda je moje nelagodje ob tej miniponovitvi zgodovine sad moje naivnosti. Od malih nog boleham za »koroško boleznijo«, kar pomeni, da, podobno kot Stane Granda, ki se je že razpisal o isti temi, z navdušenjem hlastam za vsem, kar se pozitivnega dogaja med koroškimi Slovenci. V tem smislu sem seveda očaran ob misli, da bi skoraj sočasno, ko bo koroški Slovenec zasedel škofovski tron krške škofije, koroška Slovenka postala ministrica v slovenski vladi. Da gre za povrh še za visokoraslo blondinko, vsej zadevi vsaj v mojih očeh nič ne škodi.Kajpak se zavedam pasti. Najprej je iluzorno pričakovati, da stoletje življenja v različnih državah ni naredilo svojega. Desetletja obstoja v pogojih večino časa zaničevane manjšine so povzročila sorazmerno velik razkorak med pripadniki tistega, kar je bila nekoč skupna konservativna ali krščanskodemokratska usmeritev, v Sloveniji in na Koroškem.Toda zame je osnovni problem dosedanje politične kariere Angelike Mlinar v Sloveniji drugje. Kako je mogoče, da liberalka evropskega kova in nekdanja generalna sekretarka konservativnega Narodnega sveta koroških Slovencev pristane v eni od satelitskih strank vladajočega bloka brez lastnega jaza? Celo kot izpričana občudovalka Justina Trudeauja bi morala Mlinarjeva prepoznati razliko med evropsko liberalno stranko in psevdoliberalnim in psevdosredinskim političnim projektom za enkratno uporabo. Če tega ni bila zmožna, so njene domnevne politične kompetence bistveno precenjene. In gre v najboljšem primeru za manj tragično ponovitev zgodbe predvojnega liberalca Ljuba Sirca in njegove predsedniške kandidature za LDS iz leta 1992. Potem seveda tudi konec pri Mlinarjevi ne bo mogel bistveno drugačen kot pri žrtvi Nagodetovega procesa.Če je vladajoči blok nima morda v naslednji fazi namena postaviti za predsednico vlade (ampak sem precej prepričan, da so tisti, ki v vladajoči opciji odločajo o tem, kdo je lahko predsednik vlade, za takšno potezo dejansko preveč ksenofobni, predvsem pa jih je nagonsko preveč strah vsega, kar prihaja s »kapitalističnega zapada«), bo po sorazmerno kratkotrajni uporabi pač pristala na političnem smetišču ali, kar bo zanjo osebno veliko bolje, politično pa v isti kategoriji, na kakšni državni sinekuri. Njeno ime pa bo resda pri majhni skupini ljudi s političnim spominom vselej povezano z instantno strančico, na katero se je navezala in katere kratice verjetno kmalu ne bo več prav lahko razvozlati.Kajpak si sploh ne upam pomisliti na drugo možnost. Da so povezave političarke, ki je med koroškimi Slovenci nekakšna konservativka in v Evropi liberalka, s stebri vladajočega bloka dejansko globlje, kot je vidno na prvi pogled, in njen pristanek na političnem satelitu ni zgolj sad naključja ali naivnosti. Če je tako, je moja »koroška bolezen« res huda.Ampak trenutno me pač drži. Zato bi se mi zdelo pametneje, če bi se v vsebinski opoziciji manj ukvarjali s »tujstvom« koroške Slovenke Angelike Mlinar, bolj pa s spraševanjem, zakaj je z evropskega političnega »trga« niso raje pobrali oni.

Aleš Maver

komentarcasnikmlinarinfopolitika

Sol in luč

VEČ ...|17. 12. 2019
Aleš Kramolc: Vozim skozi življenje - fant, ki je obležal, da bi lahko na noge postavil svoje življenje.

Tokratna oddaja Sol in luč je govorila o fantu, ki je obležal, da bi lahko na noge postavil svoje življenje, o fantu, ki ne more hoditi, medtem, ko njegova duša pleše. »To ni le moja zgodba. To je zgodba vseh, ki včasih obupajo nad življenjem. Sem Aleš, ki uporablja voziček. Nisem vozičkar, ki mu je ime Aleš.« tako je v knjigo (izšla je pri založbi 5KA), ki je marsikoga ganila do solz, zapisal naš tokratni gost, Aleš Kramolc. Predstavili smo del knjige z naslovom Vozim skozi življenje in slišali del pogovora z avtorjem, ki ga je posnela kolegica Nataša Ličen.

Aleš Kramolc: Vozim skozi življenje - fant, ki je obležal, da bi lahko na noge postavil svoje življenje.

Tokratna oddaja Sol in luč je govorila o fantu, ki je obležal, da bi lahko na noge postavil svoje življenje, o fantu, ki ne more hoditi, medtem, ko njegova duša pleše. »To ni le moja zgodba. To je zgodba vseh, ki včasih obupajo nad življenjem. Sem Aleš, ki uporablja voziček. Nisem vozičkar, ki mu je ime Aleš.« tako je v knjigo (izšla je pri založbi 5KA), ki je marsikoga ganila do solz, zapisal naš tokratni gost, Aleš Kramolc. Predstavili smo del knjige z naslovom Vozim skozi življenje in slišali del pogovora z avtorjem, ki ga je posnela kolegica Nataša Ličen.

duhovnostodnosivzgoja

Sol in luč

Aleš Kramolc: Vozim skozi življenje - fant, ki je obležal, da bi lahko na noge postavil svoje življenje.
Tokratna oddaja Sol in luč je govorila o fantu, ki je obležal, da bi lahko na noge postavil svoje življenje, o fantu, ki ne more hoditi, medtem, ko njegova duša pleše. »To ni le moja zgodba. To je zgodba vseh, ki včasih obupajo nad življenjem. Sem Aleš, ki uporablja voziček. Nisem vozičkar, ki mu je ime Aleš.« tako je v knjigo (izšla je pri založbi 5KA), ki je marsikoga ganila do solz, zapisal naš tokratni gost, Aleš Kramolc. Predstavili smo del knjige z naslovom Vozim skozi življenje in slišali del pogovora z avtorjem, ki ga je posnela kolegica Nataša Ličen.
VEČ ...|17. 12. 2019
Aleš Kramolc: Vozim skozi življenje - fant, ki je obležal, da bi lahko na noge postavil svoje življenje.
Tokratna oddaja Sol in luč je govorila o fantu, ki je obležal, da bi lahko na noge postavil svoje življenje, o fantu, ki ne more hoditi, medtem, ko njegova duša pleše. »To ni le moja zgodba. To je zgodba vseh, ki včasih obupajo nad življenjem. Sem Aleš, ki uporablja voziček. Nisem vozičkar, ki mu je ime Aleš.« tako je v knjigo (izšla je pri založbi 5KA), ki je marsikoga ganila do solz, zapisal naš tokratni gost, Aleš Kramolc. Predstavili smo del knjige z naslovom Vozim skozi življenje in slišali del pogovora z avtorjem, ki ga je posnela kolegica Nataša Ličen.

Tadej SadarNataša Ličen

duhovnostodnosivzgoja

Komentar Domovina.je

VEČ ...|16. 12. 2019
Aleš Meden: Ko “socialistični” Kitajci iz Slovenije izganjajo socializem

»Privatizacija«, ena najbolj osovraženih besed, kar jih lahko zasliši uho pravega socialista. Takoj ga spravi k otorinolaringologu.Gre namreč za postopek, pri katerem podjetje, ki je naše, beri v rokah vladajoči eliti naklonjenih prvoborcev, preide k lastniku, ki ga taista elita ne more nadzorovati ter mu ukazovati. Adijo čudaške pogodbe, ki denarce pretakajo v žepe pravih, zbogom rente zaslužnim. Ob čisto vsaki privatizaciji se zato zažene plaz črnogledih napovedi o zlobnežih, ki kupujejo našo srebrnino, zlata vendarle ni, izključno zato, da jo bodo nemudoma uničili.

Aleš Meden: Ko “socialistični” Kitajci iz Slovenije izganjajo socializem

»Privatizacija«, ena najbolj osovraženih besed, kar jih lahko zasliši uho pravega socialista. Takoj ga spravi k otorinolaringologu.Gre namreč za postopek, pri katerem podjetje, ki je naše, beri v rokah vladajoči eliti naklonjenih prvoborcev, preide k lastniku, ki ga taista elita ne more nadzorovati ter mu ukazovati. Adijo čudaške pogodbe, ki denarce pretakajo v žepe pravih, zbogom rente zaslužnim. Ob čisto vsaki privatizaciji se zato zažene plaz črnogledih napovedi o zlobnežih, ki kupujejo našo srebrnino, zlata vendarle ni, izključno zato, da jo bodo nemudoma uničili.

komentarpolitika

Komentar Domovina.je

Aleš Meden: Ko “socialistični” Kitajci iz Slovenije izganjajo socializem
»Privatizacija«, ena najbolj osovraženih besed, kar jih lahko zasliši uho pravega socialista. Takoj ga spravi k otorinolaringologu.Gre namreč za postopek, pri katerem podjetje, ki je naše, beri v rokah vladajoči eliti naklonjenih prvoborcev, preide k lastniku, ki ga taista elita ne more nadzorovati ter mu ukazovati. Adijo čudaške pogodbe, ki denarce pretakajo v žepe pravih, zbogom rente zaslužnim. Ob čisto vsaki privatizaciji se zato zažene plaz črnogledih napovedi o zlobnežih, ki kupujejo našo srebrnino, zlata vendarle ni, izključno zato, da jo bodo nemudoma uničili.
VEČ ...|16. 12. 2019
Aleš Meden: Ko “socialistični” Kitajci iz Slovenije izganjajo socializem
»Privatizacija«, ena najbolj osovraženih besed, kar jih lahko zasliši uho pravega socialista. Takoj ga spravi k otorinolaringologu.Gre namreč za postopek, pri katerem podjetje, ki je naše, beri v rokah vladajoči eliti naklonjenih prvoborcev, preide k lastniku, ki ga taista elita ne more nadzorovati ter mu ukazovati. Adijo čudaške pogodbe, ki denarce pretakajo v žepe pravih, zbogom rente zaslužnim. Ob čisto vsaki privatizaciji se zato zažene plaz črnogledih napovedi o zlobnežih, ki kupujejo našo srebrnino, zlata vendarle ni, izključno zato, da jo bodo nemudoma uničili.

Aleš Meden

komentarpolitika

Graditelji slovenskega doma

VEČ ...|15. 12. 2019
Žiga Zois (1747 - 1819)

Žiga Zois, ki ga je Cankar poimenoval „oče in varuh slovenske literature“, je z moralno in finančno podporo ter odlično založeno knjižnico, omogočil razsvetljensko delo Linhartu, Vodniku, Kopitarju in drugim. Ti so skupaj z njim na prehodu iz 18. v 19. stoletje postavljali temelje za pravilen razvoj slovenskega knjižnega jezika in literature.

Žiga Zois (1747 - 1819)

Žiga Zois, ki ga je Cankar poimenoval „oče in varuh slovenske literature“, je z moralno in finančno podporo ter odlično založeno knjižnico, omogočil razsvetljensko delo Linhartu, Vodniku, Kopitarju in drugim. Ti so skupaj z njim na prehodu iz 18. v 19. stoletje postavljali temelje za pravilen razvoj slovenskega knjižnega jezika in literature.

izobraževanjeinfokulturaspominvzgojadružba

Graditelji slovenskega doma

Žiga Zois (1747 - 1819)
Žiga Zois, ki ga je Cankar poimenoval „oče in varuh slovenske literature“, je z moralno in finančno podporo ter odlično založeno knjižnico, omogočil razsvetljensko delo Linhartu, Vodniku, Kopitarju in drugim. Ti so skupaj z njim na prehodu iz 18. v 19. stoletje postavljali temelje za pravilen razvoj slovenskega knjižnega jezika in literature.
VEČ ...|15. 12. 2019
Žiga Zois (1747 - 1819)
Žiga Zois, ki ga je Cankar poimenoval „oče in varuh slovenske literature“, je z moralno in finančno podporo ter odlično založeno knjižnico, omogočil razsvetljensko delo Linhartu, Vodniku, Kopitarju in drugim. Ti so skupaj z njim na prehodu iz 18. v 19. stoletje postavljali temelje za pravilen razvoj slovenskega knjižnega jezika in literature.

Tone Gorjup

izobraževanjeinfokulturaspominvzgojadružba

Naš gost

VEČ ...|14. 12. 2019
Zdravnica dr. Metka Zorc

Znanje bazične medicine, povezano s klinično prakso na področju kardiologije je dr. Metki Zorc omogočilo, da je uspešno razvila tretji Slovenski center za zdravljenje bolezni srca in ožilja MC MEDICOR v Izoli, pred in post operacijski center Medicor v Ljubljani ter Center za preventivno kardiologijo in rehabilitacijo v portoroških hotelih LifeClass.

Zdravnica dr. Metka Zorc

Znanje bazične medicine, povezano s klinično prakso na področju kardiologije je dr. Metki Zorc omogočilo, da je uspešno razvila tretji Slovenski center za zdravljenje bolezni srca in ožilja MC MEDICOR v Izoli, pred in post operacijski center Medicor v Ljubljani ter Center za preventivno kardiologijo in rehabilitacijo v portoroških hotelih LifeClass.

družbapogovor

Naš gost

Zdravnica dr. Metka Zorc
Znanje bazične medicine, povezano s klinično prakso na področju kardiologije je dr. Metki Zorc omogočilo, da je uspešno razvila tretji Slovenski center za zdravljenje bolezni srca in ožilja MC MEDICOR v Izoli, pred in post operacijski center Medicor v Ljubljani ter Center za preventivno kardiologijo in rehabilitacijo v portoroških hotelih LifeClass.
VEČ ...|14. 12. 2019
Zdravnica dr. Metka Zorc
Znanje bazične medicine, povezano s klinično prakso na področju kardiologije je dr. Metki Zorc omogočilo, da je uspešno razvila tretji Slovenski center za zdravljenje bolezni srca in ožilja MC MEDICOR v Izoli, pred in post operacijski center Medicor v Ljubljani ter Center za preventivno kardiologijo in rehabilitacijo v portoroških hotelih LifeClass.

Mateja Subotičanec

družbapogovor

Iz naših krajev

VEČ ...|14. 12. 2019
Veržej, Trzin, Ormož

Poročali smo o gradnji Doma zaščite in reševanja v Trzinu, že 12 razstavi jaslic z vse Slovenije v Veržeju ter da je Center ponovne uporabe Ormož postal Naj socialno podjetje Podravja 2019.

Veržej, Trzin, Ormož

Poročali smo o gradnji Doma zaščite in reševanja v Trzinu, že 12 razstavi jaslic z vse Slovenije v Veržeju ter da je Center ponovne uporabe Ormož postal Naj socialno podjetje Podravja 2019.

družbainfopogovorVeržejTrzinOrmož

Iz naših krajev

Veržej, Trzin, Ormož
Poročali smo o gradnji Doma zaščite in reševanja v Trzinu, že 12 razstavi jaslic z vse Slovenije v Veržeju ter da je Center ponovne uporabe Ormož postal Naj socialno podjetje Podravja 2019.
VEČ ...|14. 12. 2019
Veržej, Trzin, Ormož
Poročali smo o gradnji Doma zaščite in reševanja v Trzinu, že 12 razstavi jaslic z vse Slovenije v Veržeju ter da je Center ponovne uporabe Ormož postal Naj socialno podjetje Podravja 2019.

Andrej Šinko

družbainfopogovorVeržejTrzinOrmož

Pogovor o

VEČ ...|11. 12. 2019
Rast oziroma zorenje v duhovniškem in redovniškem poklicu

Kaj postaviti v središče vzgojnega procesa? Molitev, zakramentalno življenje, povezanost s Kristusom. Kako ravnati, če so med kandidati tudi taki, ki so nagnjeni h homoseksualnosti, pedofiliji? Kdo odloča o tem ali lahko nekdo naredi zaobljube, prejme posvečenje? O tem so govorili s. Hermina Nemšak, Peter Kokotec in p. Janez Papa.

Rast oziroma zorenje v duhovniškem in redovniškem poklicu

Kaj postaviti v središče vzgojnega procesa? Molitev, zakramentalno življenje, povezanost s Kristusom. Kako ravnati, če so med kandidati tudi taki, ki so nagnjeni h homoseksualnosti, pedofiliji? Kdo odloča o tem ali lahko nekdo naredi zaobljube, prejme posvečenje? O tem so govorili s. Hermina Nemšak, Peter Kokotec in p. Janez Papa.

duhovnostvzgojaposvečenost

Pogovor o

Rast oziroma zorenje v duhovniškem in redovniškem poklicu
Kaj postaviti v središče vzgojnega procesa? Molitev, zakramentalno življenje, povezanost s Kristusom. Kako ravnati, če so med kandidati tudi taki, ki so nagnjeni h homoseksualnosti, pedofiliji? Kdo odloča o tem ali lahko nekdo naredi zaobljube, prejme posvečenje? O tem so govorili s. Hermina Nemšak, Peter Kokotec in p. Janez Papa.
VEČ ...|11. 12. 2019
Rast oziroma zorenje v duhovniškem in redovniškem poklicu
Kaj postaviti v središče vzgojnega procesa? Molitev, zakramentalno življenje, povezanost s Kristusom. Kako ravnati, če so med kandidati tudi taki, ki so nagnjeni h homoseksualnosti, pedofiliji? Kdo odloča o tem ali lahko nekdo naredi zaobljube, prejme posvečenje? O tem so govorili s. Hermina Nemšak, Peter Kokotec in p. Janez Papa.

Tone Gorjup

duhovnostvzgojaposvečenost

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|9. 12. 2019
Zelnja musaka

Naredimo enako kot krompirjevo, le da krompir nadomestimo s kislim zeljem. Tega najprej operemo in ožmemo ter prerežemo. Damo ga v kozico, dolijemo vodo in naj vre 15 minut. Odcedimo in ga uporabimo pri sestavljanju musake. Lahko pa zelje pražimo - damo ga na praženo čebulo. Nadaljnji postopek je enak.

Zelnja musaka

Naredimo enako kot krompirjevo, le da krompir nadomestimo s kislim zeljem. Tega najprej operemo in ožmemo ter prerežemo. Damo ga v kozico, dolijemo vodo in naj vre 15 minut. Odcedimo in ga uporabimo pri sestavljanju musake. Lahko pa zelje pražimo - damo ga na praženo čebulo. Nadaljnji postopek je enak.

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

Zelnja musaka
Naredimo enako kot krompirjevo, le da krompir nadomestimo s kislim zeljem. Tega najprej operemo in ožmemo ter prerežemo. Damo ga v kozico, dolijemo vodo in naj vre 15 minut. Odcedimo in ga uporabimo pri sestavljanju musake. Lahko pa zelje pražimo - damo ga na praženo čebulo. Nadaljnji postopek je enak.
VEČ ...|9. 12. 2019
Zelnja musaka
Naredimo enako kot krompirjevo, le da krompir nadomestimo s kislim zeljem. Tega najprej operemo in ožmemo ter prerežemo. Damo ga v kozico, dolijemo vodo in naj vre 15 minut. Odcedimo in ga uporabimo pri sestavljanju musake. Lahko pa zelje pražimo - damo ga na praženo čebulo. Nadaljnji postopek je enak.

Matjaž Merljak

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|9. 12. 2019
Strojni keksi

Potrebujemo: 75 dag moke (mehka ali ostra ali kombinacija) in 1 pecilni prašek, posebej zmiksamo ali zdrobimo 25 dag masla, presejanih 25 dag sladkor v prahu in vanilin. To zmešamo in v jamico na sredini damo posebej razžvrkljana 3 jajca, dodamo tudi sok ene in pol limone, po želji tudi kakšno žlico ruma. Z roko ugnetemo, testo postane krepko in trdo. Pokrito naj počiva na hladnem. Pečemo pri 190 stopinjah, da dobijo lepo oranžno-rdečo barvo.

Strojni keksi

Potrebujemo: 75 dag moke (mehka ali ostra ali kombinacija) in 1 pecilni prašek, posebej zmiksamo ali zdrobimo 25 dag masla, presejanih 25 dag sladkor v prahu in vanilin. To zmešamo in v jamico na sredini damo posebej razžvrkljana 3 jajca, dodamo tudi sok ene in pol limone, po želji tudi kakšno žlico ruma. Z roko ugnetemo, testo postane krepko in trdo. Pokrito naj počiva na hladnem. Pečemo pri 190 stopinjah, da dobijo lepo oranžno-rdečo barvo.

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

Strojni keksi
Potrebujemo: 75 dag moke (mehka ali ostra ali kombinacija) in 1 pecilni prašek, posebej zmiksamo ali zdrobimo 25 dag masla, presejanih 25 dag sladkor v prahu in vanilin. To zmešamo in v jamico na sredini damo posebej razžvrkljana 3 jajca, dodamo tudi sok ene in pol limone, po želji tudi kakšno žlico ruma. Z roko ugnetemo, testo postane krepko in trdo. Pokrito naj počiva na hladnem. Pečemo pri 190 stopinjah, da dobijo lepo oranžno-rdečo barvo.
VEČ ...|9. 12. 2019
Strojni keksi
Potrebujemo: 75 dag moke (mehka ali ostra ali kombinacija) in 1 pecilni prašek, posebej zmiksamo ali zdrobimo 25 dag masla, presejanih 25 dag sladkor v prahu in vanilin. To zmešamo in v jamico na sredini damo posebej razžvrkljana 3 jajca, dodamo tudi sok ene in pol limone, po želji tudi kakšno žlico ruma. Z roko ugnetemo, testo postane krepko in trdo. Pokrito naj počiva na hladnem. Pečemo pri 190 stopinjah, da dobijo lepo oranžno-rdečo barvo.

Matjaž Merljak

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|9. 12. 2019
Beljakovi poljubčki

Beljake stehtamo in nato pripravimo še dvakrat toliko sladkorja, vanilin sladkor in za nožev vrh limonine kisline. Sestavine damo v emajlirano skledo ter jih miksamo. Ko se zmes začne rahlo peniti, posodo postavimo nad drugo posodo z vrelo vodo. Odstavimo in nato lahko po želji dodamo malo kokosa. Nabrizgamo na peki papir in lahko okrasimo z lističi mandljev, polovico oreha ali lešnika. Dodamo v 80 do 100 stopinj Celzija vročo pečico. Tako naj se dobro posušijo, tudi sredina mora biti suha.

Beljakovi poljubčki

Beljake stehtamo in nato pripravimo še dvakrat toliko sladkorja, vanilin sladkor in za nožev vrh limonine kisline. Sestavine damo v emajlirano skledo ter jih miksamo. Ko se zmes začne rahlo peniti, posodo postavimo nad drugo posodo z vrelo vodo. Odstavimo in nato lahko po želji dodamo malo kokosa. Nabrizgamo na peki papir in lahko okrasimo z lističi mandljev, polovico oreha ali lešnika. Dodamo v 80 do 100 stopinj Celzija vročo pečico. Tako naj se dobro posušijo, tudi sredina mora biti suha.

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

Beljakovi poljubčki
Beljake stehtamo in nato pripravimo še dvakrat toliko sladkorja, vanilin sladkor in za nožev vrh limonine kisline. Sestavine damo v emajlirano skledo ter jih miksamo. Ko se zmes začne rahlo peniti, posodo postavimo nad drugo posodo z vrelo vodo. Odstavimo in nato lahko po želji dodamo malo kokosa. Nabrizgamo na peki papir in lahko okrasimo z lističi mandljev, polovico oreha ali lešnika. Dodamo v 80 do 100 stopinj Celzija vročo pečico. Tako naj se dobro posušijo, tudi sredina mora biti suha.
VEČ ...|9. 12. 2019
Beljakovi poljubčki
Beljake stehtamo in nato pripravimo še dvakrat toliko sladkorja, vanilin sladkor in za nožev vrh limonine kisline. Sestavine damo v emajlirano skledo ter jih miksamo. Ko se zmes začne rahlo peniti, posodo postavimo nad drugo posodo z vrelo vodo. Odstavimo in nato lahko po želji dodamo malo kokosa. Nabrizgamo na peki papir in lahko okrasimo z lističi mandljev, polovico oreha ali lešnika. Dodamo v 80 do 100 stopinj Celzija vročo pečico. Tako naj se dobro posušijo, tudi sredina mora biti suha.

Matjaž Merljak

kuhajmo

Duhovna misel

VEČ ...|9. 12. 2019
V Jezusovi bližini

Ker zaradi množice niso našli, kod bi ga nesli noter, so šli na streho in ga med opeko spustili s posteljo vred v sredo pred Jezusa. (Lk 5, 19)

V Jezusovi bližini

Ker zaradi množice niso našli, kod bi ga nesli noter, so šli na streho in ga med opeko spustili s posteljo vred v sredo pred Jezusa. (Lk 5, 19)

duhovnost

Duhovna misel

V Jezusovi bližini
Ker zaradi množice niso našli, kod bi ga nesli noter, so šli na streho in ga med opeko spustili s posteljo vred v sredo pred Jezusa. (Lk 5, 19)
VEČ ...|9. 12. 2019
V Jezusovi bližini
Ker zaradi množice niso našli, kod bi ga nesli noter, so šli na streho in ga med opeko spustili s posteljo vred v sredo pred Jezusa. (Lk 5, 19)

Gregor Čušin

duhovnost

Kulturni utrinki

VEČ ...|4. 12. 2019
Nove koprske orgle

Miran Bordon ob dogodku predstavitve projekta postavitve orgel koprske stolnice 1421 - 2021.

Nove koprske orgle

Miran Bordon ob dogodku predstavitve projekta postavitve orgel koprske stolnice 1421 - 2021.

kulturaMiran Bordon

Kulturni utrinki

Nove koprske orgle
Miran Bordon ob dogodku predstavitve projekta postavitve orgel koprske stolnice 1421 - 2021.
VEČ ...|4. 12. 2019
Nove koprske orgle
Miran Bordon ob dogodku predstavitve projekta postavitve orgel koprske stolnice 1421 - 2021.

Jože Bartolj

kulturaMiran Bordon

Komentar Domovina.je

VEČ ...|4. 12. 2019
Tolerantnost na visokih obratih

Minuli knjižni sejem v Ljubljani je postregel z več žalostnimi posebnostmi. Že pred njim se je slovenska javnost ukvarjala, kot se temu grdo reče, z babjim ravsom. Zakuhali sta ga dve, od rdeče zvezde prežeti dami, Makarovičeva in Slabšakova. Običajno ju vidimo v vlogi zagovornic socialistične preteklosti, s tem pa indirektno socialne pravičnosti, enakosti in delitve dobrin. No, pa se jima je zataknilo prav pri dobrinah. Kot običajno vsem iz tega antikapitalističnega bazena.A višek kulturniške zabave je uspelo LGTB-jevskim aktivistom, ki so s hrbti in branjem protestirali zoper najbolj izpostavljenega slovenskega Freudovca, mag. Vodeba. A, zadeva se ni končala z miroljubnim protestom. Zagovorniki strpnosti in tolerantnosti so podivjali do te mere, da je organizator moral poklicati na pomoč, kar modre angele. Vodeb je tako s Freudom dobival iz minute v minuto žive dokaze, da imata z učiteljem prav. V svoji naturalistični maniri, ki je pri vsej sodobni kulturološki zmedenosti zdravilna, se ni pustil motiti pri razlagi Ojdipovega kompleksa, ki se lahko razreši samo v heteroseksualnem razmerju. LGTB-ejevci so mu naredili odlično reklamo za knjigo in upati smemo, da bodo tudi zaradi te knjige biološki fantje hoteli postati možje in biološke ženske, žene. Da feministično lezbična in gejevska ideologija, po teoriji spola postaja vse bolj agresivna, je že nekaj časa jasno.Kaj pa so parade ponosa drugega kakor javno manifestiranje identitetnih problemov? A Bog ne daj, da kakšen župan tega ne dovoli, ali celo kakšna država, kot je katoliško zagamana Poljska, te vrste marše prepove. Sodobna tolerantnost se meri po toleranci do parad ponosa. Od slovenskega knjižnega sejma naprej bi veljalo to politično korektnost zbrisati z dnevnega reda svetovne javnosti. Če ti ljudje ne prenesejo niti knjige, ki je tudi drugačna kot so drugačni oni, po tem je sleherno drugačnost potrebno prepovedati in zatirati. Vsaka drugačnost je pač samo drugačnost. In v demokratični družbi bi naj mirno sobivale.Dve področji iz seznama politične korektnosti me že dolgo motita, ker jima ne zmorem pripisati logičnosti. Če je nacizem izvajal holokavst nad Judi in istospolnimi osebami, zaradi tega ne eni, ne drugi ne morejo imeti bianko menice, da se jih ne sme kritizirati in nasprotovati njihovemu početju. Judovska politika v Izraelu in še kje, je umazana, a če to poveš, si lahko prištet med antisemite. In ko Vodeb pove, kaj si misli o feministkah in LGTB-ejevcih, je homofob in vse kar je temu podobnega. Nikjer še nisem zasledil, da se kristjanov ne sme kritično presojati, ker so nad njimi izvajali holokavste vsi, od Nerona do sodobne Sirije.Pred leti sem se ves mesec posvetil študiju pojava homoseksualnosti, ker je tudi znotraj teoloških vrst mogoče zaslediti vse mogoče. Poleg tega sem imel primere, da so me ljudje vprašali, kaj naj naredijo, ker njihova spolna identiteta ni bila jasno artikulirana. Poznam tudi istospolno usmerjene osebe, ki so blizu cerkvi ali celo njeni sodelavci. S slednjimi nisem imel nobenih osebnih težav. Pri prvih pa sem svetoval naj naredijo vse, kar lahko, da se bodo v svoji koži počutili to, kar menijo, da so. Vsi vemo, da so ljudje, ki se ne doživljajo in dojemajo kot večina, ki je heteroseksualna. To pa še ne pomeni, da je potrebno iz tega stalno ustvarjati družbeni problem in ga manifestirati pod krinko boja za enake pravice. Še najmanj pa gre za dokaze napredne in odprte družbe, kot so nam to do letošnjega knjižnega sejma dopovedovali aktivisti LGTB.Napredna družba je lahko samo tista, ki gre naprej, ki bo preživela, ki bo dovolj vitalna. Žal pa to iz istospolnih opredelitev ne izhaja. Takšna družba nima prihodnosti, ker je napovedala vojno biologiji. Brez biologije pa tudi ni ne kulture, ne družbe. In pri vsej tej zgodbi je zanimivo, da so danes največji antifroidovci tisti, ki so v šestdesetih letih prejšnjega stoletja zagovarjali seksualno revolucijo v najbolj seksitični maniri. Od takratnega Rousseaujevskega klica nazaj k naravi, smo danes pristali pri klicu, »sola« kultura. Noben ekstremen in noben enostranski poudarek v zgodovini antropologije ni predstavljal napredka in razvoja, pač pa regres. Vsiljevanje kakršnekoli ideologije v vrtce in šole predstavlja zavestno pohabljanje generacij.Nismo se še opomogli od komunistične pohabljenosti pa nam potomci vrednostnega nihilizma in relativizma vsiljujejo teorijo spola kot civilizacijski dosežek.Knjižni sejem je postregel tudi s podatkom, da vedno manj Slovencev bere, da na sejmu še ni bilo tako malo ljudi. To nas lahko skrbi, ker je sodobna tehnologija, ki diktira bralno kulturo, bistveno bolj površna in poplitvena, kot je knjiga. Manj knjige in več ideologije. Več ideologije, manj demokracije in tolerantnosti. Manj demokracije, več nasilja in avtokracije.LGTB-ejevski aktivizem s teorijo spola je zajezdil družbo v trenutku njene šibkosti in zbeganosti, njene moralne neodpornosti. Vodebova svarila so ključna. Kdor jih niti tolerira ne, že ve zakaj.

Tolerantnost na visokih obratih

Minuli knjižni sejem v Ljubljani je postregel z več žalostnimi posebnostmi. Že pred njim se je slovenska javnost ukvarjala, kot se temu grdo reče, z babjim ravsom. Zakuhali sta ga dve, od rdeče zvezde prežeti dami, Makarovičeva in Slabšakova. Običajno ju vidimo v vlogi zagovornic socialistične preteklosti, s tem pa indirektno socialne pravičnosti, enakosti in delitve dobrin. No, pa se jima je zataknilo prav pri dobrinah. Kot običajno vsem iz tega antikapitalističnega bazena.A višek kulturniške zabave je uspelo LGTB-jevskim aktivistom, ki so s hrbti in branjem protestirali zoper najbolj izpostavljenega slovenskega Freudovca, mag. Vodeba. A, zadeva se ni končala z miroljubnim protestom. Zagovorniki strpnosti in tolerantnosti so podivjali do te mere, da je organizator moral poklicati na pomoč, kar modre angele. Vodeb je tako s Freudom dobival iz minute v minuto žive dokaze, da imata z učiteljem prav. V svoji naturalistični maniri, ki je pri vsej sodobni kulturološki zmedenosti zdravilna, se ni pustil motiti pri razlagi Ojdipovega kompleksa, ki se lahko razreši samo v heteroseksualnem razmerju. LGTB-ejevci so mu naredili odlično reklamo za knjigo in upati smemo, da bodo tudi zaradi te knjige biološki fantje hoteli postati možje in biološke ženske, žene. Da feministično lezbična in gejevska ideologija, po teoriji spola postaja vse bolj agresivna, je že nekaj časa jasno.Kaj pa so parade ponosa drugega kakor javno manifestiranje identitetnih problemov? A Bog ne daj, da kakšen župan tega ne dovoli, ali celo kakšna država, kot je katoliško zagamana Poljska, te vrste marše prepove. Sodobna tolerantnost se meri po toleranci do parad ponosa. Od slovenskega knjižnega sejma naprej bi veljalo to politično korektnost zbrisati z dnevnega reda svetovne javnosti. Če ti ljudje ne prenesejo niti knjige, ki je tudi drugačna kot so drugačni oni, po tem je sleherno drugačnost potrebno prepovedati in zatirati. Vsaka drugačnost je pač samo drugačnost. In v demokratični družbi bi naj mirno sobivale.Dve področji iz seznama politične korektnosti me že dolgo motita, ker jima ne zmorem pripisati logičnosti. Če je nacizem izvajal holokavst nad Judi in istospolnimi osebami, zaradi tega ne eni, ne drugi ne morejo imeti bianko menice, da se jih ne sme kritizirati in nasprotovati njihovemu početju. Judovska politika v Izraelu in še kje, je umazana, a če to poveš, si lahko prištet med antisemite. In ko Vodeb pove, kaj si misli o feministkah in LGTB-ejevcih, je homofob in vse kar je temu podobnega. Nikjer še nisem zasledil, da se kristjanov ne sme kritično presojati, ker so nad njimi izvajali holokavste vsi, od Nerona do sodobne Sirije.Pred leti sem se ves mesec posvetil študiju pojava homoseksualnosti, ker je tudi znotraj teoloških vrst mogoče zaslediti vse mogoče. Poleg tega sem imel primere, da so me ljudje vprašali, kaj naj naredijo, ker njihova spolna identiteta ni bila jasno artikulirana. Poznam tudi istospolno usmerjene osebe, ki so blizu cerkvi ali celo njeni sodelavci. S slednjimi nisem imel nobenih osebnih težav. Pri prvih pa sem svetoval naj naredijo vse, kar lahko, da se bodo v svoji koži počutili to, kar menijo, da so. Vsi vemo, da so ljudje, ki se ne doživljajo in dojemajo kot večina, ki je heteroseksualna. To pa še ne pomeni, da je potrebno iz tega stalno ustvarjati družbeni problem in ga manifestirati pod krinko boja za enake pravice. Še najmanj pa gre za dokaze napredne in odprte družbe, kot so nam to do letošnjega knjižnega sejma dopovedovali aktivisti LGTB.Napredna družba je lahko samo tista, ki gre naprej, ki bo preživela, ki bo dovolj vitalna. Žal pa to iz istospolnih opredelitev ne izhaja. Takšna družba nima prihodnosti, ker je napovedala vojno biologiji. Brez biologije pa tudi ni ne kulture, ne družbe. In pri vsej tej zgodbi je zanimivo, da so danes največji antifroidovci tisti, ki so v šestdesetih letih prejšnjega stoletja zagovarjali seksualno revolucijo v najbolj seksitični maniri. Od takratnega Rousseaujevskega klica nazaj k naravi, smo danes pristali pri klicu, »sola« kultura. Noben ekstremen in noben enostranski poudarek v zgodovini antropologije ni predstavljal napredka in razvoja, pač pa regres. Vsiljevanje kakršnekoli ideologije v vrtce in šole predstavlja zavestno pohabljanje generacij.Nismo se še opomogli od komunistične pohabljenosti pa nam potomci vrednostnega nihilizma in relativizma vsiljujejo teorijo spola kot civilizacijski dosežek.Knjižni sejem je postregel tudi s podatkom, da vedno manj Slovencev bere, da na sejmu še ni bilo tako malo ljudi. To nas lahko skrbi, ker je sodobna tehnologija, ki diktira bralno kulturo, bistveno bolj površna in poplitvena, kot je knjiga. Manj knjige in več ideologije. Več ideologije, manj demokracije in tolerantnosti. Manj demokracije, več nasilja in avtokracije.LGTB-ejevski aktivizem s teorijo spola je zajezdil družbo v trenutku njene šibkosti in zbeganosti, njene moralne neodpornosti. Vodebova svarila so ključna. Kdor jih niti tolerira ne, že ve zakaj.

časnikkomentarslovenijapolitikalgbtinfo

Komentar Domovina.je

Tolerantnost na visokih obratih
Minuli knjižni sejem v Ljubljani je postregel z več žalostnimi posebnostmi. Že pred njim se je slovenska javnost ukvarjala, kot se temu grdo reče, z babjim ravsom. Zakuhali sta ga dve, od rdeče zvezde prežeti dami, Makarovičeva in Slabšakova. Običajno ju vidimo v vlogi zagovornic socialistične preteklosti, s tem pa indirektno socialne pravičnosti, enakosti in delitve dobrin. No, pa se jima je zataknilo prav pri dobrinah. Kot običajno vsem iz tega antikapitalističnega bazena.A višek kulturniške zabave je uspelo LGTB-jevskim aktivistom, ki so s hrbti in branjem protestirali zoper najbolj izpostavljenega slovenskega Freudovca, mag. Vodeba. A, zadeva se ni končala z miroljubnim protestom. Zagovorniki strpnosti in tolerantnosti so podivjali do te mere, da je organizator moral poklicati na pomoč, kar modre angele. Vodeb je tako s Freudom dobival iz minute v minuto žive dokaze, da imata z učiteljem prav. V svoji naturalistični maniri, ki je pri vsej sodobni kulturološki zmedenosti zdravilna, se ni pustil motiti pri razlagi Ojdipovega kompleksa, ki se lahko razreši samo v heteroseksualnem razmerju. LGTB-ejevci so mu naredili odlično reklamo za knjigo in upati smemo, da bodo tudi zaradi te knjige biološki fantje hoteli postati možje in biološke ženske, žene. Da feministično lezbična in gejevska ideologija, po teoriji spola postaja vse bolj agresivna, je že nekaj časa jasno.Kaj pa so parade ponosa drugega kakor javno manifestiranje identitetnih problemov? A Bog ne daj, da kakšen župan tega ne dovoli, ali celo kakšna država, kot je katoliško zagamana Poljska, te vrste marše prepove. Sodobna tolerantnost se meri po toleranci do parad ponosa. Od slovenskega knjižnega sejma naprej bi veljalo to politično korektnost zbrisati z dnevnega reda svetovne javnosti. Če ti ljudje ne prenesejo niti knjige, ki je tudi drugačna kot so drugačni oni, po tem je sleherno drugačnost potrebno prepovedati in zatirati. Vsaka drugačnost je pač samo drugačnost. In v demokratični družbi bi naj mirno sobivale.Dve področji iz seznama politične korektnosti me že dolgo motita, ker jima ne zmorem pripisati logičnosti. Če je nacizem izvajal holokavst nad Judi in istospolnimi osebami, zaradi tega ne eni, ne drugi ne morejo imeti bianko menice, da se jih ne sme kritizirati in nasprotovati njihovemu početju. Judovska politika v Izraelu in še kje, je umazana, a če to poveš, si lahko prištet med antisemite. In ko Vodeb pove, kaj si misli o feministkah in LGTB-ejevcih, je homofob in vse kar je temu podobnega. Nikjer še nisem zasledil, da se kristjanov ne sme kritično presojati, ker so nad njimi izvajali holokavste vsi, od Nerona do sodobne Sirije.Pred leti sem se ves mesec posvetil študiju pojava homoseksualnosti, ker je tudi znotraj teoloških vrst mogoče zaslediti vse mogoče. Poleg tega sem imel primere, da so me ljudje vprašali, kaj naj naredijo, ker njihova spolna identiteta ni bila jasno artikulirana. Poznam tudi istospolno usmerjene osebe, ki so blizu cerkvi ali celo njeni sodelavci. S slednjimi nisem imel nobenih osebnih težav. Pri prvih pa sem svetoval naj naredijo vse, kar lahko, da se bodo v svoji koži počutili to, kar menijo, da so. Vsi vemo, da so ljudje, ki se ne doživljajo in dojemajo kot večina, ki je heteroseksualna. To pa še ne pomeni, da je potrebno iz tega stalno ustvarjati družbeni problem in ga manifestirati pod krinko boja za enake pravice. Še najmanj pa gre za dokaze napredne in odprte družbe, kot so nam to do letošnjega knjižnega sejma dopovedovali aktivisti LGTB.Napredna družba je lahko samo tista, ki gre naprej, ki bo preživela, ki bo dovolj vitalna. Žal pa to iz istospolnih opredelitev ne izhaja. Takšna družba nima prihodnosti, ker je napovedala vojno biologiji. Brez biologije pa tudi ni ne kulture, ne družbe. In pri vsej tej zgodbi je zanimivo, da so danes največji antifroidovci tisti, ki so v šestdesetih letih prejšnjega stoletja zagovarjali seksualno revolucijo v najbolj seksitični maniri. Od takratnega Rousseaujevskega klica nazaj k naravi, smo danes pristali pri klicu, »sola« kultura. Noben ekstremen in noben enostranski poudarek v zgodovini antropologije ni predstavljal napredka in razvoja, pač pa regres. Vsiljevanje kakršnekoli ideologije v vrtce in šole predstavlja zavestno pohabljanje generacij.Nismo se še opomogli od komunistične pohabljenosti pa nam potomci vrednostnega nihilizma in relativizma vsiljujejo teorijo spola kot civilizacijski dosežek.Knjižni sejem je postregel tudi s podatkom, da vedno manj Slovencev bere, da na sejmu še ni bilo tako malo ljudi. To nas lahko skrbi, ker je sodobna tehnologija, ki diktira bralno kulturo, bistveno bolj površna in poplitvena, kot je knjiga. Manj knjige in več ideologije. Več ideologije, manj demokracije in tolerantnosti. Manj demokracije, več nasilja in avtokracije.LGTB-ejevski aktivizem s teorijo spola je zajezdil družbo v trenutku njene šibkosti in zbeganosti, njene moralne neodpornosti. Vodebova svarila so ključna. Kdor jih niti tolerira ne, že ve zakaj.
VEČ ...|4. 12. 2019
Tolerantnost na visokih obratih
Minuli knjižni sejem v Ljubljani je postregel z več žalostnimi posebnostmi. Že pred njim se je slovenska javnost ukvarjala, kot se temu grdo reče, z babjim ravsom. Zakuhali sta ga dve, od rdeče zvezde prežeti dami, Makarovičeva in Slabšakova. Običajno ju vidimo v vlogi zagovornic socialistične preteklosti, s tem pa indirektno socialne pravičnosti, enakosti in delitve dobrin. No, pa se jima je zataknilo prav pri dobrinah. Kot običajno vsem iz tega antikapitalističnega bazena.A višek kulturniške zabave je uspelo LGTB-jevskim aktivistom, ki so s hrbti in branjem protestirali zoper najbolj izpostavljenega slovenskega Freudovca, mag. Vodeba. A, zadeva se ni končala z miroljubnim protestom. Zagovorniki strpnosti in tolerantnosti so podivjali do te mere, da je organizator moral poklicati na pomoč, kar modre angele. Vodeb je tako s Freudom dobival iz minute v minuto žive dokaze, da imata z učiteljem prav. V svoji naturalistični maniri, ki je pri vsej sodobni kulturološki zmedenosti zdravilna, se ni pustil motiti pri razlagi Ojdipovega kompleksa, ki se lahko razreši samo v heteroseksualnem razmerju. LGTB-ejevci so mu naredili odlično reklamo za knjigo in upati smemo, da bodo tudi zaradi te knjige biološki fantje hoteli postati možje in biološke ženske, žene. Da feministično lezbična in gejevska ideologija, po teoriji spola postaja vse bolj agresivna, je že nekaj časa jasno.Kaj pa so parade ponosa drugega kakor javno manifestiranje identitetnih problemov? A Bog ne daj, da kakšen župan tega ne dovoli, ali celo kakšna država, kot je katoliško zagamana Poljska, te vrste marše prepove. Sodobna tolerantnost se meri po toleranci do parad ponosa. Od slovenskega knjižnega sejma naprej bi veljalo to politično korektnost zbrisati z dnevnega reda svetovne javnosti. Če ti ljudje ne prenesejo niti knjige, ki je tudi drugačna kot so drugačni oni, po tem je sleherno drugačnost potrebno prepovedati in zatirati. Vsaka drugačnost je pač samo drugačnost. In v demokratični družbi bi naj mirno sobivale.Dve področji iz seznama politične korektnosti me že dolgo motita, ker jima ne zmorem pripisati logičnosti. Če je nacizem izvajal holokavst nad Judi in istospolnimi osebami, zaradi tega ne eni, ne drugi ne morejo imeti bianko menice, da se jih ne sme kritizirati in nasprotovati njihovemu početju. Judovska politika v Izraelu in še kje, je umazana, a če to poveš, si lahko prištet med antisemite. In ko Vodeb pove, kaj si misli o feministkah in LGTB-ejevcih, je homofob in vse kar je temu podobnega. Nikjer še nisem zasledil, da se kristjanov ne sme kritično presojati, ker so nad njimi izvajali holokavste vsi, od Nerona do sodobne Sirije.Pred leti sem se ves mesec posvetil študiju pojava homoseksualnosti, ker je tudi znotraj teoloških vrst mogoče zaslediti vse mogoče. Poleg tega sem imel primere, da so me ljudje vprašali, kaj naj naredijo, ker njihova spolna identiteta ni bila jasno artikulirana. Poznam tudi istospolno usmerjene osebe, ki so blizu cerkvi ali celo njeni sodelavci. S slednjimi nisem imel nobenih osebnih težav. Pri prvih pa sem svetoval naj naredijo vse, kar lahko, da se bodo v svoji koži počutili to, kar menijo, da so. Vsi vemo, da so ljudje, ki se ne doživljajo in dojemajo kot večina, ki je heteroseksualna. To pa še ne pomeni, da je potrebno iz tega stalno ustvarjati družbeni problem in ga manifestirati pod krinko boja za enake pravice. Še najmanj pa gre za dokaze napredne in odprte družbe, kot so nam to do letošnjega knjižnega sejma dopovedovali aktivisti LGTB.Napredna družba je lahko samo tista, ki gre naprej, ki bo preživela, ki bo dovolj vitalna. Žal pa to iz istospolnih opredelitev ne izhaja. Takšna družba nima prihodnosti, ker je napovedala vojno biologiji. Brez biologije pa tudi ni ne kulture, ne družbe. In pri vsej tej zgodbi je zanimivo, da so danes največji antifroidovci tisti, ki so v šestdesetih letih prejšnjega stoletja zagovarjali seksualno revolucijo v najbolj seksitični maniri. Od takratnega Rousseaujevskega klica nazaj k naravi, smo danes pristali pri klicu, »sola« kultura. Noben ekstremen in noben enostranski poudarek v zgodovini antropologije ni predstavljal napredka in razvoja, pač pa regres. Vsiljevanje kakršnekoli ideologije v vrtce in šole predstavlja zavestno pohabljanje generacij.Nismo se še opomogli od komunistične pohabljenosti pa nam potomci vrednostnega nihilizma in relativizma vsiljujejo teorijo spola kot civilizacijski dosežek.Knjižni sejem je postregel tudi s podatkom, da vedno manj Slovencev bere, da na sejmu še ni bilo tako malo ljudi. To nas lahko skrbi, ker je sodobna tehnologija, ki diktira bralno kulturo, bistveno bolj površna in poplitvena, kot je knjiga. Manj knjige in več ideologije. Več ideologije, manj demokracije in tolerantnosti. Manj demokracije, več nasilja in avtokracije.LGTB-ejevski aktivizem s teorijo spola je zajezdil družbo v trenutku njene šibkosti in zbeganosti, njene moralne neodpornosti. Vodebova svarila so ključna. Kdor jih niti tolerira ne, že ve zakaj.

Dr. Ivan Štuhec

časnikkomentarslovenijapolitikalgbtinfo

Naš pogled

VEČ ...|3. 12. 2019
Ta veseli mesec

Tretji december je v spomin na rojstni dan pesnika Franceta Prešerna Ta veseli dan kulture. V kaj se to začetno veselje prelevi, v nasprotje kulturnega, v nakupovalno vrvenje, pretirano (brezokusno) okraševanje, v izpraznitev, namesto v obogatitev? Postaja december Ta nori mesec?

Ta veseli mesec

Tretji december je v spomin na rojstni dan pesnika Franceta Prešerna Ta veseli dan kulture. V kaj se to začetno veselje prelevi, v nasprotje kulturnega, v nakupovalno vrvenje, pretirano (brezokusno) okraševanje, v izpraznitev, namesto v obogatitev? Postaja december Ta nori mesec?

družbaduhovnostkomentarodnosi

Naš pogled

Ta veseli mesec
Tretji december je v spomin na rojstni dan pesnika Franceta Prešerna Ta veseli dan kulture. V kaj se to začetno veselje prelevi, v nasprotje kulturnega, v nakupovalno vrvenje, pretirano (brezokusno) okraševanje, v izpraznitev, namesto v obogatitev? Postaja december Ta nori mesec?
VEČ ...|3. 12. 2019
Ta veseli mesec
Tretji december je v spomin na rojstni dan pesnika Franceta Prešerna Ta veseli dan kulture. V kaj se to začetno veselje prelevi, v nasprotje kulturnega, v nakupovalno vrvenje, pretirano (brezokusno) okraševanje, v izpraznitev, namesto v obogatitev? Postaja december Ta nori mesec?

Nataša Ličen

družbaduhovnostkomentarodnosi

Informativni prispevki

VEČ ...|3. 12. 2019
Koroški Slovenec Jože Marketz postal novi krški škof

Koroški Slovenec in predsednik tamkajšnje Karitas Jože Marketz je bil danes imenovan za novega krškega škofa. Za slovenske vernike na Koroškem je odločitev Vatikana veliko priznanje, poudarja urednica Nedelje, cerkvenega lista krške škofije Mateja Rihter.

Koroški Slovenec Jože Marketz postal novi krški škof

Koroški Slovenec in predsednik tamkajšnje Karitas Jože Marketz je bil danes imenovan za novega krškega škofa. Za slovenske vernike na Koroškem je odločitev Vatikana veliko priznanje, poudarja urednica Nedelje, cerkvenega lista krške škofije Mateja Rihter.

duhovnostinfomarkeztCelovecškof

Informativni prispevki

Koroški Slovenec Jože Marketz postal novi krški škof
Koroški Slovenec in predsednik tamkajšnje Karitas Jože Marketz je bil danes imenovan za novega krškega škofa. Za slovenske vernike na Koroškem je odločitev Vatikana veliko priznanje, poudarja urednica Nedelje, cerkvenega lista krške škofije Mateja Rihter.
VEČ ...|3. 12. 2019
Koroški Slovenec Jože Marketz postal novi krški škof
Koroški Slovenec in predsednik tamkajšnje Karitas Jože Marketz je bil danes imenovan za novega krškega škofa. Za slovenske vernike na Koroškem je odločitev Vatikana veliko priznanje, poudarja urednica Nedelje, cerkvenega lista krške škofije Mateja Rihter.

Alen Salihović

duhovnostinfomarkeztCelovecškof

Informativni prispevki

VEČ ...|28. 11. 2019
Jože Marketz novi škof v Celovcu

Jože Marketz naj bi postal novi krški škof. Uradne potrditve iz Vatikana še ni, poznavalci pa pričakujejo, da naj bi bile do najkasneje sredi prihodnjega tedna vse uradne formalnosti opravljene. Posvečenje naj bi bilo na svečnico. Pogovarjali smo se z dekanom Jankom Krištofom, predsednikom Krščanske kulturne zveze.

Jože Marketz novi škof v Celovcu

Jože Marketz naj bi postal novi krški škof. Uradne potrditve iz Vatikana še ni, poznavalci pa pričakujejo, da naj bi bile do najkasneje sredi prihodnjega tedna vse uradne formalnosti opravljene. Posvečenje naj bi bilo na svečnico. Pogovarjali smo se z dekanom Jankom Krištofom, predsednikom Krščanske kulturne zveze.

info

Informativni prispevki

Jože Marketz novi škof v Celovcu
Jože Marketz naj bi postal novi krški škof. Uradne potrditve iz Vatikana še ni, poznavalci pa pričakujejo, da naj bi bile do najkasneje sredi prihodnjega tedna vse uradne formalnosti opravljene. Posvečenje naj bi bilo na svečnico. Pogovarjali smo se z dekanom Jankom Krištofom, predsednikom Krščanske kulturne zveze.
VEČ ...|28. 11. 2019
Jože Marketz novi škof v Celovcu
Jože Marketz naj bi postal novi krški škof. Uradne potrditve iz Vatikana še ni, poznavalci pa pričakujejo, da naj bi bile do najkasneje sredi prihodnjega tedna vse uradne formalnosti opravljene. Posvečenje naj bi bilo na svečnico. Pogovarjali smo se z dekanom Jankom Krištofom, predsednikom Krščanske kulturne zveze.

Matjaž Merljak

info

Informativni prispevki

VEČ ...|26. 11. 2019
Odgovorni urednik Radia Ognjišče Tadej Sadar - novinarska konferenca

Kot odgovorni urednik uradno odgovarjam pred državo, neuradno pa poslušalcem, širšim in ožjim sodelavcem, ter našim poslovnim partnerjem. Zato naj zdaj z vso težo slovesnega trenutka izrečem hvala vsem sodelavcem, ki soustvarjate program Radia Ognjišče, vsem, ki omogočate naše delovanje, skratka vsem prijateljem, še posebej tudi vam, ki nam s svojo današnjo prisotnostjo izkazujete čast.Kako je izgledalo 25 preteklih let, ste v nekaj številkah že slišali. Z njimi smo želeli poudariti tisto, kar je skrito, namreč vezi, ki smo jih pletli s poslušalci. In to bo tudi temeljna usmeritev, ko se oziramo v prihodnost. Odnos z drugim bo izziv za vsako družbo jutrišnjega dne in še posebej za vsak medij. Statistika kaže, da se več ukvarjamo z »ekrančki« kot drug z drugim in v zadnjih letih se že kaže sestradanost zaradi pomanjkanja iskrenih in toplih odnosov. Zato bo Radio Ognjišče še naprej spodbujal h konkretnim medosebnim odnosom, solidarnosti.Naše poslanstvo je Oznanjati veselo novico. V nekaj besedah to pomeni biti človek človeku v povezavi s presežnim.Kako voditi krmilo te ladje, ko eni zahtevajo, da moramo biti drugačni in drugi, da moramo prilagajati norme sodobnemu svetu, odgovarjam z besedami iz pisma Diognetu iz tretjega stol. po Kristusu, ki o kristjanih pravi: »Njihov način ni nič nenavaden... Bivajo na zemlji, a imajo svoje državljanstvo v nebesih...« To je tudi naša vizija, ko govorimo o naši skupnosti in to je naš načrt za danes in jutri.Želimo biti sprejeti kot del enakopravne in enakovredne družbe, želimo se veseliti življenja …Nenazadnje si želimo mirno plovbo in dejavno ter odločno besedo državnih institucij, ki nas pri drugi državi, v tem primeru Italiji, ne ščiti, ko govorimo o frekvencah, ter nas v boju s sodnimi mlini pušča same. Epilog te zgodbe je ugašanje naših oddajnikov na Primorskem. Ob tem je še toliko bolj nerazumljivo dejstvo, da gre za umanjkanje branjenja državne meje, saj v 24-tem členu Zakona o elektronskih komunikacijah piše, navajam: »Radiofrekvenčni spekter je omejena naravna dobrina s pomembno družbeno, kulturno in gospodarsko vrednostjo.« Če se moramo radijske postaje na našem ozemlju umikati zaradi tožb italijanskih radijskih postaj, gre torej za pomanjkljivo obrambo slovenskih naravnih dobrin.

Odgovorni urednik Radia Ognjišče Tadej Sadar - novinarska konferenca

Kot odgovorni urednik uradno odgovarjam pred državo, neuradno pa poslušalcem, širšim in ožjim sodelavcem, ter našim poslovnim partnerjem. Zato naj zdaj z vso težo slovesnega trenutka izrečem hvala vsem sodelavcem, ki soustvarjate program Radia Ognjišče, vsem, ki omogočate naše delovanje, skratka vsem prijateljem, še posebej tudi vam, ki nam s svojo današnjo prisotnostjo izkazujete čast.Kako je izgledalo 25 preteklih let, ste v nekaj številkah že slišali. Z njimi smo želeli poudariti tisto, kar je skrito, namreč vezi, ki smo jih pletli s poslušalci. In to bo tudi temeljna usmeritev, ko se oziramo v prihodnost. Odnos z drugim bo izziv za vsako družbo jutrišnjega dne in še posebej za vsak medij. Statistika kaže, da se več ukvarjamo z »ekrančki« kot drug z drugim in v zadnjih letih se že kaže sestradanost zaradi pomanjkanja iskrenih in toplih odnosov. Zato bo Radio Ognjišče še naprej spodbujal h konkretnim medosebnim odnosom, solidarnosti.Naše poslanstvo je Oznanjati veselo novico. V nekaj besedah to pomeni biti človek človeku v povezavi s presežnim.Kako voditi krmilo te ladje, ko eni zahtevajo, da moramo biti drugačni in drugi, da moramo prilagajati norme sodobnemu svetu, odgovarjam z besedami iz pisma Diognetu iz tretjega stol. po Kristusu, ki o kristjanih pravi: »Njihov način ni nič nenavaden... Bivajo na zemlji, a imajo svoje državljanstvo v nebesih...« To je tudi naša vizija, ko govorimo o naši skupnosti in to je naš načrt za danes in jutri.Želimo biti sprejeti kot del enakopravne in enakovredne družbe, želimo se veseliti življenja …Nenazadnje si želimo mirno plovbo in dejavno ter odločno besedo državnih institucij, ki nas pri drugi državi, v tem primeru Italiji, ne ščiti, ko govorimo o frekvencah, ter nas v boju s sodnimi mlini pušča same. Epilog te zgodbe je ugašanje naših oddajnikov na Primorskem. Ob tem je še toliko bolj nerazumljivo dejstvo, da gre za umanjkanje branjenja državne meje, saj v 24-tem členu Zakona o elektronskih komunikacijah piše, navajam: »Radiofrekvenčni spekter je omejena naravna dobrina s pomembno družbeno, kulturno in gospodarsko vrednostjo.« Če se moramo radijske postaje na našem ozemlju umikati zaradi tožb italijanskih radijskih postaj, gre torej za pomanjkljivo obrambo slovenskih naravnih dobrin.

25 letinfodružba

Informativni prispevki

Odgovorni urednik Radia Ognjišče Tadej Sadar - novinarska konferenca
Kot odgovorni urednik uradno odgovarjam pred državo, neuradno pa poslušalcem, širšim in ožjim sodelavcem, ter našim poslovnim partnerjem. Zato naj zdaj z vso težo slovesnega trenutka izrečem hvala vsem sodelavcem, ki soustvarjate program Radia Ognjišče, vsem, ki omogočate naše delovanje, skratka vsem prijateljem, še posebej tudi vam, ki nam s svojo današnjo prisotnostjo izkazujete čast.Kako je izgledalo 25 preteklih let, ste v nekaj številkah že slišali. Z njimi smo želeli poudariti tisto, kar je skrito, namreč vezi, ki smo jih pletli s poslušalci. In to bo tudi temeljna usmeritev, ko se oziramo v prihodnost. Odnos z drugim bo izziv za vsako družbo jutrišnjega dne in še posebej za vsak medij. Statistika kaže, da se več ukvarjamo z »ekrančki« kot drug z drugim in v zadnjih letih se že kaže sestradanost zaradi pomanjkanja iskrenih in toplih odnosov. Zato bo Radio Ognjišče še naprej spodbujal h konkretnim medosebnim odnosom, solidarnosti.Naše poslanstvo je Oznanjati veselo novico. V nekaj besedah to pomeni biti človek človeku v povezavi s presežnim.Kako voditi krmilo te ladje, ko eni zahtevajo, da moramo biti drugačni in drugi, da moramo prilagajati norme sodobnemu svetu, odgovarjam z besedami iz pisma Diognetu iz tretjega stol. po Kristusu, ki o kristjanih pravi: »Njihov način ni nič nenavaden... Bivajo na zemlji, a imajo svoje državljanstvo v nebesih...« To je tudi naša vizija, ko govorimo o naši skupnosti in to je naš načrt za danes in jutri.Želimo biti sprejeti kot del enakopravne in enakovredne družbe, želimo se veseliti življenja …Nenazadnje si želimo mirno plovbo in dejavno ter odločno besedo državnih institucij, ki nas pri drugi državi, v tem primeru Italiji, ne ščiti, ko govorimo o frekvencah, ter nas v boju s sodnimi mlini pušča same. Epilog te zgodbe je ugašanje naših oddajnikov na Primorskem. Ob tem je še toliko bolj nerazumljivo dejstvo, da gre za umanjkanje branjenja državne meje, saj v 24-tem členu Zakona o elektronskih komunikacijah piše, navajam: »Radiofrekvenčni spekter je omejena naravna dobrina s pomembno družbeno, kulturno in gospodarsko vrednostjo.« Če se moramo radijske postaje na našem ozemlju umikati zaradi tožb italijanskih radijskih postaj, gre torej za pomanjkljivo obrambo slovenskih naravnih dobrin.
VEČ ...|26. 11. 2019
Odgovorni urednik Radia Ognjišče Tadej Sadar - novinarska konferenca
Kot odgovorni urednik uradno odgovarjam pred državo, neuradno pa poslušalcem, širšim in ožjim sodelavcem, ter našim poslovnim partnerjem. Zato naj zdaj z vso težo slovesnega trenutka izrečem hvala vsem sodelavcem, ki soustvarjate program Radia Ognjišče, vsem, ki omogočate naše delovanje, skratka vsem prijateljem, še posebej tudi vam, ki nam s svojo današnjo prisotnostjo izkazujete čast.Kako je izgledalo 25 preteklih let, ste v nekaj številkah že slišali. Z njimi smo želeli poudariti tisto, kar je skrito, namreč vezi, ki smo jih pletli s poslušalci. In to bo tudi temeljna usmeritev, ko se oziramo v prihodnost. Odnos z drugim bo izziv za vsako družbo jutrišnjega dne in še posebej za vsak medij. Statistika kaže, da se več ukvarjamo z »ekrančki« kot drug z drugim in v zadnjih letih se že kaže sestradanost zaradi pomanjkanja iskrenih in toplih odnosov. Zato bo Radio Ognjišče še naprej spodbujal h konkretnim medosebnim odnosom, solidarnosti.Naše poslanstvo je Oznanjati veselo novico. V nekaj besedah to pomeni biti človek človeku v povezavi s presežnim.Kako voditi krmilo te ladje, ko eni zahtevajo, da moramo biti drugačni in drugi, da moramo prilagajati norme sodobnemu svetu, odgovarjam z besedami iz pisma Diognetu iz tretjega stol. po Kristusu, ki o kristjanih pravi: »Njihov način ni nič nenavaden... Bivajo na zemlji, a imajo svoje državljanstvo v nebesih...« To je tudi naša vizija, ko govorimo o naši skupnosti in to je naš načrt za danes in jutri.Želimo biti sprejeti kot del enakopravne in enakovredne družbe, želimo se veseliti življenja …Nenazadnje si želimo mirno plovbo in dejavno ter odločno besedo državnih institucij, ki nas pri drugi državi, v tem primeru Italiji, ne ščiti, ko govorimo o frekvencah, ter nas v boju s sodnimi mlini pušča same. Epilog te zgodbe je ugašanje naših oddajnikov na Primorskem. Ob tem je še toliko bolj nerazumljivo dejstvo, da gre za umanjkanje branjenja državne meje, saj v 24-tem členu Zakona o elektronskih komunikacijah piše, navajam: »Radiofrekvenčni spekter je omejena naravna dobrina s pomembno družbeno, kulturno in gospodarsko vrednostjo.« Če se moramo radijske postaje na našem ozemlju umikati zaradi tožb italijanskih radijskih postaj, gre torej za pomanjkljivo obrambo slovenskih naravnih dobrin.

Tadej Sadar

25 letinfodružba

Petkov večer

VEČ ...|22. 11. 2019
S harmoniko po domače

Slišali ste posnetke z minulih Gala koncertov Radia Ognjišče, ki so na oder Cankarjevega doma radi postavili tudi narodno zabavne ansamble. Tik pred letošnjim koncertom vabljeni k poslušanju domačega odmeva.

S harmoniko po domače

Slišali ste posnetke z minulih Gala koncertov Radia Ognjišče, ki so na oder Cankarjevega doma radi postavili tudi narodno zabavne ansamble. Tik pred letošnjim koncertom vabljeni k poslušanju domačega odmeva.

glasba

Petkov večer

S harmoniko po domače
Slišali ste posnetke z minulih Gala koncertov Radia Ognjišče, ki so na oder Cankarjevega doma radi postavili tudi narodno zabavne ansamble. Tik pred letošnjim koncertom vabljeni k poslušanju domačega odmeva.
VEČ ...|22. 11. 2019
S harmoniko po domače
Slišali ste posnetke z minulih Gala koncertov Radia Ognjišče, ki so na oder Cankarjevega doma radi postavili tudi narodno zabavne ansamble. Tik pred letošnjim koncertom vabljeni k poslušanju domačega odmeva.

Jure Sešek

glasba

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|21. 11. 2019
Kruh, kot ga še ni bilo

Ajda ni žito, ste vedeli to? O tem nas je podučil pek Tomaž Blatnik. V njihovi družinski pekarni uporabljajo drugačno moko, drožijo drugače od večine. Pogovarjali smo se o inovativnih krušnih postopkih, ki se vračajo k tradiciji.

Kruh, kot ga še ni bilo

Ajda ni žito, ste vedeli to? O tem nas je podučil pek Tomaž Blatnik. V njihovi družinski pekarni uporabljajo drugačno moko, drožijo drugače od večine. Pogovarjali smo se o inovativnih krušnih postopkih, ki se vračajo k tradiciji.

družbakulturadediščinakulinarikazgodovinaslovenstvo

Ni meje za dobre ideje

Kruh, kot ga še ni bilo
Ajda ni žito, ste vedeli to? O tem nas je podučil pek Tomaž Blatnik. V njihovi družinski pekarni uporabljajo drugačno moko, drožijo drugače od večine. Pogovarjali smo se o inovativnih krušnih postopkih, ki se vračajo k tradiciji.
VEČ ...|21. 11. 2019
Kruh, kot ga še ni bilo
Ajda ni žito, ste vedeli to? O tem nas je podučil pek Tomaž Blatnik. V njihovi družinski pekarni uporabljajo drugačno moko, drožijo drugače od večine. Pogovarjali smo se o inovativnih krušnih postopkih, ki se vračajo k tradiciji.

Nataša Ličen

družbakulturadediščinakulinarikazgodovinaslovenstvo

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|20. 11. 2019
Postopek certifikacije za shemo Izbrana kakovost - kmečki

Sara Ketiš, svetovalka specialistka s KGZ Ptuj, je pojasnila namen in korake certifikacije mlečnih izdelkov s kmetij v shemi Izbrana kakovost - kmečki.

Postopek certifikacije za shemo Izbrana kakovost - kmečki

Sara Ketiš, svetovalka specialistka s KGZ Ptuj, je pojasnila namen in korake certifikacije mlečnih izdelkov s kmetij v shemi Izbrana kakovost - kmečki.

kmetijstvopolitikasvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Postopek certifikacije za shemo Izbrana kakovost - kmečki
Sara Ketiš, svetovalka specialistka s KGZ Ptuj, je pojasnila namen in korake certifikacije mlečnih izdelkov s kmetij v shemi Izbrana kakovost - kmečki.
VEČ ...|20. 11. 2019
Postopek certifikacije za shemo Izbrana kakovost - kmečki
Sara Ketiš, svetovalka specialistka s KGZ Ptuj, je pojasnila namen in korake certifikacije mlečnih izdelkov s kmetij v shemi Izbrana kakovost - kmečki.

Robert Božič

kmetijstvopolitikasvetovanje

Komentar Časnik.si

VEČ ...|20. 11. 2019
Andrej Marko Poznič: Žan Mahnič - Spoštovanje si je treba zaslužiti

Vsi poznamo izjavo poslanca Mahniča, ki je označil pokvarjenost pravosodnega sistema z besedo »mafija«. Z močno besedo je izrazil svojo nemoč. Etiketa »mafija«, ki jo je izrekel Mahnič, je nadvse opisna in celo upravičena. Ugled sodstva je na psu. Se bodo poslanci postavili za svojega kolega Mahniča?

Andrej Marko Poznič: Žan Mahnič - Spoštovanje si je treba zaslužiti

Vsi poznamo izjavo poslanca Mahniča, ki je označil pokvarjenost pravosodnega sistema z besedo »mafija«. Z močno besedo je izrazil svojo nemoč. Etiketa »mafija«, ki jo je izrekel Mahnič, je nadvse opisna in celo upravičena. Ugled sodstva je na psu. Se bodo poslanci postavili za svojega kolega Mahniča?

komentarpolitikadružbasodstvo

Komentar Časnik.si

Andrej Marko Poznič: Žan Mahnič - Spoštovanje si je treba zaslužiti
Vsi poznamo izjavo poslanca Mahniča, ki je označil pokvarjenost pravosodnega sistema z besedo »mafija«. Z močno besedo je izrazil svojo nemoč. Etiketa »mafija«, ki jo je izrekel Mahnič, je nadvse opisna in celo upravičena. Ugled sodstva je na psu. Se bodo poslanci postavili za svojega kolega Mahniča?
VEČ ...|20. 11. 2019
Andrej Marko Poznič: Žan Mahnič - Spoštovanje si je treba zaslužiti
Vsi poznamo izjavo poslanca Mahniča, ki je označil pokvarjenost pravosodnega sistema z besedo »mafija«. Z močno besedo je izrazil svojo nemoč. Etiketa »mafija«, ki jo je izrekel Mahnič, je nadvse opisna in celo upravičena. Ugled sodstva je na psu. Se bodo poslanci postavili za svojega kolega Mahniča?

Radio Ognjišče

komentarpolitikadružbasodstvo

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|17. 11. 2019
Podoba Katoliške Cerkve v medijih in beatifikacija Chiare Lubich

Kako postati samozavesten katoličan, ki zna v medijih, pa tudi v družbi, odgovarjati na težka vprašanja o spolnih zlorabah, istospolnih porokah in podobno? S takšnim izobraževanjem laikov se ukvarja Jack Valero, ki je v Veliki Britaniji ustanovil projekt Catholic Voices, ki je danes razširjen že v 20 državah po svetu. V tokratni oddaji pa tudi o tem, kako se je sklenil škofijski postopek za beatifikacijo ustavnoviteljice Gibarnja fokolarov, Chiare Lubich.

Podoba Katoliške Cerkve v medijih in beatifikacija Chiare Lubich

Kako postati samozavesten katoličan, ki zna v medijih, pa tudi v družbi, odgovarjati na težka vprašanja o spolnih zlorabah, istospolnih porokah in podobno? S takšnim izobraževanjem laikov se ukvarja Jack Valero, ki je v Veliki Britaniji ustanovil projekt Catholic Voices, ki je danes razširjen že v 20 državah po svetu. V tokratni oddaji pa tudi o tem, kako se je sklenil škofijski postopek za beatifikacijo ustavnoviteljice Gibarnja fokolarov, Chiare Lubich.

duhovnostcerkevdružba

Iz življenja vesoljne Cerkve

Podoba Katoliške Cerkve v medijih in beatifikacija Chiare Lubich
Kako postati samozavesten katoličan, ki zna v medijih, pa tudi v družbi, odgovarjati na težka vprašanja o spolnih zlorabah, istospolnih porokah in podobno? S takšnim izobraževanjem laikov se ukvarja Jack Valero, ki je v Veliki Britaniji ustanovil projekt Catholic Voices, ki je danes razširjen že v 20 državah po svetu. V tokratni oddaji pa tudi o tem, kako se je sklenil škofijski postopek za beatifikacijo ustavnoviteljice Gibarnja fokolarov, Chiare Lubich.
VEČ ...|17. 11. 2019
Podoba Katoliške Cerkve v medijih in beatifikacija Chiare Lubich
Kako postati samozavesten katoličan, ki zna v medijih, pa tudi v družbi, odgovarjati na težka vprašanja o spolnih zlorabah, istospolnih porokah in podobno? S takšnim izobraževanjem laikov se ukvarja Jack Valero, ki je v Veliki Britaniji ustanovil projekt Catholic Voices, ki je danes razširjen že v 20 državah po svetu. V tokratni oddaji pa tudi o tem, kako se je sklenil škofijski postopek za beatifikacijo ustavnoviteljice Gibarnja fokolarov, Chiare Lubich.

Marta Jerebič

duhovnostcerkevdružba

Komentar tedna

VEČ ...|15. 11. 2019
Ivan Štuhec: Politični oportunizem, rak rana slovenske politike

Svoboda je postala pretveza za barabije. Dobro načelo svobode se zlorablja za iluzije. Takšna iluzija je bil komunizem, takšna iluzija je današnji Meščev levičarski populizem, takšna iluzija so Šarčevi novi obrazi, takšna iluzija je Židanova rdečo zelena lubenica in Kučanova nova teorija o tem, kako je berlinski zid padel na obe strani, vzhodno in zahodno. O teh temah današnji komentator - teolog in filozof morale dr. Ivan Štuhec.

Ivan Štuhec: Politični oportunizem, rak rana slovenske politike

Svoboda je postala pretveza za barabije. Dobro načelo svobode se zlorablja za iluzije. Takšna iluzija je bil komunizem, takšna iluzija je današnji Meščev levičarski populizem, takšna iluzija so Šarčevi novi obrazi, takšna iluzija je Židanova rdečo zelena lubenica in Kučanova nova teorija o tem, kako je berlinski zid padel na obe strani, vzhodno in zahodno. O teh temah današnji komentator - teolog in filozof morale dr. Ivan Štuhec.

komentardružbapolitika

Komentar tedna

Ivan Štuhec: Politični oportunizem, rak rana slovenske politike
Svoboda je postala pretveza za barabije. Dobro načelo svobode se zlorablja za iluzije. Takšna iluzija je bil komunizem, takšna iluzija je današnji Meščev levičarski populizem, takšna iluzija so Šarčevi novi obrazi, takšna iluzija je Židanova rdečo zelena lubenica in Kučanova nova teorija o tem, kako je berlinski zid padel na obe strani, vzhodno in zahodno. O teh temah današnji komentator - teolog in filozof morale dr. Ivan Štuhec.
VEČ ...|15. 11. 2019
Ivan Štuhec: Politični oportunizem, rak rana slovenske politike
Svoboda je postala pretveza za barabije. Dobro načelo svobode se zlorablja za iluzije. Takšna iluzija je bil komunizem, takšna iluzija je današnji Meščev levičarski populizem, takšna iluzija so Šarčevi novi obrazi, takšna iluzija je Židanova rdečo zelena lubenica in Kučanova nova teorija o tem, kako je berlinski zid padel na obe strani, vzhodno in zahodno. O teh temah današnji komentator - teolog in filozof morale dr. Ivan Štuhec.

Ivan Štuhec

komentardružbapolitika

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|13. 11. 2019
Preste

Naredimo bolj gosto testo, pripravljeno z vodo. Iz trakov spletemo preste in jih damo počivati. Nato jih za nekaj sekud pomočimo v vrelo vodo, postavimo na pekač, posujemo s soljo in spečemo.

Preste

Naredimo bolj gosto testo, pripravljeno z vodo. Iz trakov spletemo preste in jih damo počivati. Nato jih za nekaj sekud pomočimo v vrelo vodo, postavimo na pekač, posujemo s soljo in spečemo.

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

Preste
Naredimo bolj gosto testo, pripravljeno z vodo. Iz trakov spletemo preste in jih damo počivati. Nato jih za nekaj sekud pomočimo v vrelo vodo, postavimo na pekač, posujemo s soljo in spečemo.
VEČ ...|13. 11. 2019
Preste
Naredimo bolj gosto testo, pripravljeno z vodo. Iz trakov spletemo preste in jih damo počivati. Nato jih za nekaj sekud pomočimo v vrelo vodo, postavimo na pekač, posujemo s soljo in spečemo.

Matjaž Merljak

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|13. 11. 2019
Kako pripraviti kruh iz posušenih jabolk?

Posušene krhlje namočimo in naredimo kruhovo testo, ki naj vzhaja. Nato vmesimo osušene krhlje, lahko tudi narezane. Damo v dobro namazan pekač ali košarico ter naj vzhaja 3/4 do ene ure. Nato postavimo v 200 stopinj vročo pečico, prej dvakrat zarežemo. Peče se približno eno uro.

Kako pripraviti kruh iz posušenih jabolk?

Posušene krhlje namočimo in naredimo kruhovo testo, ki naj vzhaja. Nato vmesimo osušene krhlje, lahko tudi narezane. Damo v dobro namazan pekač ali košarico ter naj vzhaja 3/4 do ene ure. Nato postavimo v 200 stopinj vročo pečico, prej dvakrat zarežemo. Peče se približno eno uro.

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

Kako pripraviti kruh iz posušenih jabolk?
Posušene krhlje namočimo in naredimo kruhovo testo, ki naj vzhaja. Nato vmesimo osušene krhlje, lahko tudi narezane. Damo v dobro namazan pekač ali košarico ter naj vzhaja 3/4 do ene ure. Nato postavimo v 200 stopinj vročo pečico, prej dvakrat zarežemo. Peče se približno eno uro.
VEČ ...|13. 11. 2019
Kako pripraviti kruh iz posušenih jabolk?
Posušene krhlje namočimo in naredimo kruhovo testo, ki naj vzhaja. Nato vmesimo osušene krhlje, lahko tudi narezane. Damo v dobro namazan pekač ali košarico ter naj vzhaja 3/4 do ene ure. Nato postavimo v 200 stopinj vročo pečico, prej dvakrat zarežemo. Peče se približno eno uro.

Matjaž Merljak

kuhajmo

Komentar Časnik.si

VEČ ...|13. 11. 2019
Predsednik Šarec ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu...

Predsednik Šarec ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu... je naslov komentarja Francija Feltrina, ki je objavljen na portalu Časnik.si Slovenija že desetletje postaja raj za politično in gospodarsko korupcijo. Nerazumljivo je predvsem to, da je korupcija postala privilegij in vrlina ljudi z visoko ali celo akademsko izobrazbo. Ti praviloma zasedajo vodilne položaje v naši mladi državi in so zrcalo njenega uspeha ali neuspeha.V Sloveniji je šolstvo državno, kar pomeni, da je brezplačno. Izobraževanje, od osnovne šole pa vse do visoke izobrazbe, financiramo preko davčnih dajatev, torej za šolstvo prispevamo finančna sredstva prav vsi državljani. Tudi tisti z najnižjimi dohodki, ki se skozi celo življenje soočajo s slabo plačanimi delovnimi mesti. Brez njih in njihovega prispevka še tako visoko izobražena družba ne more uspevati. Zato je »ropanje« delavcev in države, kar počnejo visoko izobraženi ljudje, ki naj bi bili elita in ponos naroda, največji kriminal in njihova osebna sramota.Če vlada in državni organi tega ne bodo zaustavili, se bomo kmalu znašli v položaju »oskubljene (okradene) kure«. In to zgolj zaradi nesposobnosti v vrhu vladne in državne politike ter sodne veje oblasti, ki jemljejo korupcijo za uspeh in ne kot kriminal.Kot državljan se že desetletje sprašujem in ugibam, zakaj imamo v Sloveniji na pomembnih in odgovornih položajih v državnih službah ljudi, ki po večini obolevajo za globoko »demenco – pozabljivostjo«. Oprostite! Svojo bolezensko stanje, že desetletje, na zaslišanjih pred raznimi parlamentarnimi komisijami, sodišči sami potrjujejo pred vso slovensko javnostjo, ko se ničesar ne spominjajo. So se pa lahko nekoč brez težav odločali o milijonih in milijardah denarja, ki so odtekali iz državne blagajne.Samo tega se še dobro spominjajo, da so delali, v dobro države, po zakonih in svoji vesti. Zanimivo? Vest je čut vsakega posameznika. A žal, kot je mnogokrat vsem vidno, je številni nimajo oz. se njihova vest nekoliko drugače odziva. Zato pri njih izobrazba, ki naj bi bila pogoj za zasedbo tako odgovornih delovnih mest, ni pomembna. In ne odigra vloge zaupanja.Ne glede na vse povedano, mislim, da bi se morala država, kot delodajalec, do teh visokih uslužbencev obnašati v skladu z njihovo boleznijo. Po njihovem priznanju, da so ostali brez spomina, kar pogosto brez sramu priznajo pred izvoljenimi predstavniki ljudstva, bi jih morali takoj odstraniti s tako odgovornih mest, da se prepreči nadaljnjo škodo.Ker so ti ljudje z visoko izobrazbo »cvet« našega naroda, svoje zdravje pa so izgubili (tako vsaj se da razumeti) med opravljanjem državnih nalog, bi jih morali poslati na zdravljene v poseben »sanatorij«. Tako bi preprečili širjenje okužbe s to, očitno zelo nalezljivo boleznijo. Da povsem slučajno ne bi prišlo do epidemije pozabljivosti belo-rdečih ovratnikov. Njihovo bolezensko (pozabljivost) stanje pa je potrebno priznati za poklicno bolezen. Tako bi jih doživljenjsko odstranili z odgovornih delovnih mestih v državnih službah in njenih ustanovah.Žal se naša vlada vede, kot da se ne zaveda te nevarnosti, saj ljudi z tako visoko demenco premešča iz enega do drugega odgovornega vodilnega delovnega mesta v državni administraciji. Pogosto se celo dogaja, da se obolele z visoko demenco postavlja na vedno bolj odgovorna mesta. Zdi se celo, da se znanje in vedenje o dejavnostih, na katero se jih imenuje, nič ne upošteva. Pomembno je zgolj to, da so iz pravega političnega gnezda. Tako državna klika belo-rdečih ovratnikov lahko nadaljuje s svojim vplivom in pomaga vladajoči politiki, da se proces korupcije ne prekine.Je pa to skregano z vsako zdravo logiko in strokovnim upravljanjem države. Še posebno s politiki, ki so s predvolilno prevaro odstranili relativnega zmagovalca zadnjih parlamentarnih volitev. Na sam vrh državne uprave in njenih gospodarskih družb so se postavili brez potrebnega znanja in drugih sposobnostih upravljanja.Ob današnjem političnem stanju se zdi, da so vodilni politiki, ki so se s prevaro povzpeli na sam državni vrh, že otopeli ali pa tudi njih že grabi epidemija globoke države. Da se jim to po dobrem letu vladanja že dogaja, kažejo dogodki zadnjih tednov. Med javnimi nastopi se vedno bolj opirajo na izmišljene dogodke, ki jih nikoli ni bilo. To očitno počnejo zgolj zato, da bi utišali (oblatili) vsakogar, ki si drzne s prstom javno pokazati na visoke državne uslužbenca, ki so kljub hudi »demenci« še vedno tam, kjer se upravlja in nadzoruje državno premoženje.Kdor ni z nami, je proti nas, je razmišljal že pokojni Josip Broz. Njega še vedno častijo številni politiki, ki nas vodijo po razburkanem morju, brez začrtane smeri in jasnih ciljev v prihodnosti.Upam si trditi, da je v Sloveniji »demenca« belo-rdečih ovratnikov prerasla v stanje, ki zahteva takojšno ukrepanje. In to pri ljudeh na najbolj odgovornih državnih funkcijah. Kdo bo to storil, pa je vprašanje za vse nakradene milijarde evrov.Z vsem spoštovanjem do vsake bolezni, še posebno do poklicnih. Naša država resnično potrebuje poseben sanatorij, kamor bi odlagala dementne državne uslužbence. Le tako bi lahko preprečili vedno nove bančne luknje in druge finančne malverzacije.Da ima država pozabljive politike, vemo. Zato se ne strinjam s tistimi, ki pravijo, da nam politiki lažejo. Podrobneje si poglejmo, kaj se dogaja s predsednikom Vlade RS. Šarec je že nekajkrat povedal resnico, ob tem pa pogosto pozabil, kaj je o isti vsebini govoril nekaj dni pred tem. Torej predsednik ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu pogosto odpove.Tudi sicer je naš vrli predsednik silno previden in nikoli ne pove kaj »državniškega«, kar bi moral, kot predstavnik oblasti, vedeti in znati. Zna pa toliko bolj temeljito okrcati opozicijske poslance, ko ga v državnem zboru sprašujejo o raznih ukrepih. Takrat se mu spomin vrne, saj jim vedno odgovarja v svojem slogu, sedaj že nekoliko ponarodelem slogu. Po njegovo opozicija ne misli dobro za državo in državljane. Opozicija ga blati zgolj zato, ker njegova vlada dela dobro. Da je je v življenju pač tako, da dan ni vedno enak prejšnjemu dnevu, kot tudi njegova vlada ni enaka prejšnji, je pa sicer eden bolj običajnih Šarčevih razmislekov, ko obišče Državni zbor.

Predsednik Šarec ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu...

Predsednik Šarec ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu... je naslov komentarja Francija Feltrina, ki je objavljen na portalu Časnik.si Slovenija že desetletje postaja raj za politično in gospodarsko korupcijo. Nerazumljivo je predvsem to, da je korupcija postala privilegij in vrlina ljudi z visoko ali celo akademsko izobrazbo. Ti praviloma zasedajo vodilne položaje v naši mladi državi in so zrcalo njenega uspeha ali neuspeha.V Sloveniji je šolstvo državno, kar pomeni, da je brezplačno. Izobraževanje, od osnovne šole pa vse do visoke izobrazbe, financiramo preko davčnih dajatev, torej za šolstvo prispevamo finančna sredstva prav vsi državljani. Tudi tisti z najnižjimi dohodki, ki se skozi celo življenje soočajo s slabo plačanimi delovnimi mesti. Brez njih in njihovega prispevka še tako visoko izobražena družba ne more uspevati. Zato je »ropanje« delavcev in države, kar počnejo visoko izobraženi ljudje, ki naj bi bili elita in ponos naroda, največji kriminal in njihova osebna sramota.Če vlada in državni organi tega ne bodo zaustavili, se bomo kmalu znašli v položaju »oskubljene (okradene) kure«. In to zgolj zaradi nesposobnosti v vrhu vladne in državne politike ter sodne veje oblasti, ki jemljejo korupcijo za uspeh in ne kot kriminal.Kot državljan se že desetletje sprašujem in ugibam, zakaj imamo v Sloveniji na pomembnih in odgovornih položajih v državnih službah ljudi, ki po večini obolevajo za globoko »demenco – pozabljivostjo«. Oprostite! Svojo bolezensko stanje, že desetletje, na zaslišanjih pred raznimi parlamentarnimi komisijami, sodišči sami potrjujejo pred vso slovensko javnostjo, ko se ničesar ne spominjajo. So se pa lahko nekoč brez težav odločali o milijonih in milijardah denarja, ki so odtekali iz državne blagajne.Samo tega se še dobro spominjajo, da so delali, v dobro države, po zakonih in svoji vesti. Zanimivo? Vest je čut vsakega posameznika. A žal, kot je mnogokrat vsem vidno, je številni nimajo oz. se njihova vest nekoliko drugače odziva. Zato pri njih izobrazba, ki naj bi bila pogoj za zasedbo tako odgovornih delovnih mest, ni pomembna. In ne odigra vloge zaupanja.Ne glede na vse povedano, mislim, da bi se morala država, kot delodajalec, do teh visokih uslužbencev obnašati v skladu z njihovo boleznijo. Po njihovem priznanju, da so ostali brez spomina, kar pogosto brez sramu priznajo pred izvoljenimi predstavniki ljudstva, bi jih morali takoj odstraniti s tako odgovornih mest, da se prepreči nadaljnjo škodo.Ker so ti ljudje z visoko izobrazbo »cvet« našega naroda, svoje zdravje pa so izgubili (tako vsaj se da razumeti) med opravljanjem državnih nalog, bi jih morali poslati na zdravljene v poseben »sanatorij«. Tako bi preprečili širjenje okužbe s to, očitno zelo nalezljivo boleznijo. Da povsem slučajno ne bi prišlo do epidemije pozabljivosti belo-rdečih ovratnikov. Njihovo bolezensko (pozabljivost) stanje pa je potrebno priznati za poklicno bolezen. Tako bi jih doživljenjsko odstranili z odgovornih delovnih mestih v državnih službah in njenih ustanovah.Žal se naša vlada vede, kot da se ne zaveda te nevarnosti, saj ljudi z tako visoko demenco premešča iz enega do drugega odgovornega vodilnega delovnega mesta v državni administraciji. Pogosto se celo dogaja, da se obolele z visoko demenco postavlja na vedno bolj odgovorna mesta. Zdi se celo, da se znanje in vedenje o dejavnostih, na katero se jih imenuje, nič ne upošteva. Pomembno je zgolj to, da so iz pravega političnega gnezda. Tako državna klika belo-rdečih ovratnikov lahko nadaljuje s svojim vplivom in pomaga vladajoči politiki, da se proces korupcije ne prekine.Je pa to skregano z vsako zdravo logiko in strokovnim upravljanjem države. Še posebno s politiki, ki so s predvolilno prevaro odstranili relativnega zmagovalca zadnjih parlamentarnih volitev. Na sam vrh državne uprave in njenih gospodarskih družb so se postavili brez potrebnega znanja in drugih sposobnostih upravljanja.Ob današnjem političnem stanju se zdi, da so vodilni politiki, ki so se s prevaro povzpeli na sam državni vrh, že otopeli ali pa tudi njih že grabi epidemija globoke države. Da se jim to po dobrem letu vladanja že dogaja, kažejo dogodki zadnjih tednov. Med javnimi nastopi se vedno bolj opirajo na izmišljene dogodke, ki jih nikoli ni bilo. To očitno počnejo zgolj zato, da bi utišali (oblatili) vsakogar, ki si drzne s prstom javno pokazati na visoke državne uslužbenca, ki so kljub hudi »demenci« še vedno tam, kjer se upravlja in nadzoruje državno premoženje.Kdor ni z nami, je proti nas, je razmišljal že pokojni Josip Broz. Njega še vedno častijo številni politiki, ki nas vodijo po razburkanem morju, brez začrtane smeri in jasnih ciljev v prihodnosti.Upam si trditi, da je v Sloveniji »demenca« belo-rdečih ovratnikov prerasla v stanje, ki zahteva takojšno ukrepanje. In to pri ljudeh na najbolj odgovornih državnih funkcijah. Kdo bo to storil, pa je vprašanje za vse nakradene milijarde evrov.Z vsem spoštovanjem do vsake bolezni, še posebno do poklicnih. Naša država resnično potrebuje poseben sanatorij, kamor bi odlagala dementne državne uslužbence. Le tako bi lahko preprečili vedno nove bančne luknje in druge finančne malverzacije.Da ima država pozabljive politike, vemo. Zato se ne strinjam s tistimi, ki pravijo, da nam politiki lažejo. Podrobneje si poglejmo, kaj se dogaja s predsednikom Vlade RS. Šarec je že nekajkrat povedal resnico, ob tem pa pogosto pozabil, kaj je o isti vsebini govoril nekaj dni pred tem. Torej predsednik ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu pogosto odpove.Tudi sicer je naš vrli predsednik silno previden in nikoli ne pove kaj »državniškega«, kar bi moral, kot predstavnik oblasti, vedeti in znati. Zna pa toliko bolj temeljito okrcati opozicijske poslance, ko ga v državnem zboru sprašujejo o raznih ukrepih. Takrat se mu spomin vrne, saj jim vedno odgovarja v svojem slogu, sedaj že nekoliko ponarodelem slogu. Po njegovo opozicija ne misli dobro za državo in državljane. Opozicija ga blati zgolj zato, ker njegova vlada dela dobro. Da je je v življenju pač tako, da dan ni vedno enak prejšnjemu dnevu, kot tudi njegova vlada ni enaka prejšnji, je pa sicer eden bolj običajnih Šarčevih razmislekov, ko obišče Državni zbor.

časnikkomentarslovenijapolitikainfo

Komentar Časnik.si

Predsednik Šarec ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu...
Predsednik Šarec ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu... je naslov komentarja Francija Feltrina, ki je objavljen na portalu Časnik.si Slovenija že desetletje postaja raj za politično in gospodarsko korupcijo. Nerazumljivo je predvsem to, da je korupcija postala privilegij in vrlina ljudi z visoko ali celo akademsko izobrazbo. Ti praviloma zasedajo vodilne položaje v naši mladi državi in so zrcalo njenega uspeha ali neuspeha.V Sloveniji je šolstvo državno, kar pomeni, da je brezplačno. Izobraževanje, od osnovne šole pa vse do visoke izobrazbe, financiramo preko davčnih dajatev, torej za šolstvo prispevamo finančna sredstva prav vsi državljani. Tudi tisti z najnižjimi dohodki, ki se skozi celo življenje soočajo s slabo plačanimi delovnimi mesti. Brez njih in njihovega prispevka še tako visoko izobražena družba ne more uspevati. Zato je »ropanje« delavcev in države, kar počnejo visoko izobraženi ljudje, ki naj bi bili elita in ponos naroda, največji kriminal in njihova osebna sramota.Če vlada in državni organi tega ne bodo zaustavili, se bomo kmalu znašli v položaju »oskubljene (okradene) kure«. In to zgolj zaradi nesposobnosti v vrhu vladne in državne politike ter sodne veje oblasti, ki jemljejo korupcijo za uspeh in ne kot kriminal.Kot državljan se že desetletje sprašujem in ugibam, zakaj imamo v Sloveniji na pomembnih in odgovornih položajih v državnih službah ljudi, ki po večini obolevajo za globoko »demenco – pozabljivostjo«. Oprostite! Svojo bolezensko stanje, že desetletje, na zaslišanjih pred raznimi parlamentarnimi komisijami, sodišči sami potrjujejo pred vso slovensko javnostjo, ko se ničesar ne spominjajo. So se pa lahko nekoč brez težav odločali o milijonih in milijardah denarja, ki so odtekali iz državne blagajne.Samo tega se še dobro spominjajo, da so delali, v dobro države, po zakonih in svoji vesti. Zanimivo? Vest je čut vsakega posameznika. A žal, kot je mnogokrat vsem vidno, je številni nimajo oz. se njihova vest nekoliko drugače odziva. Zato pri njih izobrazba, ki naj bi bila pogoj za zasedbo tako odgovornih delovnih mest, ni pomembna. In ne odigra vloge zaupanja.Ne glede na vse povedano, mislim, da bi se morala država, kot delodajalec, do teh visokih uslužbencev obnašati v skladu z njihovo boleznijo. Po njihovem priznanju, da so ostali brez spomina, kar pogosto brez sramu priznajo pred izvoljenimi predstavniki ljudstva, bi jih morali takoj odstraniti s tako odgovornih mest, da se prepreči nadaljnjo škodo.Ker so ti ljudje z visoko izobrazbo »cvet« našega naroda, svoje zdravje pa so izgubili (tako vsaj se da razumeti) med opravljanjem državnih nalog, bi jih morali poslati na zdravljene v poseben »sanatorij«. Tako bi preprečili širjenje okužbe s to, očitno zelo nalezljivo boleznijo. Da povsem slučajno ne bi prišlo do epidemije pozabljivosti belo-rdečih ovratnikov. Njihovo bolezensko (pozabljivost) stanje pa je potrebno priznati za poklicno bolezen. Tako bi jih doživljenjsko odstranili z odgovornih delovnih mestih v državnih službah in njenih ustanovah.Žal se naša vlada vede, kot da se ne zaveda te nevarnosti, saj ljudi z tako visoko demenco premešča iz enega do drugega odgovornega vodilnega delovnega mesta v državni administraciji. Pogosto se celo dogaja, da se obolele z visoko demenco postavlja na vedno bolj odgovorna mesta. Zdi se celo, da se znanje in vedenje o dejavnostih, na katero se jih imenuje, nič ne upošteva. Pomembno je zgolj to, da so iz pravega političnega gnezda. Tako državna klika belo-rdečih ovratnikov lahko nadaljuje s svojim vplivom in pomaga vladajoči politiki, da se proces korupcije ne prekine.Je pa to skregano z vsako zdravo logiko in strokovnim upravljanjem države. Še posebno s politiki, ki so s predvolilno prevaro odstranili relativnega zmagovalca zadnjih parlamentarnih volitev. Na sam vrh državne uprave in njenih gospodarskih družb so se postavili brez potrebnega znanja in drugih sposobnostih upravljanja.Ob današnjem političnem stanju se zdi, da so vodilni politiki, ki so se s prevaro povzpeli na sam državni vrh, že otopeli ali pa tudi njih že grabi epidemija globoke države. Da se jim to po dobrem letu vladanja že dogaja, kažejo dogodki zadnjih tednov. Med javnimi nastopi se vedno bolj opirajo na izmišljene dogodke, ki jih nikoli ni bilo. To očitno počnejo zgolj zato, da bi utišali (oblatili) vsakogar, ki si drzne s prstom javno pokazati na visoke državne uslužbenca, ki so kljub hudi »demenci« še vedno tam, kjer se upravlja in nadzoruje državno premoženje.Kdor ni z nami, je proti nas, je razmišljal že pokojni Josip Broz. Njega še vedno častijo številni politiki, ki nas vodijo po razburkanem morju, brez začrtane smeri in jasnih ciljev v prihodnosti.Upam si trditi, da je v Sloveniji »demenca« belo-rdečih ovratnikov prerasla v stanje, ki zahteva takojšno ukrepanje. In to pri ljudeh na najbolj odgovornih državnih funkcijah. Kdo bo to storil, pa je vprašanje za vse nakradene milijarde evrov.Z vsem spoštovanjem do vsake bolezni, še posebno do poklicnih. Naša država resnično potrebuje poseben sanatorij, kamor bi odlagala dementne državne uslužbence. Le tako bi lahko preprečili vedno nove bančne luknje in druge finančne malverzacije.Da ima država pozabljive politike, vemo. Zato se ne strinjam s tistimi, ki pravijo, da nam politiki lažejo. Podrobneje si poglejmo, kaj se dogaja s predsednikom Vlade RS. Šarec je že nekajkrat povedal resnico, ob tem pa pogosto pozabil, kaj je o isti vsebini govoril nekaj dni pred tem. Torej predsednik ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu pogosto odpove.Tudi sicer je naš vrli predsednik silno previden in nikoli ne pove kaj »državniškega«, kar bi moral, kot predstavnik oblasti, vedeti in znati. Zna pa toliko bolj temeljito okrcati opozicijske poslance, ko ga v državnem zboru sprašujejo o raznih ukrepih. Takrat se mu spomin vrne, saj jim vedno odgovarja v svojem slogu, sedaj že nekoliko ponarodelem slogu. Po njegovo opozicija ne misli dobro za državo in državljane. Opozicija ga blati zgolj zato, ker njegova vlada dela dobro. Da je je v življenju pač tako, da dan ni vedno enak prejšnjemu dnevu, kot tudi njegova vlada ni enaka prejšnji, je pa sicer eden bolj običajnih Šarčevih razmislekov, ko obišče Državni zbor.
VEČ ...|13. 11. 2019
Predsednik Šarec ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu...
Predsednik Šarec ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu... je naslov komentarja Francija Feltrina, ki je objavljen na portalu Časnik.si Slovenija že desetletje postaja raj za politično in gospodarsko korupcijo. Nerazumljivo je predvsem to, da je korupcija postala privilegij in vrlina ljudi z visoko ali celo akademsko izobrazbo. Ti praviloma zasedajo vodilne položaje v naši mladi državi in so zrcalo njenega uspeha ali neuspeha.V Sloveniji je šolstvo državno, kar pomeni, da je brezplačno. Izobraževanje, od osnovne šole pa vse do visoke izobrazbe, financiramo preko davčnih dajatev, torej za šolstvo prispevamo finančna sredstva prav vsi državljani. Tudi tisti z najnižjimi dohodki, ki se skozi celo življenje soočajo s slabo plačanimi delovnimi mesti. Brez njih in njihovega prispevka še tako visoko izobražena družba ne more uspevati. Zato je »ropanje« delavcev in države, kar počnejo visoko izobraženi ljudje, ki naj bi bili elita in ponos naroda, največji kriminal in njihova osebna sramota.Če vlada in državni organi tega ne bodo zaustavili, se bomo kmalu znašli v položaju »oskubljene (okradene) kure«. In to zgolj zaradi nesposobnosti v vrhu vladne in državne politike ter sodne veje oblasti, ki jemljejo korupcijo za uspeh in ne kot kriminal.Kot državljan se že desetletje sprašujem in ugibam, zakaj imamo v Sloveniji na pomembnih in odgovornih položajih v državnih službah ljudi, ki po večini obolevajo za globoko »demenco – pozabljivostjo«. Oprostite! Svojo bolezensko stanje, že desetletje, na zaslišanjih pred raznimi parlamentarnimi komisijami, sodišči sami potrjujejo pred vso slovensko javnostjo, ko se ničesar ne spominjajo. So se pa lahko nekoč brez težav odločali o milijonih in milijardah denarja, ki so odtekali iz državne blagajne.Samo tega se še dobro spominjajo, da so delali, v dobro države, po zakonih in svoji vesti. Zanimivo? Vest je čut vsakega posameznika. A žal, kot je mnogokrat vsem vidno, je številni nimajo oz. se njihova vest nekoliko drugače odziva. Zato pri njih izobrazba, ki naj bi bila pogoj za zasedbo tako odgovornih delovnih mest, ni pomembna. In ne odigra vloge zaupanja.Ne glede na vse povedano, mislim, da bi se morala država, kot delodajalec, do teh visokih uslužbencev obnašati v skladu z njihovo boleznijo. Po njihovem priznanju, da so ostali brez spomina, kar pogosto brez sramu priznajo pred izvoljenimi predstavniki ljudstva, bi jih morali takoj odstraniti s tako odgovornih mest, da se prepreči nadaljnjo škodo.Ker so ti ljudje z visoko izobrazbo »cvet« našega naroda, svoje zdravje pa so izgubili (tako vsaj se da razumeti) med opravljanjem državnih nalog, bi jih morali poslati na zdravljene v poseben »sanatorij«. Tako bi preprečili širjenje okužbe s to, očitno zelo nalezljivo boleznijo. Da povsem slučajno ne bi prišlo do epidemije pozabljivosti belo-rdečih ovratnikov. Njihovo bolezensko (pozabljivost) stanje pa je potrebno priznati za poklicno bolezen. Tako bi jih doživljenjsko odstranili z odgovornih delovnih mestih v državnih službah in njenih ustanovah.Žal se naša vlada vede, kot da se ne zaveda te nevarnosti, saj ljudi z tako visoko demenco premešča iz enega do drugega odgovornega vodilnega delovnega mesta v državni administraciji. Pogosto se celo dogaja, da se obolele z visoko demenco postavlja na vedno bolj odgovorna mesta. Zdi se celo, da se znanje in vedenje o dejavnostih, na katero se jih imenuje, nič ne upošteva. Pomembno je zgolj to, da so iz pravega političnega gnezda. Tako državna klika belo-rdečih ovratnikov lahko nadaljuje s svojim vplivom in pomaga vladajoči politiki, da se proces korupcije ne prekine.Je pa to skregano z vsako zdravo logiko in strokovnim upravljanjem države. Še posebno s politiki, ki so s predvolilno prevaro odstranili relativnega zmagovalca zadnjih parlamentarnih volitev. Na sam vrh državne uprave in njenih gospodarskih družb so se postavili brez potrebnega znanja in drugih sposobnostih upravljanja.Ob današnjem političnem stanju se zdi, da so vodilni politiki, ki so se s prevaro povzpeli na sam državni vrh, že otopeli ali pa tudi njih že grabi epidemija globoke države. Da se jim to po dobrem letu vladanja že dogaja, kažejo dogodki zadnjih tednov. Med javnimi nastopi se vedno bolj opirajo na izmišljene dogodke, ki jih nikoli ni bilo. To očitno počnejo zgolj zato, da bi utišali (oblatili) vsakogar, ki si drzne s prstom javno pokazati na visoke državne uslužbenca, ki so kljub hudi »demenci« še vedno tam, kjer se upravlja in nadzoruje državno premoženje.Kdor ni z nami, je proti nas, je razmišljal že pokojni Josip Broz. Njega še vedno častijo številni politiki, ki nas vodijo po razburkanem morju, brez začrtane smeri in jasnih ciljev v prihodnosti.Upam si trditi, da je v Sloveniji »demenca« belo-rdečih ovratnikov prerasla v stanje, ki zahteva takojšno ukrepanje. In to pri ljudeh na najbolj odgovornih državnih funkcijah. Kdo bo to storil, pa je vprašanje za vse nakradene milijarde evrov.Z vsem spoštovanjem do vsake bolezni, še posebno do poklicnih. Naša država resnično potrebuje poseben sanatorij, kamor bi odlagala dementne državne uslužbence. Le tako bi lahko preprečili vedno nove bančne luknje in druge finančne malverzacije.Da ima država pozabljive politike, vemo. Zato se ne strinjam s tistimi, ki pravijo, da nam politiki lažejo. Podrobneje si poglejmo, kaj se dogaja s predsednikom Vlade RS. Šarec je že nekajkrat povedal resnico, ob tem pa pogosto pozabil, kaj je o isti vsebini govoril nekaj dni pred tem. Torej predsednik ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu pogosto odpove.Tudi sicer je naš vrli predsednik silno previden in nikoli ne pove kaj »državniškega«, kar bi moral, kot predstavnik oblasti, vedeti in znati. Zna pa toliko bolj temeljito okrcati opozicijske poslance, ko ga v državnem zboru sprašujejo o raznih ukrepih. Takrat se mu spomin vrne, saj jim vedno odgovarja v svojem slogu, sedaj že nekoliko ponarodelem slogu. Po njegovo opozicija ne misli dobro za državo in državljane. Opozicija ga blati zgolj zato, ker njegova vlada dela dobro. Da je je v življenju pač tako, da dan ni vedno enak prejšnjemu dnevu, kot tudi njegova vlada ni enaka prejšnji, je pa sicer eden bolj običajnih Šarčevih razmislekov, ko obišče Državni zbor.

Franci Feltrin

časnikkomentarslovenijapolitikainfo

Priporočamo
|
Aktualno

Za življenje

VEČ ...|25. 1. 2020
Sprejmi sebe

Prisluhnite oddaji Za življenje v kateri je z nami Karel Gržan in je govoril o sprejetju samega sebe.

Sprejmi sebe

Prisluhnite oddaji Za življenje v kateri je z nami Karel Gržan in je govoril o sprejetju samega sebe.

Mateja Feltrin Novljan

družbaodnosipogovorvzgoja

Doživetja narave

VEČ ...|24. 1. 2020
Z Alešem Juvancem s kolesom po Južni Ameriki

Popoldne smo se zimi navkljub z Alešem Juvancem usedli na kolo. Svetovni kolesarski popotnik se je namreč vrnil z več kot 5000 km dolge poti po Južni Ameriki, kjer je doživel vse: od tropske vročine do andskih višin in vetra. Tudi o tem, kako je doživel znamenite slapove Iguazu in kje vse je našel prenočišče.

Z Alešem Juvancem s kolesom po Južni Ameriki

Popoldne smo se zimi navkljub z Alešem Juvancem usedli na kolo. Svetovni kolesarski popotnik se je namreč vrnil z več kot 5000 km dolge poti po Južni Ameriki, kjer je doživel vse: od tropske vročine do andskih višin in vetra. Tudi o tem, kako je doživel znamenite slapove Iguazu in kje vse je našel prenočišče.

Blaž Lesnik

družbanaravašportkolesarjenjeJužna AmerikaAleš Juvanc

Dogodki

VEČ ...|1. 1. 2020
Ekskluzivni posnetek koncerta skupine Proper

Člani skupine Proper so ob koncu leta 2019 za svoje poslušalce pripravili prav poseben koncert. Tega se je dalo ogledati le prek spleta ob točno določeni uri in nato nikoli več. Do sedaj, ko lahko pesmi s koncerta slišite tukaj. Spremlja jih sproščen pogovor Marjana Buniča s člani skupine, ki so o ozadju koncerta, pesmih in ciljih v prihodnje povedali več.

Ekskluzivni posnetek koncerta skupine Proper

Člani skupine Proper so ob koncu leta 2019 za svoje poslušalce pripravili prav poseben koncert. Tega se je dalo ogledati le prek spleta ob točno določeni uri in nato nikoli več. Do sedaj, ko lahko pesmi s koncerta slišite tukaj. Spremlja jih sproščen pogovor Marjana Buniča s člani skupine, ki so o ozadju koncerta, pesmih in ciljih v prihodnje povedali več.

Marjan Bunič, Jan Gerl

glasbaintervjuPropermladi

Sol in luč

VEČ ...|21. 1. 2020
Whitney Kuniholm: Bistvenih sto.

Za nami je nedelja Svetega pisma in v tokratni oddaji Sol in luč smo poslušali nekaj odlomkov iz knjige z naslovom Bistvenih sto v kateri avtor, Whitney Kuniholm z izrazito sodobnim, ter mestoma tudi humornim pristopom odkriva ozadja odlomkov, ki so aktualni v vseh časih. Knjiga je izšla pri Svetopisemski družbi Slovenije (2014).

Whitney Kuniholm: Bistvenih sto.

Za nami je nedelja Svetega pisma in v tokratni oddaji Sol in luč smo poslušali nekaj odlomkov iz knjige z naslovom Bistvenih sto v kateri avtor, Whitney Kuniholm z izrazito sodobnim, ter mestoma tudi humornim pristopom odkriva ozadja odlomkov, ki so aktualni v vseh časih. Knjiga je izšla pri Svetopisemski družbi Slovenije (2014).

Tadej Sadar

družbaduhovnostodnosi

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|20. 1. 2020
Ustavni sodnik Klemen Jaklič o priznanju za najuglednejšega pravnega strokovnjaka

Gost tokratne oddaje »Spoznanje več, predsodek manj« je bil ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič. Med drugim nas je zanimala njegova ocena lanskega dela na ustavnem sodišču ter kaj mu pomeni, da je bil znova izbran za najuglednejšega pravnega strokovnjaka. Spregovoril je tudi o odklonilnem ločenem mnenji pri nesprejemu ustavne pritožbe v zadevi Igor Bavčar. V oddaji so z vprašanji lahko sodelovali tudi poslušalci.

Ustavni sodnik Klemen Jaklič o priznanju za najuglednejšega pravnega strokovnjaka

Gost tokratne oddaje »Spoznanje več, predsodek manj« je bil ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič. Med drugim nas je zanimala njegova ocena lanskega dela na ustavnem sodišču ter kaj mu pomeni, da je bil znova izbran za najuglednejšega pravnega strokovnjaka. Spregovoril je tudi o odklonilnem ločenem mnenji pri nesprejemu ustavne pritožbe v zadevi Igor Bavčar. V oddaji so z vprašanji lahko sodelovali tudi poslušalci.

Alen Salihović

pogovorpolitikadružbakomentar

O klasiki drugače

VEČ ...|26. 1. 2020
Predstavitev treh Marijinih pesmi: Vsa lepa si, Marija; Zdrava, zemlje vse Gospa; Zmagala si, Devica slavna in Te Deum skladatelja Antona Brucknerja.

V oddaji O klasiki drugače predstavljamo pesmi iz ljudske pesmarice, v drugem delu pa smo tokrat slišali znameniti Te Deum skladatelja Antona Brucknerja.

Predstavitev treh Marijinih pesmi: Vsa lepa si, Marija; Zdrava, zemlje vse Gospa; Zmagala si, Devica slavna in Te Deum skladatelja Antona Brucknerja.

V oddaji O klasiki drugače predstavljamo pesmi iz ljudske pesmarice, v drugem delu pa smo tokrat slišali znameniti Te Deum skladatelja Antona Brucknerja.

Tadej Sadar, dr. Tadej Jakopič

duhovnostglasbakultura

Moja zgodba

VEČ ...|26. 1. 2020
Ernest Jazbec - Zamolčani domoljub 3. del

Oddajo smo spet posvetili zamolčanemu domoljubu Ernestu Jazbecu. Pred kratkim je o njem postekalo študijsko srečanje, iz katerega smo tokrat objavili prispevek dr. Jožeta Možine o revolucionarnem nasilju Komunistične partije Slovenije.

Ernest Jazbec - Zamolčani domoljub 3. del

Oddajo smo spet posvetili zamolčanemu domoljubu Ernestu Jazbecu. Pred kratkim je o njem postekalo študijsko srečanje, iz katerega smo tokrat objavili prispevek dr. Jožeta Možine o revolucionarnem nasilju Komunistične partije Slovenije.

Jože Bartolj

spominJože MožinaErnest Jazbec

Slovenski mučenci 20. stoletja

VEČ ...|26. 1. 2020
Franc Kek (1895 – 1943)

V prispevku o slovenskih mučencih 20. stoletja je dr. Metod Benedik predstavil usodo novomeškega duhovnika Franca Keka, ki so ga partizani zaprli v času, ko so po kapitulaciji Italije zavzeli Novo mesto. Še pred prihodom Nemcev so ga v konec oktobra 1943 ustrelili v gozdu Padež.

Franc Kek (1895 – 1943)

V prispevku o slovenskih mučencih 20. stoletja je dr. Metod Benedik predstavil usodo novomeškega duhovnika Franca Keka, ki so ga partizani zaprli v času, ko so po kapitulaciji Italije zavzeli Novo mesto. Še pred prihodom Nemcev so ga v konec oktobra 1943 ustrelili v gozdu Padež.

Jože Bartolj

spominFranc Kek

Vstani in hodi

VEČ ...|26. 1. 2020
Poslanica papeža Frančiška za 28. svetovni dan bolnikov

Izšla je poslanica papeža Frančiška za letošnji 28. svetovni dan bolnikov. Predstavili smo jo v tokratni oddaji.

Poslanica papeža Frančiška za 28. svetovni dan bolnikov

Izšla je poslanica papeža Frančiška za letošnji 28. svetovni dan bolnikov. Predstavili smo jo v tokratni oddaji.

Tone Planinšek

duhovnostpapežbolniki

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|26. 1. 2020
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 26. 1.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 26. 1.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan