Stritarjevo nagrado, ki jo mladim literarnim kritičarkam oziroma kritikom podeljuje Društvo slovenskih pisateljev, je prejela Veronika Šoster. Ljubljanski Kinodvor je v sodelovanju z Ljubljanskim gradom deseto leto zapored pripravil Film pod zvezdami, ki bo med 16. julijem in 8. avgustom postregel z najbolj odmevnimi filmi pretekle kinematografske sezone.

Osrednja vsebina Kmetijske oddaje so bili turistični boni. Kakšen je postopek pri koriščenju bonov, kako je s prenosljivostjo ... O aktualnih vprašanjih je spregovorila Andrejka Krt, ki je povabila, da si za oddih izberemo turistične kmetije. Aleš Volčič iz Semenarne Ljubljana pa je spregovoril o strniščnih posevkih.

Najprej smo se ustavili v Savinjski dolini. Govorili smo o tem, da so Luče te dni postale prvi kraj v Sloveniji, ki sam v celoti pokrije potrebe po električni energiji, o Posavju, kjer pospešeno razvijajo kolesarski turizem, ob sklepu pa smo se podali še v Hrastnik, kjer so na delno obnovljeni tržnici odprli nove prostore Turistično informacijskega centra.

Vsako mladiko na meni, ki ne rodi sadu, odstrani, in vsako, ki rodi sad, očisti, da rodi še več sadu. … V tem je poveličan moj Oče, da obrodite obilo sadu in postanete moji učenci.(Jn 15, 2+8)

Prikazovanje Gospe v belem mali šolarki Bernardki postane vroča tema vseh uličnih in gostilniških pogovorov, ki se razplamtevajo v prepire.

Najbolj enostavno ga bo pripraviti s sokovnikom. Najprej vanj vstavimo gazo, nato še očiščeno sadje in to postavimo na kuhalnik. Med kuhanjem bo iztekel sok. Na 1 liter soka dodamo približno 300 g sladkorja (po okusu, a ne preveč!). To spet segrevamo ob mešanju do vrenja, da se sladkor raztopi. Vlivamo v ogrete steklenice ... Po potrebi dodamo malo limoninega soka ali kisline.

In glej, prinesli so k njemu hromega, ki je ležal na postelji. Ko je Jezus videl njihovo vero, je rekel hromemu: Bodi pogumen, otrok, odpuščeni so tvoji grehi!(Mt 9, 2)

Ne sme nam biti vseeno, kaj odrasli sporočamo mladim, kako jih izobražujemo in vzgajamo, saj s tem gradimo svojo in narodovo prihodnost. Družina, šola, družba in država lahko postajajo prostor uveljavljanja osebnih interesov in individualnima. Lahko pa so prostor pristnih, lepih med človeških odnosov in spoštovanja. Šola in učitelji imamo pri vzgoji veliko, nenadomestljivo vlogo, kar nam je pokazal prav minuli korona čas. Državni praznik pa je postavil ogledalo relacijam medsebojnega spoštovanja v slovenski družbi.

Ko bi bil Poncij Pilat vedel, da bo njegovo umivanje rok postalo simbol bega pred odgovornostjo, Bog ve, kaj bi naredil? Imel je, strahopetec, vso oblast, da Jezusa oprosti ali da križati. Spoznal je njegovo nedolžnost, a je popustil pred drhaljo, ki jo je podpihovala takratna judovska elita. Preprosto se je zbal po pravici soditi. Klavrna podoba, ki jo je zapustil v zgodovini, je postala simbol vseh tistih, ki bi lahko kaj storili, pa se bojijo in pobegnejo pred odgovornostjo. Marjan Šarec npr. je strahopetec in je vrgel puško v koruzo, a ne pravimo »da si je umil roke«, ker pač vsi vemo, da je bila njegova oblast navidezna in je lahko igral predsednika vlade, kolikor časa se je držal scenarija, ki mu ga je pisala globoka država.Pravimo pa, da si umije roke tisti, ki zavestno pogleda stran. Takih pa je, priznajmo si, mnogo preveč. Marsikdaj tudi sami spadamo v kategorijo umivalcev rok.Molk je včasih ponaredek miru

Lahko naredimo smetanovo potico ali smetanov štrukelj (pečen ali kuhan) s kašo ali brez. Ostanke belega kruha drobno narežemo in prelijemo s smetano, da se razvlaži in je sočno. Dodamo rumenjake in sneg, dodamo sladkor, vanilin in limonin sok. To razgrnemo po vlečenem testu. Lahko skuhamo ali spečemo ter postrežemo s solato. Zelo okusna je smetanova kremna juha: 2 l vode zavre, doda mleto kumino, sol in lovorjev liste ter zakuha smetanov podmet (2 žlici moke in 1/4 l kisle smetane) in vre 6-8 minut. Pazimo, da pri vrenju ne kipi čez lonec. Dodamo kruhove kocke ali zakuhamo smetanove štrukeljce. Če imamo višek kisle smetane, jo z multipraktikom obdelamo v maslo. Vera iz Solčave je povedala, ko iz domače smetane narediti solčavski masovnk.

Svojeglave »nove« članice EU, predvsem Poljska in Madžarska, so v Bruslju na slabem glasu. Deloma upravičeno, deloma ne. Slovenska opozicija se trudi, da bi tudi Slovenija postala črni raček, saj bi jim to pomagalo pri prevzemu oblasti v Sloveniji.Kar pa bi bilo za našo državo škodljivo in krivično, saj se pod Janševo vlado ne dogaja prav nič podobnega temu, kar zahodnjaki očitajo Poljski in Madžarski. Kvečjemu bi lahko rekli, da imamo v Sloveniji levi orbanizem.

V teh dneh mineva prvih sto dni sedanje Vlade Republike Slovenije, zato smo k intervjuju povabili vodjo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu ministrico dr. Heleno Jaklitsch. Kako je doživela prvih sto dni na čelu urada, kakšen delež v mozaiku uspešne zgodbe Slovenije pri spoprijemanju z epidemijo covid-19 je imel Urad, kako izboljšati sliko o Sloveniji, ki jo imajo zamejci in izseljenci; kako pristopiti k različnim delom izseljenstva, kako je s postopkom repatriacije iz Venezuele, kako bo s prireditvijo Dobrodošli doma in kako je na prvih obiskih pri rojakih v zamejstvu?

Rožni venec v devetdnevnici za domovino je vodil provincial jezuitov p. Ivan Bresciani s člani pobude Molitev in post za domovino.

Naša popoldanska gostja je bila dr. Helena Jaklitsch, ministrica brez resorja. Pogovor, v katerem je govorila o času študija in svojem delu, smo posneli preden je postala ministrica za Slovence po svetu.

Ali ni že čas, da temu rečemo enkrat ne, se postavimo na svoje noge ter končamo izkoriščanje naroda in države le za nekatere? Sprašujem pa tudi Vas, levičarski sodržavljani, kje je Vaše dostojanstvo, sram in vest? A ne glede na to si bomo za resnico, pravičnost in blaginjo te družbe prizadevali z doslednim in vztrajnim delom za demokratično in svobodno Slovenijo.

Nekateri mediji in politiki so v minulih dneh napadli zdravniško stroko češ, da ni postopala v skladu z medicinsko etiko pri obravnavi starostnikov v domovih za starejše. Očitali so jim, da so tako imenovanimi vložni listi črni seznam, koga je smiselno peljati v bolnišnico in koga ne. Da to ne drži so danes še enkrat ponovili člani Slovenskega zdravniškega društva, Slovenske medicinske akademije in Komisije za medicinsko etiko. Da smo žal prišli do točke, ko podatki predstavljeni v javnosti izkrivljajo postopke obravnave, pomanjkanje védenja pa lahko dolgoročno ustavi proces načrtovanja zdravljenja, pa so že včeraj zapisali na spletni strani UKC Ljubljana.

Zaradi ljudi in njihove zaverovanosti v znanje, je zemlja zbolela. Ljubezen je bila večni zakon meniha, ki je ponižnost in skromnost živel tako zares, da ga je iztrgala minljivosti. Izredni dogodki in čudeži po njegovi smrti, so na njegov grob pripeljali množice, celo različnih veroizpovedi. V oddaji smo slišali nekaj odlomkov iz knjige Izreki svetega Šarbela, avtorja Hanna Skandarja, ki je izšla pri založbi Družina.

Ukrepi po epidemiji se sproščajo in poletni tabori, oratoriji, delavnice tujih jezikov za otroke in mladino so spet postali izvedljivi. Ostaja pa mnogo vprašajev. Kakšne omejitve je potrebno upoštevati? Kako varno in odgovorno izpeljati počitniški teden? O teh vprašanjih smo se pogovarjali z zdravnico z NIJZ Simono Perčič.

Aleš Volčič, svetovalec Semenarne Ljubljana je spregovoril o razlogih za čudno obnašanje posevkov koruze.

V pripravi na Svetovno srečanje družin sta bila z nami v Družinski katehezi Sonja in Dušan Horvat iz Radencev. Imata tri otroke - dva že odrasla in eno osnovnošolko. Spregovorila sta o svoji življenjski poti, ranjenosti, ki sta jo prinesola v zakon in postopnem odkrivanju življenja v veri. Preizkušenj ni manjkalo: v družini so se borili z rakom, anoreksijo in drugimi bolečimi okoliščinami. Vabljeni k poslušanju o tem, kako sta šla zakonca Sonja in Dušan v vseh teh trenutkih naprej in kaj jima je vlivalo moč.

Marija je res posebna žena, ki jo je Bog izbral, da je postala Jezusova mami. Z njim je bila povsod. Takrat, ko se je kot otrok prvič nasmehnil, ko je prvič shodil, ko se je začel učiti, ko je bil nagajiv in ko je odrasel ter začel ljudi učiti o Bogu, ko je delal čudeže, ko je trpel in umrl, ko je premagal smrt in nam pokazal, kako zelo rad nas ima, in ko je šel v nebesa.

Novi koronavirus je naša življenja spremenil čez noč. Čeprav se postopoma vračamo v ustaljene tirnice, mnogi opozarjajo, da nič več ne bo, kot je bilo. Podjetja med drugim ugotavljajo, ali sploh še lahko poslujejo. To je stresno tako za vodstva kot za zaposlene. O psihološkem vplivu zdravstvene krize smo povprašali strokovnega sodelavca hiše Deloitte Gregorja Skenderja.

Babi je vsakemu članu družine z romanja prinesla Marijino svetinjico – medaljonček, na katerem je na eni strani podoba Marije in na drugi strani podoba dvanajstih zvezd, dveh src ter križa in črke M. Babi je vsem razložila pomen teh simbolov in ob tem povedala zgodbo, v kateri je svetinjica odigrala pomembno vlogo. Tudi z njeno pomočjo se je zgodil čudež dečku, ki je pozneje postal duhovnik in še danes pričuje o Marijini veliki ljubezni do nas.

V studiu smo gostili svetovalko Majdo Volkiz podjetja GEN-I, ki je razkrila kakšen je postopek zamenjave dobavitelja električne energije in koliko lahko z zamenjavo v pravem trenutku prihranimo.

Maševal je p. Viktor Papež, somaševala pa postulator Igor Luzar in Anton Štrukelj. Na orgle je igrala Slavica Magdič.

Na praznik Marijinega vnebovzetja je Polonin bratec Jošt postal Jezusov prijatelj. Prejel je dar svetega krsta. To je bil za vso družino velik praznik. Očka in mami sta spoznala, koliko ljudi je molilo za Jošta. Vsem sta se iskreno zahvalila.

Polonin župnik je zelo pameten in vse dela z velikim veseljem. Pri verouku so ga otroci vprašali, zakaj je postal duhovnik. Povedal jim je zgodbo, kako je kot študent medicine šel v Zambijo na poletno prakso.

Simptomi diktature nastanejo takrat, ko skuša ena politična skupina s silo podrediti druge. Simptomi se pojavijo, ko skuša ena skupina preprečiti drugi, da po povsem demokratičnem postopku, predpisanem v ustavi, prevzame vlado.Celoten komentar, ki ga je napisal Peter Merše, prebral pa Marjan Bunič, lahko preberete na spletni strani Domovina.je.

Gostili smo sociologa dr. Igorja Bahovca. Za nami je namreč Dan Evrope in vprašali smo ga, kakšen je papežev pogled na Evropo in katere poti vidi za prihodnost stare celine. Spregovorili pa smo tudi o dnevu molitve in posta za končanje pandemije. Vabljeni k poslušanju!

Naš gost je bil predavatelj in priznani terapevt dr. Tomaž Erzar, ki je spregovoril o vlogi družine v današnjem svetu, in koronavirusni krizi, ki je na nekaterih področjih življenje postavila na glavo, spet po drugi strani pa so nas razmere nekako usmerile k temeljem, k pogovoru, k realnemu sobivanju, k čustveni bližini.

Polonina babi in dedi sta res nekaj posebnega. Stara sta sedem-deset let in še rojstni dan imata na isti dan. Poznata se že vse življenje, saj sta doma iz iste vasi. Odpravila sta se na postno romanje na Zaplaz, kjer stoji Marijina cerkev, v kateri so relikvije blaženega Alojzija Grozdeta.

Fantje iz Polonine družine so bili spet v akciji. Tokrat so naredili nov križ, ki bo v postnem času stal pred oltarjem. Na pepelnično sredo so imeli družinski posvet o tem, kakšna naj bi bila to leto njihova postna akcija.

Fantje so naredili načrt za nov kokošnjak in v treh dneh je bil postavljen. Ob slavnostnem odprtju so ga pokazali kokošim. Ravno takrat je mimo prikolesaril župnik ter kokošnjak blagoslovil. Kokoši pa so dobile še novo varuhinjo, Marijo.

Janez Lebar, svetovalec specialist na KGZ Murska Sobota svetuje, glede prehoda na letni obrok in pašo.

Polona je tokrat z nami delila svoj spomin na božični sveti večer. Postavili so jaslice, blagoslovili dom, hlev in vse okoli hiše. Ko so v jaslice položili Jezusa, si je mali Jaka zaželel, da bi dobili še enega dojenčka.

Množično zborovanje pred 31. leti je potekalo v podporo obtoženi četverici v aferi JBTZ. Z deklaracijo so Društvo slovenskih pisateljev, Slovenska demokratična zveza, Slovenska kmečka zveza, Slovensko krščansko socialno gibanje, Socialdemokratska zveza Slovenije, Univerzitetna konferenca ZSMS in Društvo slovenskih skladateljev zahtevali suvereno državo slovenskega naroda, v kateri bi samostojno odločali o povezavah z južnoslovanskimi in drugimi narodi v okviru prenovljene Evrope. »Ta deklaracija je nakazala smer in bila tudi politično izhodišče Demosa, ko se je pripravljal na prve volitve in na osamosvojitev,« nam je dejal predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle. Spomnil je tudi, da so se 7., 8. in 9. maja 1990 na ločenih konstitutivnih sejah vseh treh zborov - Družbenopolitičnega zbora, Zbora občin in Zbora združenega dela - prvič zbrali novoizvoljeni delegati prve večstrankarske Skupščine Republike Slovenije. »Tisto konstituiranje je pomenilo prehod od tega zmagovitega rezultata na aprilskih volitvah v realno oblast. To pomeni, da je imel Demos večino v takratni skupščini.« Na vprašanje ali je demokracija v času epidemije na preizkušnji je Peterle dejal, da ne tako, kot to želi prikazati opozicija, »ki ni mogla pustiti novi vladi stotih dni, kakor je doslej bilo v navadi ampak s pripisovanjem slabih namenov Janševi vladi želi očrniti to vlado, ki je nasledila slabo stanje, ne samo pri zalogah medicinske opreme.« Pohvalil je ukrepe vlade, ki se je odločno podala na delo in poskrbela za rezultat v bojo proti virusu, ki uvršča Slovenijo v vrh uspešnih držav v Evropi in v svetu. Pred nami je Dan Evrope, ko je po besedah sogovornika priložnost, da si unija postavi nove prioritete. »Danes so drugi izzivi. Takrat je bil mir in svoboda, danes pa mislim, da gre za vprašanje resnice in vprašanje vrednot. Svet je tako zmešan z lažmi,« je povedal Lojze Peterle

Dr. Krištof Zevnik, zobozdravnik, je močno vpet v iskanje boljšega sistema in rešitev v medicini. Z njim smo osvetlili priložnosti sedanjega negotovega časa, razmišljali o sporočilih pretiranega potrošništva, ki nas zavaja v občutjih varnosti. Predvsem pa govorili o boljših sistemskih pristopih v zdravstvenem sistemu, ki bo na prvo mesto postavljal človeka.

Pri molitvi ob adventnem venčku sta se Polonina brata prepirala, kdo bo upihnil svečko. Po prerivanju je Jaka svečko zadel in poletela je na klop, kjer je zanetila požar. Mami ga je hitro pogasila in otroke poslala v postelje. Zjutraj so se pogovorili o medsebojnih odnosih in čistosti srca.

Kaj so razgalile krize, s katerimi se je soočila Evropa, tudi zadnja zdravstvena, ki še ni končana? Kakšni bodo morali biti njeni prihodnji voditelji, da bodo lahko peljali naprej idejo povezovanja na stari celini? Kaj čaka Slovenijo? To so vprašanja, ki smo jih pred dnevom Evrope in 75. obletnico konca druge svetovne vojne postavili gostji tokratnega Pogovora o. Z nami he bila direktorica Študijskega centra za narodno spravo, zgodovinarka dr. Andreja Valič Zver.

Sredi decembra lani se je tiho poslovila in odšla v večnost prof. Inka Stritar. Več kot četrt stoletja se je borila in si z vsemi močmi prizadevala, da bi država Slovenija popravila krivice, ki so se zgodile najprej z nacionalizacijo po II. svetovni vojni in potem po osamosvojitvi z zavlačevanjem postopkov denacionalizacije in nespoštovanjem lastnine na mnogih področjih. Prof. Inka Stritar je bila načelna, rada je imela odkrit pogovor in ljudi, ki so z dejanji potrjevali svoje besede. Mnogi so se strinjali z njo, mnogi so ji v boju za prizadevanje za spoštovanje človekovih pravic, svoboščin in dostojanstva pomagali, a izpostaviti so se upali le nekateri.

Oddaja je postregla s komentarjem poročil naših poslušalcev o opazovalno meritveni vaji. Poslušalcem smo marca 2020 predlagali meritveno vajo Dolžina sence Sonca in kot Sonca nad obzorjem ob pomladanskem enakonočju (solsticiju). V oddaji je o svojih meritvah spregovoril eden od sodelujočih, devetošolec Vili Golež, ki nam je poslal zelo zanimivo in obsežno poročilo.

O tem, kako so družbena omrežja čez noč postala edini način medsebojnega komuniciranja in kako se je Cerkev revolucionarno premaknila tja, kjer je prej zelo manjkala: na naše elektronske naprave.

Pred korona epidemijo smo k pogovoru povabili Melito Kuhar, socialno delavko, pedagoginjo, strokovnjakinjo pri svetovanjih v odnosih. Odnosi so vse, če so dobri in urejeni, prinašajo tako pomembno zadovoljstvo. Zakaj postajajo vse težji, kako jih začnemo reševati in znova vzpostavljati ravnovesje? O tem in še mnogočem smo se pogovarjali z njo.

Na dan planeta Zemlja smo čas namenili okoljskim temam, v ospredje pa postavili vodo. Tudi o sporočilu filma Žejni svet je spregovoril gost na daljavo prof. dr. Mihael Toman z Biotehniške fakultete.

Frančiškan Janez Papa nas v rubriki Ostanimo povezano občestvo nagovarja: Sedanji čas izolacije je priložnost, da svoje življenje postavimo v nov okvir oziroma pogledamo na svoje življenje izven okvirja. V luči Jezusovega vstajenja in njegovega odrešenjskega daru je namreč vse ostalo zanemarljivo.

V ospredje tokratne oddaje smo postavili komentar vrhovnega sodnika Jana Zobca, ki govori o financiranju zasebnega šolstva. Poleg tega smo njega in Barbaro Zobec vprašali še, kako ocenjujeta ukrepe ob epidemiji.

Rojstni dan Založbe Ognjišče smo tudi v Petkovem večeru obeležili z zastavljanjem nagradnih vprašanj. Sodelujoči pa so v zameno za pravilni odgovor postali prejemniki lepih knjižnih nagrad Založbe Ognjišče.

Množičnost umiranja v pandemiji postavlja vsakogar od nas v resničnost osebne smrti. Zahodnjaki smo bolj kot ne opazovali umiranje na daljavo - npr. lačnih otrok v Afriki, žrtev vojn v Siriji in drugod, od blizu so nas oplazili le teroristični napadi ali umiranje na cestah. Za časa vojne v republikah bivše Jugoslavije so politiki štiri leta ponavljali: »Če bodo Srbi pobili še toliko ljudi, jih bomo pa ustavili.« A preden je NATO po diplomatskih prerekanjih naposled le končal vojno, smo bili priče genocidnim pokolom v Srebrenici in drugod. Zdaj pa ni sredstev zoper smrt razen samoizolacije, virus je nepredvidljiv, na udaru smo starejši, odrinjeni na rob družbe. Množično umiranje torej daje misliti in nam sprašuje vest.

Celoten komentar si lahko preberete na radio.ognjisce.si.

Nedavno je bila to žaljivka, danes postaja prednost. Pogovarjali smo se z mlado, dejavno kmetico, regijsko predstavnico za Pomurje, članico Društva podeželjske mladine Sveti Jurij ob Ščavnici, Nastjo Gregorec. Mladi kmetje so se povezali in začeli z odmevno spletno pobudo kupovanja lokalnega pri najbližjem kmetu. S tem skupaj podpiramo domače kmetijstvo, pomagamo pa z izbiro kakovostne hrane pri domačem kmetu tudi sebi.

Katere vrtnine sejemo v tem času, kako poskrbeti zanje kako zaščiti posejano ... To so aktualna vprašanja, ki smo jih v Svetovalnici postavili strokovnjakinji Miši Pušenjak s Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor.