Kmetijska oddaja
Najprej ste lahko slišali pregled najbolj aktulanih novic kmetijskega področja, v osrednjem delu pa smo govorili kako se spopasti z aktualnimi izzivi reje drobnice in goveda, v času po epidemiji modrikastega jezika, predvsem pa, kako črede živali, ki bodo ostale, v kratkem času spraviti v čim boljšo kondicijo pred začetkom spomladanskega cepljenja.
Kmetijska oddaja
Najprej ste lahko slišali pregled najbolj aktulanih novic kmetijskega področja, v osrednjem delu pa smo govorili kako se spopasti z aktualnimi izzivi reje drobnice in goveda, v času po epidemiji modrikastega jezika, predvsem pa, kako črede živali, ki bodo ostale, v kratkem času spraviti v čim boljšo kondicijo pred začetkom spomladanskega cepljenja.
Življenje išče pot
Zveza potrošnikov Slovenije praznuje 35 let delovanja. Ob tej priložnosti so pripravili mednarodno konferenco, s katero so opozorili na agresivno oglaševanje nezdravih živil otrokom. Dr. Matjaž Pirc, ki vodi prehransko ekipo, je opisal nekaj primerov dobre prakse v tujini, s katerimi so oglaševanje uspešno zamejili.
Življenje išče pot
Zveza potrošnikov Slovenije praznuje 35 let delovanja. Ob tej priložnosti so pripravili mednarodno konferenco, s katero so opozorili na agresivno oglaševanje nezdravih živil otrokom. Dr. Matjaž Pirc, ki vodi prehransko ekipo, je opisal nekaj primerov dobre prakse v tujini, s katerimi so oglaševanje uspešno zamejili.
Komentar Domovina.je
Slovenci smo, če lahko sodim po nostalgiji, ki v nas nenehno obuja spomine na nekdanjo Jugoslavijo, zelo čustven narod. Po anketi, ki jo je leta 2021 izvedla agencija Episcenter, bi se 92 odstotkov Slovencev danes ponovno odločilo za samostojno in neodvisno Slovenijo, kar pomeni, da je jugonostalgikov manj kot deset odstotkov; največ jih je med volivci stranke Levica. So pa izjemno glasni, bolj, kot bi bilo zaželeno za stanje zdrave pameti v državi.
Četudi je jugoslovanska oblast mnoge tepla, se je na to pozabilo. Celo letošnja Prešernova nagrajenka Nika Autor se z nekim romantičnim zadovoljstvom spominja obdobja, za katerega drugi menimo, da se ne sme nikoli več vrniti. Z mantro, da smo takrat živeli neprimerljivo bolj kakovostno in varno, je – žalibog – usekala mimo.
Pogosto se sprašujem, zakaj s takšno lahkoto zanikamo spomine na revščino, politične pritiske, na pomanjkanje svobode govora in represijo, ki so bili del vsakdanjika mnogih državljanov. Zakaj molčimo o dolgih kolonah vozil na Fernetičih in Ljubelju, ko smo hodili na drugo stran meje po nakupih? V nostalgiji ni prostora niti za zgodbe, ki izpod peresa Igorja Omerze odkrivajo mračnjaško, zelo nasilno podobo povojne Jugoslavije.
V tistih idealiziranih časih so miši in podgane predstavljale veliko nevarnost za zdravje. Gospa, ki se je upokojila okoli leta 1995, je pripovedovala, da so moko iz žakljev, v katere so se naselile miši in tam pustile drekce, presejali in jo – brez slabe vesti – prodajali. Po različnih menzah o kakšni čistoči, ki jo imamo danes, ni bilo govora …
Je pa res, da smo v nekdanji Jugi jedli veliko zelja in repe. Tako se je vsaj enkrat tedensko prečistilo črevesje, kar je jako zdravilno tudi po sodobnih normah odnosa do zdravja. So pa že takrat obstajali »izbranci«, ki so se mastili tudi s kaviarjem.
Natančnih podatkov o številu zobozdravnikov na prebivalca v Sloveniji med letoma 1950 in 1970 ni na voljo. Kako je bilo na podeželju, si lahko predstavljamo skozi »žirovski primer«: dr. Karel Bernik ni bil le splošni zdravnik, ampak tudi kot ginekolog, pediater, zobozdravnik in lekarnar. Boleč zob so si ljudje praviloma zdravili sami. Vzeli so krajši konec vrvice, jo na enem koncu podržali nad svečo, da je zagorelo, potem pa so vdihovali dim, ki je za krajši čas omilil bolečino. Kadar je bilo pri hiši zadosti »šnopca«, so si ga polivali po bolečem mestu.
Kruh je bil v vsakem primeru svetinja! Številne povojne generacije smo odrasle ob »turšni župi«. Zalivali smo jo z mlekom, včasih tudi s kislim mlekom. Kakor hitro so dozorela zgodnja jabolka, se je kuhala »jabkava župa«. Zgostili smo jo z moko, oplemenitili pa s posneto smetano. Z velikim veseljem smo se lotili »mješte«, ki je bila kuhana iz krompirja, kaše in moke. Poslastico, drobnjakove ali orehove štruklje, je mama zelo na tanko razrezala, preden jim je dodala ocvrto smetano z malo sladkorja.
Zanimivo je, da je v Jugoslaviji italijanski riž veljal za boljšo jed. Za glavno jed smo največkrat imeli »krompir na župi«. Meso je bilo komaj kdaj na mizi. Mesar ga je največkrat hranil za svoje »boljše stranke«. Prijateljica, ki je vrsto let delala na področju zdrave prehrane, pravi, da tisti, ki trdijo, da je bila hrana pred 30 in več leti bolj zdrava, nimajo prav. V kmetijstvu so uporabljali pesticide in herbicide, ki so danes prepovedani zaradi škodljivih vplivov na zdravje in okolje.
V industrijsko pridelani hrani so pred desetletji uporabljali konzervanse, barvila in ojačevalce okusa, ki so danes regulirani ali prepovedani, npr. natrijev benzoat, ki ima danes omejeno uporabo, saj lahko povzroča alergijske reakcije. Hormoni v mesu, denimo sintetični estrogeni, so danes v EU prepovedani, nekoč pa so jih uporabljali za hitrejšo rast živine.
Hrana je bila pogosto onesnažena s težkimi kovinami, kot so svinec, kadmij in živo srebro. Tudi ribe iz nekaterih rek so bile polne težkih kovin zaradi tovarniških izpustov.
Če niste več rosno mladi, se lahko spomnite pljuvalnikov, ki so bili nameščeni po vseh prostorih v zdravstvenih domovih, tovarniških halah in tudi po pisarnah. Tudi zdravnik s cigareto v ustih je bil čisto običajen pojav. So si tisti, ki so imeli neposreden stik s predelavo hrane, redno umivali roke? Uši in stenice so bile prijazne, zelo udomačene domače živalce.
V življenju nekoč ne bi iskala nostalgije in to velja za slehernega med nami. Prav tako za njim ne bi jokala, bi si pa zapisala zgodbe, ki jih pomnijo tisti, ki so takrat živeli. In to brez olepševanja! Dejstvo je, da današnji standardi medsebojnih odnosov, higiene, zdravstva, prehrane in hipotetično tudi svobode prinašajo večjo kakovost življenja, kot smo jo poznali nekoč. Namesto da si preteklost prikazujemo skozi rožnata očala, bi bilo bolj smiselno, da se iz nje nekaj naučimo in potem izkoristimo to znanje za gradnjo boljše prihodnosti.
Kajti »dobri stari časi« so pogosto le spomin, oblikovan skozi prizmo časa, ne pa nujno odraz resničnosti.
Komentar Domovina.je
Slovenci smo, če lahko sodim po nostalgiji, ki v nas nenehno obuja spomine na nekdanjo Jugoslavijo, zelo čustven narod. Po anketi, ki jo je leta 2021 izvedla agencija Episcenter, bi se 92 odstotkov Slovencev danes ponovno odločilo za samostojno in neodvisno Slovenijo, kar pomeni, da je jugonostalgikov manj kot deset odstotkov; največ jih je med volivci stranke Levica. So pa izjemno glasni, bolj, kot bi bilo zaželeno za stanje zdrave pameti v državi.
Četudi je jugoslovanska oblast mnoge tepla, se je na to pozabilo. Celo letošnja Prešernova nagrajenka Nika Autor se z nekim romantičnim zadovoljstvom spominja obdobja, za katerega drugi menimo, da se ne sme nikoli več vrniti. Z mantro, da smo takrat živeli neprimerljivo bolj kakovostno in varno, je – žalibog – usekala mimo.
Pogosto se sprašujem, zakaj s takšno lahkoto zanikamo spomine na revščino, politične pritiske, na pomanjkanje svobode govora in represijo, ki so bili del vsakdanjika mnogih državljanov. Zakaj molčimo o dolgih kolonah vozil na Fernetičih in Ljubelju, ko smo hodili na drugo stran meje po nakupih? V nostalgiji ni prostora niti za zgodbe, ki izpod peresa Igorja Omerze odkrivajo mračnjaško, zelo nasilno podobo povojne Jugoslavije.
V tistih idealiziranih časih so miši in podgane predstavljale veliko nevarnost za zdravje. Gospa, ki se je upokojila okoli leta 1995, je pripovedovala, da so moko iz žakljev, v katere so se naselile miši in tam pustile drekce, presejali in jo – brez slabe vesti – prodajali. Po različnih menzah o kakšni čistoči, ki jo imamo danes, ni bilo govora …
Je pa res, da smo v nekdanji Jugi jedli veliko zelja in repe. Tako se je vsaj enkrat tedensko prečistilo črevesje, kar je jako zdravilno tudi po sodobnih normah odnosa do zdravja. So pa že takrat obstajali »izbranci«, ki so se mastili tudi s kaviarjem.
Natančnih podatkov o številu zobozdravnikov na prebivalca v Sloveniji med letoma 1950 in 1970 ni na voljo. Kako je bilo na podeželju, si lahko predstavljamo skozi »žirovski primer«: dr. Karel Bernik ni bil le splošni zdravnik, ampak tudi kot ginekolog, pediater, zobozdravnik in lekarnar. Boleč zob so si ljudje praviloma zdravili sami. Vzeli so krajši konec vrvice, jo na enem koncu podržali nad svečo, da je zagorelo, potem pa so vdihovali dim, ki je za krajši čas omilil bolečino. Kadar je bilo pri hiši zadosti »šnopca«, so si ga polivali po bolečem mestu.
Kruh je bil v vsakem primeru svetinja! Številne povojne generacije smo odrasle ob »turšni župi«. Zalivali smo jo z mlekom, včasih tudi s kislim mlekom. Kakor hitro so dozorela zgodnja jabolka, se je kuhala »jabkava župa«. Zgostili smo jo z moko, oplemenitili pa s posneto smetano. Z velikim veseljem smo se lotili »mješte«, ki je bila kuhana iz krompirja, kaše in moke. Poslastico, drobnjakove ali orehove štruklje, je mama zelo na tanko razrezala, preden jim je dodala ocvrto smetano z malo sladkorja.
Zanimivo je, da je v Jugoslaviji italijanski riž veljal za boljšo jed. Za glavno jed smo največkrat imeli »krompir na župi«. Meso je bilo komaj kdaj na mizi. Mesar ga je največkrat hranil za svoje »boljše stranke«. Prijateljica, ki je vrsto let delala na področju zdrave prehrane, pravi, da tisti, ki trdijo, da je bila hrana pred 30 in več leti bolj zdrava, nimajo prav. V kmetijstvu so uporabljali pesticide in herbicide, ki so danes prepovedani zaradi škodljivih vplivov na zdravje in okolje.
V industrijsko pridelani hrani so pred desetletji uporabljali konzervanse, barvila in ojačevalce okusa, ki so danes regulirani ali prepovedani, npr. natrijev benzoat, ki ima danes omejeno uporabo, saj lahko povzroča alergijske reakcije. Hormoni v mesu, denimo sintetični estrogeni, so danes v EU prepovedani, nekoč pa so jih uporabljali za hitrejšo rast živine.
Hrana je bila pogosto onesnažena s težkimi kovinami, kot so svinec, kadmij in živo srebro. Tudi ribe iz nekaterih rek so bile polne težkih kovin zaradi tovarniških izpustov.
Če niste več rosno mladi, se lahko spomnite pljuvalnikov, ki so bili nameščeni po vseh prostorih v zdravstvenih domovih, tovarniških halah in tudi po pisarnah. Tudi zdravnik s cigareto v ustih je bil čisto običajen pojav. So si tisti, ki so imeli neposreden stik s predelavo hrane, redno umivali roke? Uši in stenice so bile prijazne, zelo udomačene domače živalce.
V življenju nekoč ne bi iskala nostalgije in to velja za slehernega med nami. Prav tako za njim ne bi jokala, bi si pa zapisala zgodbe, ki jih pomnijo tisti, ki so takrat živeli. In to brez olepševanja! Dejstvo je, da današnji standardi medsebojnih odnosov, higiene, zdravstva, prehrane in hipotetično tudi svobode prinašajo večjo kakovost življenja, kot smo jo poznali nekoč. Namesto da si preteklost prikazujemo skozi rožnata očala, bi bilo bolj smiselno, da se iz nje nekaj naučimo in potem izkoristimo to znanje za gradnjo boljše prihodnosti.
Kajti »dobri stari časi« so pogosto le spomin, oblikovan skozi prizmo časa, ne pa nujno odraz resničnosti.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Poslušalko je zanimalo, ali obstaja kakšna hrana, ki bi jo užili potem, ko zaužijemo neko jed polno česna, torej da bi nevtralizirali ta vonj po česnu. Sestra Nikolina ji je svetovala, naj pogrize malo kruhove skorje ali pa nekaj vejic svežega peteršilja, dobro bi lahko del tudi požirek mleka ...
Kuhajmo s sestro Nikolino
Poslušalko je zanimalo, ali obstaja kakšna hrana, ki bi jo užili potem, ko zaužijemo neko jed polno česna, torej da bi nevtralizirali ta vonj po česnu. Sestra Nikolina ji je svetovala, naj pogrize malo kruhove skorje ali pa nekaj vejic svežega peteršilja, dobro bi lahko del tudi požirek mleka ...
Kuhajmo s sestro Nikolino
Tudi hrana lahko lepo pomaga pri ohranjanju zdravja in pri preprečevanju prehladov. Prehrana naj bo pestra, mešana, bogata s sadjem in zelenjavo. Hkrati poskrbimo, da bomo redno imeli obroke, ne da bo prvi obrok šele popoldne, na pragu večera. Pri sadju so na prvem mestu domača jabolka, sledijo pomaranče, mandarine, grenivke, zlasti rdeče, tudi kakšne fige, suhe slive ... Zelenjava naj bo sezonska: por, zelje - sveže ali kislo, kisla repa, sveža koleraba ... Zelo bogat s C vitaminom in železom je peteršilj. Svežega narežemo in damo na kruh, namazan z maslom. Sicer pa ga jedem dodajamo ob koncu priprave oziroma kuhanja, lahko ga postrežemo v posebni skodelici in si ga vsak po okusu dodaja. Zdravju koristita tudi česen in čebula, sploh sveža, presna. Čebulo naprimer lahko za malico narežemo in ponudimo k suhi salami. Lahko jo umešamo k skuti, pokapljamo z bučnim oljem ...
Kuhajmo s sestro Nikolino
Tudi hrana lahko lepo pomaga pri ohranjanju zdravja in pri preprečevanju prehladov. Prehrana naj bo pestra, mešana, bogata s sadjem in zelenjavo. Hkrati poskrbimo, da bomo redno imeli obroke, ne da bo prvi obrok šele popoldne, na pragu večera. Pri sadju so na prvem mestu domača jabolka, sledijo pomaranče, mandarine, grenivke, zlasti rdeče, tudi kakšne fige, suhe slive ... Zelenjava naj bo sezonska: por, zelje - sveže ali kislo, kisla repa, sveža koleraba ... Zelo bogat s C vitaminom in železom je peteršilj. Svežega narežemo in damo na kruh, namazan z maslom. Sicer pa ga jedem dodajamo ob koncu priprave oziroma kuhanja, lahko ga postrežemo v posebni skodelici in si ga vsak po okusu dodaja. Zdravju koristita tudi česen in čebula, sploh sveža, presna. Čebulo naprimer lahko za malico narežemo in ponudimo k suhi salami. Lahko jo umešamo k skuti, pokapljamo z bučnim oljem ...
Življenje išče pot
Danes bomo v rubriki Življenje išče pot govorili problemu odpadne užitne hrane v gospodinjstvih. Statistično gledano je odvržemo kar 29 kg na prebivalca vsako leto. Naša gostja bo višja svetovalka ministrstva za okolje, podnebje in energijo, iz sektorja za ravnanje z odpadki Darja Meglič. Govorili bomo o njihovih prizadevanjih za zmanjšanje odpadne hrane in sicer o vabilu družinam oz. gospodinjstvom v projektu izpolnjevanju kuhinjskih dnevnikov odpadne hrane. Prisluhnite ji ob 9.20.
Življenje išče pot
Danes bomo v rubriki Življenje išče pot govorili problemu odpadne užitne hrane v gospodinjstvih. Statistično gledano je odvržemo kar 29 kg na prebivalca vsako leto. Naša gostja bo višja svetovalka ministrstva za okolje, podnebje in energijo, iz sektorja za ravnanje z odpadki Darja Meglič. Govorili bomo o njihovih prizadevanjih za zmanjšanje odpadne hrane in sicer o vabilu družinam oz. gospodinjstvom v projektu izpolnjevanju kuhinjskih dnevnikov odpadne hrane. Prisluhnite ji ob 9.20.
Duhovni nagovor
Mariborski nadškof msgr. Alojzij Cvikl se ustavi pri odlomku Janezovega evangelija, kjer Jezus govori o Evharistiji. Evangelist dogajanje poveže s praznikom pashe, kar globok simbolni pomen daje tudi čudežu pomnožitve kruha. Kruh tako ni le hrana za telo, ampak simbol Jezusa kot Odrešenika človeštva. Izpostavi tudi pomen sodelovanja učencev pri Jezusovih čudežih, kar nakazuje, da je naše sodelovanje in darovanje ključno za doživljanje Božje dobrote in ljubezni ter za postajanje znamenje te ljubezni v svetu. Dejanja iz ljubezni, pa čeprav skromna, so pomembna in ključna pri gradnji solidarnosti in ljubezni med ljudmi.
Duhovni nagovor
Mariborski nadškof msgr. Alojzij Cvikl se ustavi pri odlomku Janezovega evangelija, kjer Jezus govori o Evharistiji. Evangelist dogajanje poveže s praznikom pashe, kar globok simbolni pomen daje tudi čudežu pomnožitve kruha. Kruh tako ni le hrana za telo, ampak simbol Jezusa kot Odrešenika človeštva. Izpostavi tudi pomen sodelovanja učencev pri Jezusovih čudežih, kar nakazuje, da je naše sodelovanje in darovanje ključno za doživljanje Božje dobrote in ljubezni ter za postajanje znamenje te ljubezni v svetu. Dejanja iz ljubezni, pa čeprav skromna, so pomembna in ključna pri gradnji solidarnosti in ljubezni med ljudmi.
Informativne oddaje
Informativne oddaje
Naš pogled
Zadnjič smo imeli obletnico valete. 20 let. Kar nekaj časa torej od zadnjega stika z osnovnošolskimi klopmi, učitelji in sošolci. Tako kot vsakemu, tudi mene spomini na osnovnošolske čase obdajajo z lepimi in manj lepimi trenutki. Mešane občutke dobim, ko pomislim na svoje sošolce. Razumeli smo se povprečno, z nekaterimi smo ohranili stike, z drugimi smo se srečevali zgolj priložnostno v trgovini ali na kakšni prireditvi, s tistimi, ki so se odselili, pa se nismo videli praktično od valete.
Komentar tedna
Kaj sta publicistka in obrtnik, Polonca in Tomaž Sokol spoznala v pogovorih in pregovarjanjih z umetno inteligenco? Je pristranska ali išče resnico? Ji lahko polno zaupamo? Kakšna je naša vloga pri vsem tem?
Spoznanje več, predsodek manj
Izrael in Hamas sta začela uresničevati prvo fazo mirovnega načrta ameriškega predsednika Donalda Trumpa za Gazo. V teku je izpustitev talcev in 2000 zaprtih Palestincev. Končno se je stvar začela premikati v pravo smer, je dejal Ernest Petrič v tokratni oddaji. Spregovoril je še o pričakovanjih glede prihodnosti Gaze oziroma Palestine, pa o izzivih zveze Nato, o krepitvi avtoritarnih režiomov po svetu. V domačem dogajanju pa se je dotaknil lahkotnosti ravnanja politikov, ki pogosto ne spoštujejo osnovnega bontona javnih oseb, njihove neverodostojnosti in o tem, kaj imeti pred očmi v času predvolilnih mesecev.
Program zadnjega tedna
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 16. oktober 2025 ob 05-ih
Pogovor o
V času osamosvajanja Slovenije se je pokazalo, da je področje obrambe eno od temeljnih področij vsake države. Vojna na evropskih tleh, nas opozarja, da tega področja ne smemo zanemarjati. Zato smo tokrat spregovorili o domači obrambni industriji. Zakaj je potrebna? Kaj trenutno imamo? S kom sodelujemo? Kje se odpirajo nove možnosti? O tem sta spregovorila direktor Grozda obrambne industrije Slovenije – GOIS Boštjan Skalar in državni sekretar na ministrstvu za obrambo Boštjan Pavlin.
Radijski roman
Ana je spoznala novega moškega in zdi se, da bo vse drugače kot prej z možem.
Ob radijskem ognjišču
V oddaji z zimzeleno glasbo, ki jo vrtimo tudi z vinilnih plošč, smo odšli v šestdeseta, sedemdeseta in osemdeseta leta minulega stoletja … Povabili smo vas k sodelovanju z glasbenimi spomini.
0:02:04_Majda Sepe - Ljubljanske ulice
0:05:45_Ivica Percl - Stari Pjer
0:10:06_Nana Mouskouri - Dans Le Soleil Et Dans Le Vent
0:14:27_Braco Koren - Tri korake v modro
0:17:24_Katja Ebstein - Ein Kleines Lied Vom Frieden
0:23:05_The Righteous Brothers - Youve Lost That Loving Feeling
0:27:32_SONJA GABERŠČEK - PILULA ZA SREČO
0:31:23_Mary Hopkin - Knock, Knock Whos There?
0:33:34_Gianna Nannini - Maschi, I
0:38:50_Marjetka Falk - Vsak je svoje nesreče kovač
0:41:15_KEITH MARSHALL - ONLY CRYING
0:45:46_TEREZA KESOVIJA - PRIJATELJI
0:50:11_Henry Mancini - The Thornbirds theme
0:53:06_Rosanna Fratello - Una Rosa Una Candela
0:56:27_SIMONA WEISS - NAJ ŽIVI LJUBEZEN
1:00:27_Džo Maračić Maki - Srce ti je kamen
1:03:38_NANA MOUSKOURI - PLAISIR DAMOUR
1:07:14_MAURICE JARR - LARA`S THEME FROM DOCTOR ZHIVAGO
1:11:10_Ennio Morricone - Once upon a Time in the west
1:13:36_MIREILLE MATHIEU - SANTA MARIA DE LA MER
1:17:28_ABBA - EAGLE
1:21:19_Mino Reitano - Una Chitarra, Cento Illusioni
1:24:13_SARAH BRIGHTMAN - I DONT KNOW HOW TO LOVE HIM
1:27:59_AVTOMOBILI - POT DOMOV
Via positiva
Danica Ozvaldič je magistrica ekonomije, ki se že od gimnazijskih let naprej ukvarja s pisanjem. Sprva je študirala slovenščino in angleščino, dokončala pa potem študij ekonomije. Na tem področju je največ naredila v vlogi mentorice. Vedno se je posebej posvečala medsebojnim odnosom in moči sodelovanja različnih ljudi in skupin. Vseskozi pa je tudi pisala, izšla je zbirka njenih pesmi in pred kratkim, po njenem prvem biografskem romanu Krojenje tišine, njen drugi roman Brez obraza.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.