Zajtrk je bolj pomemben kot večerja, pomembno je tudi, da se kaj toplega zaužije: mleko, bela kava, čaj ... Dobro si je vzeti čas in uživati hrano, ki jo pridelamo doma. Taka hrana ima več vitaminov in zato je bolj hranilna. Skuto, jabolko, med, maslo, mleko ... vse to lahko uživamo samostojno, lahko pa tudi skombiniramo med seboj: skuto in jabolka, skuto in med ... Skuti lahko dodamo marmelado, sesekljana čebula jo bo obogatila z vitaminom C. Po želji lahko uživamo tudi sveže kislo zelje ...

V tokratni oddaji smo govorili o motnjah hranjenja. Ko deklice začnejo odraščati in dobivati ženske obline, se marsikatera ne more sprijazniti s tem. Hujšanje je proces, ki poteka na skrivaj in ga starši dostikrat dolgo ne opazijo. Kako pomembna je podpora in kako poteka zdravljenje anoreksije, smo vprašali sogovornico dr. Karin Sernec z Enote za zdravljenje motenj hranjenja na Psihiatrični kliniki v Ljubljani.

V Klepetu z Metko Klevišar je bila osrednja tema pogovora hrana in prehranjevanje. Kako najti pravo mero, kako prek hrane izražamo skrb in ljubezen ter tudi o ortoreksiji - obsedenosti z zdravo prehrano ... Izvedeli ste tudi, katera je Metkina najbolj priljubljena jed ...

Telo rabi energijo za napore, tako za fizične kot psihične. S hrano ohranjamo nivo zdravja. Postna hrana vsebuje manj mesa. Zaželeno je uživati več zelenjave, tudi take, ki smo jo jeseni konezervirali oz. zamrznili.

Mag. Jože Mohar je odgovarjal na vprašanja poslušalcev in svetoval kako v vsej ponudbi sort semenskega krompirja pravilno izbrati, kako prepoznati kakovostno in dobro seme ter kako z njim pravilno postopati do saditve.

Zapleteno kmetijsko dogajanje v Nemčiji bo vsekakor prineslo posledice tudi k nam, ste lahko slišali v uvodu v oddajo. Nadaljevali smo z gozdarskimi temami, Nataša Ličen pa nam je predstavila še zelo zanimivo izletniško kmetijo Giassi iz Strunjana, ki stavi na pridelavo in predelavo kakija.

Zdi se, da bo potrebno precej truda, da bo tudi širši nemški družbi postalo jasno, da kakovostna hrana stane in da izsiljevanje kmetov z vse strožjimi standardi in hkrati nizko ceno, pomeni najprej njihov propad, potem pa lačne množice, je v komentarju zapisal Robert Božič.

V Svetovalnici smo se tokrat lotili tradicionalne slovenske jedi, ki jo v različnih izvedbah poznajo v vseh slovenskih gastronomskih regijah. Slani in sladki, iz kvašenega, listnatega ali krompirjevega testa, z raznovrstnimi nadevi... Štruklje smo pripravljali z mojstrom peke Jožetom Senegačnikom.

Poskušali smo odgovoriti na vprašanje zakaj vdor aktivistov v hlev ene od ljubljanskih kmetij ni dopustno dejanje. Naša gostja bo tudi mag. Tatjana Čop, urednica pri strokovni reviji Kmetovalec.

Ali veste, kako se lotiti poprtnika? Božični kruh ima bogato trdicijo, zato je bil leta 2013 vpisan v register nesnovne kulturne dediščine. V Svetovalnici ste slišali, kako se lotite priprave in kakšen je njegov duhovni pomen. Z nami so bili Milka Debeljak, Nada Lunder in Jože Senegačnik.

V Svetovalnici smo govorili o slovenskih jedeh, o tradiciji in o tem, kako se tradicionalnim jedem da sodobno preobleko. V našem studiu sta bila vodja gostinstva Maxi in vodja sendvičarne v Slovenskih Konjicah Jakob Furman in živilska tehnologinja, ki skrbi za kakovost in razvoj v delikatesnem obratu v Naklem, Mateja Rupnik.

Tokrat smo govorili o zdravi prehrani. Jelena Dimitrijevič je priznana holistična svetovalka za zdravo rastlinsko prehrano in certificirana nutricionistka in ambasadorka zdravega načina življenja.

V Gornji Radgoni se bo danes odvijal predzadnji sejemski dan letošnje AGRE, ki bo še posebej namenjen vprašanjem zadružništva. Opozorili smo na predstavitev poslanstva Ustanove dr. Antona Trstenjaka, ter posvet Kaj pomenijo vodotoki za kmetijsko rabo? Osrednji strokovni dogodek današnjega dne pa bo opoldanski Posvet: Hrana, voda in energija v luči podnebnih sprememb.

Dario Cortese je vrhunski poznavalec samoniklih rastlin, ki jih sodobni človek žal premalo pozna. Številne so bogatejše z minerali in ostalimi koristnimi snovmi za organizem, od gojenih po vrtovih. Pa vendarle pozor, treba je poznati, preden trgamo.

Tokratna humoreska p. Karla Gržana prinaša zgodbo z naslovom Kisla repa. Zgodi se, da hrana v hipu postavi vse naše načrte na glavo ...

Ob evropskih volitvah smo v oddaji Via positiva gostili vodilna baskovska literata, Beñata Sarasolo in Juana Kruza Igerabideja. Nekatera njuna dela so prevedena tudi v slovenščino. V studiu je bila z nami tudi dr. Barbara Pregelj, ki je zaslužna za povezovanje baskovske ter slovenske kulture in literature. Govorili smo o pomenu branja, o poslanstvu knjig, pa tudi o ideji evropskega združevanja in njenih prednostih, skratka o pomembnih temah za mednarodno in evropsko širino.

Za energijo moramo poskrbeti, da ohranimo zdravje, nič pa ne škodi, če je kakšna kalorična stvar manj v postnem času, je dejala s. Nikolino in dodala, da to nadomestimo s čim drugim. To nas hkrati razpoloži za kakšno drugo, večje, notranje darovanje in kakšno preprosto dobro delo.

Pravilen odgovor na afero poljsko meso bi bil, najprej lokalno, na naši slovenski, potem pa tudi na vseevropski strani, poiskati mehanizme, ki bodo tako učinkoviti, da ljudje niti pomislili ne bodo, da bi za ceno ekonomske uspešnosti v prehransko verigo dali nekaj, kar sami ne bi nikoli dali v usta. Če bomo to dosegli, noben novinar ne bo mogel več zapisati: Dovolj je sprenevedanja, bolno poljsko meso ste jedli že pred mojim razkritjem!

Govorila sta direktor Uprave za varno hrano Janez Posedi in predsednik uprave Celjskih mesnin Izidor Krivec.

Delovna skupina za predelavo mesa, ki deluje v okviru upravnega odbora Zadružne zveze Slovenije je na torkovem sestanku pozvala k javni objavi uvoznikov spornega poljskega govejega mesa. Zadružniki zahtevajo tudi takojšnjo spremembo zakonodaje, ki ureja javna naročila, kjer bi namesto najnižje cene imela prednost kakovost in sodelovanje v shemi izbrana kakovost Slovenija. V sporočilu za javnost, po sestanku omenjene komisije so zapisali, da že dalj časa opozarjajo na uvoz cenejšega govejega mesa iz tujine, ki največkrat pristane v javnih zavodih. Slovenske kmetijske zadruge, ki odkupujejo govedo izključno od slovenskih rejcev, in v večini meso označeno s shemo izbrana kakovost Slovenija, zaradi kriterija najnižje cene, pogosto niso cenovno zanimive za javne zavode, kljub temu, da lahko javni zavodi določen sklop živil nabavijo izven javnega naročila. Tako se v javnih zavodih bolni, ostareli, otroci, šolarji prehranjujejo s cenovno najugodnejšo hrano, ki je lahko vprašljiva glede kakovosti, še opozarjajo v Delovni skupini za predelavo mesa, ki deluje v okviru upravnega odbora Zadružne zveze Slovenije in predlagajo, da se zakonodaja, ki ureja javno naročanje popravi tako, da bo prednost imela kakovost in ne cena, ali pa se oskrba s hrano v celoti izloči iz sistema javnega naročanja.

Iz družine bogate vinogradniške tradicije prihaja Peter Ferjančič, izbran zaradi svojih vin Pinela, ki je vipavska avtohtona vrsta. Pogovarjali smo se o zvestobi tradiciji, o pristopih novih rodov in o sodobni kulturi pitja vina, ki je hrana, ustvarjeno za uživanje ob jedi in dobri družbi.

Na terenskem obisku mesta Gramsh in okoliških hribovskih vasi je nastalo veliko vtisov in posnetkov. Sestre usmiljenke v mestu vodijo misijon in pomagajo najrevnejšim tudi s pomočjo darovalcev iz Slovenije. Videli smo, kako se ta pomoč konkretno uporabi (prenova kopalnice, hrana, pomoč otrokom, šolanje...). Spregovorile so s. Vida Gerkman in s. Mira Berisha, pa tudi študentka medicine Elisa Baci iz Gramsha.

Veste, kaj je divja hrana? Tako rečemo samoniklim rastlinam, ki pogosto vsebujejo za zdravje in dobro počutje več koristnih snovi, kot na vrtu pridelana zelenjava. Čudna trditev, si morda mislite. Pa drži, v to nas je vpeljal in postregel z vrsto argumentov, eden največjih poznavalcev divje hrane pri nas in avtor knjig s to vsebino, Dario Cortese.

V oddaji Za življenje, za danes in za jutri je bil z nami zaporniški duhovnik Robert Friškovec. Z njim smo se pogovarjali o našem odnosu do hrane. Zakaj jo toliko zavržemo,kako je hrana prepletena z žviljenjem kristjana?

Divja hrana so pretežno samonikle rastline, ki pogosto vsebujejo za zdravje in dobro počutje več koristnih snovi, kot na vrtu pridelana zelenjava. Čudna trditev, si morda mislite. Pa drži, v to nas je vpeljal in postregel z vrsto argumentov, eden največjih poznavalcev divje hrane pri nas in avtor knjig s to vsebino, Dario Cortese. Kaj, kje in kako jih nabiramo ter kako pripravimo za uživanje, v pogovoru z njim.

Dr. Tamara Korosec je spregovorila o zagati, ob kateri se ustavlja veliko potrošnikov, ko na trgovskih policah izbirajo ekološko hrano. Če se ekološko pridelana hrana označuje z EKO, BIO in Organsko, pa obstajajo še druge sheme pridelave, naprime Demeter.

Izteka se čas za izvedbo hitrih nitratnih testov pravi Mateja Strgulec, svetovalka specialistka za poljedelstvo na Kmetijsko gozdarskem zavodu Novo mesto. V nekaterih ukrepih kmetijske politike so zahtevani, dejstvo pa je, da z njimi lahko kmetije veliko prihranijo in optimalno dognojujejo poljščine ter varujejo okolje.

V Svetovalnici smo govorili o motnjah hranjenja, do katerih pride, kadar hrana postane sredstvo za reševanje čustvenih stisk. Ker so vzroki za njihov nastanek čustvene stiske, jih uvrščamo med duševne motnje, čeprav se navzven lahko kažejo s telesnimi znaki. V našem studiu smo gostili strokovnjakinjo za to področje dr. Karin Sernec z univerzitetne psihiatrične klinike v Ljubljani.

O večceličnih glivah – plesnih, ki so razširjene povsod okoli nas, smo govorili v današnji Svetovalnici. Kako ravnati z njimi, kako se jih znebiti in kakšni so vplivi na naše zdravje, smo govorili s Simono Perčič z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

Velikonočna miza je bila v teh dneh bogato obložena, potice in šunke smo se gotovo preobjedli. Kaj pa zdaj? Prav zaradi slabe vesti, ki grize marsikoga med nami, smo v tokratni Svetovalnici gostili svetovalko na področju prehrane in hujšanja, mag. inž. prehrane Anjo Pristavec iz podjetja Befit.

Uvodno sveto mašo je v cerkvi na Žalah daroval Alek Zwitter, ki je poudaril, da Jezus ni hitra hrana. Hoja za njim prinaša preizkušnje in trpljenje, a tudi rodovitnost v življenju.

Uvodno sveto mašo je v cerkvi na Žalah daroval Alek Zwitter, ki je poudaril, da Jezus ni hitra hrana. Hoja za njim prinaša preizkušnje in trpljenje, a tudi rodovitnost v življenju.

Župnik na Žalah dr. Alek Zwitter je spregovoril o naših zmotnih pričakovanjih do Jezusa. »Jezus ni hitra hrana, Jezus ne želi ugajati, ne išče popularnosti, ne daje lahkotnih odgovorov … in iz izkušnje vemo, da kdor se odloči za resno hojo za Kristusom, ta se ne more izogniti trpljenju.«