Kulturni utrinki

VEČ ...|12. 4. 2024
Razstava akademika Andreja Jemca

V Galeriji Družina je na ogled razstava slik akademika Andreja Jemca Udarec nedolžnosti. Razstavo, ki je že tretja letošnja v znamenju prihajajoče avtorjeve 90 letnice, nam je predstavila vodja galerije Manica Ferenc!

Razstava akademika Andreja Jemca

V Galeriji Družina je na ogled razstava slik akademika Andreja Jemca Udarec nedolžnosti. Razstavo, ki je že tretja letošnja v znamenju prihajajoče avtorjeve 90 letnice, nam je predstavila vodja galerije Manica Ferenc!

kulturalikovna umetnostAndrej JemecManica FerencUdarec nedolžnosti

Kulturni utrinki

Razstava akademika Andreja Jemca

V Galeriji Družina je na ogled razstava slik akademika Andreja Jemca Udarec nedolžnosti. Razstavo, ki je že tretja letošnja v znamenju prihajajoče avtorjeve 90 letnice, nam je predstavila vodja galerije Manica Ferenc!

VEČ ...|12. 4. 2024
Razstava akademika Andreja Jemca

V Galeriji Družina je na ogled razstava slik akademika Andreja Jemca Udarec nedolžnosti. Razstavo, ki je že tretja letošnja v znamenju prihajajoče avtorjeve 90 letnice, nam je predstavila vodja galerije Manica Ferenc!

Jože Bartolj

kulturalikovna umetnostAndrej JemecManica FerencUdarec nedolžnosti

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|9. 4. 2024
Kozolci kot edina slovenska etnična arhitektura

V sklopu promocije slovenske kulturne dediščine v svetu so v soorganizaciji KULTURA-NATURA SLOVENIJA, gibanja za ohranjanje in uveljavljanje slovenske kulturne in naravne dediščine ter Slovenske matice predstavili projekt Slovenski kozolec 1993–2024. Pogovarjali smo se s Slavkom Mežkom, »očetom« in vodjo projekta, ob katerem je nastala tudi razstava arhitekta Borana Hrelje iz Toronta. na dogodku je predaval prof. dr. Borut Juvanec: “Kozolec, spomenik slovenske arhitekture”. 

Kozolec sodi med med nenadomestljive prepoznavnosti slovenske ljudske arhitekture in kulturne krajine. »Kozolec je spoznavni znak Slovenije!« »Kozolec je spomenik slovenskega ljudskega stavbarstva.« (dr. Tone Cevc, 1993) »Kjer stojijo kozolci, najdeš slovenske korenine.« (Jaka Čop, 1993) »Kozolec je naša arhitektura, edina etnična arhitektura, kar jih poznam. Kozolec označuje etnični prostor Slovenije.« (prof. dr. Borut Juvanec).

Sodobni časi, novodobno kmetijstvo, spremenjeno in marsikje pozidano podeželje ter izginjajoča narodna osveščenost mu niso naklonjeni. S projektom Slovenski kozolec si s preprostim sloganom »Ohranimo slovenski kozolec!« že od leta 1993 na najrazličnejše načine prizadevajo opozoriti na nujo sistemske zaščite, raziskave, ovrednotenja in smiselnega ohranjanja tega pomnika našega stavbarstva, tesarskega znanja ter poltisočletnih tradicij. 

V Rutu nad Baško grapo je bilo leta 1996 ustanovljeno vseslovensko gibanje Ohranimo slovenski kozolec. Pred leti je vzniknila pobuda »Kozolec na UNESCO!« Z namensko avkcijo in prodajo legendarne knjige Slovenski kozolec se začenja zbirati sredstva za obnovo in revitalizacijo Slovenčevega stoha v Rutu nad Baško grapo, kamor bo umeščena tudi stalna predstavitev projekta. 

Kozolci kot edina slovenska etnična arhitektura

V sklopu promocije slovenske kulturne dediščine v svetu so v soorganizaciji KULTURA-NATURA SLOVENIJA, gibanja za ohranjanje in uveljavljanje slovenske kulturne in naravne dediščine ter Slovenske matice predstavili projekt Slovenski kozolec 1993–2024. Pogovarjali smo se s Slavkom Mežkom, »očetom« in vodjo projekta, ob katerem je nastala tudi razstava arhitekta Borana Hrelje iz Toronta. na dogodku je predaval prof. dr. Borut Juvanec: “Kozolec, spomenik slovenske arhitekture”. 

Kozolec sodi med med nenadomestljive prepoznavnosti slovenske ljudske arhitekture in kulturne krajine. »Kozolec je spoznavni znak Slovenije!« »Kozolec je spomenik slovenskega ljudskega stavbarstva.« (dr. Tone Cevc, 1993) »Kjer stojijo kozolci, najdeš slovenske korenine.« (Jaka Čop, 1993) »Kozolec je naša arhitektura, edina etnična arhitektura, kar jih poznam. Kozolec označuje etnični prostor Slovenije.« (prof. dr. Borut Juvanec).

Sodobni časi, novodobno kmetijstvo, spremenjeno in marsikje pozidano podeželje ter izginjajoča narodna osveščenost mu niso naklonjeni. S projektom Slovenski kozolec si s preprostim sloganom »Ohranimo slovenski kozolec!« že od leta 1993 na najrazličnejše načine prizadevajo opozoriti na nujo sistemske zaščite, raziskave, ovrednotenja in smiselnega ohranjanja tega pomnika našega stavbarstva, tesarskega znanja ter poltisočletnih tradicij. 

V Rutu nad Baško grapo je bilo leta 1996 ustanovljeno vseslovensko gibanje Ohranimo slovenski kozolec. Pred leti je vzniknila pobuda »Kozolec na UNESCO!« Z namensko avkcijo in prodajo legendarne knjige Slovenski kozolec se začenja zbirati sredstva za obnovo in revitalizacijo Slovenčevega stoha v Rutu nad Baško grapo, kamor bo umeščena tudi stalna predstavitev projekta. 

kulturadediščinaizročilo

Zakladi naše dediščine

Kozolci kot edina slovenska etnična arhitektura

V sklopu promocije slovenske kulturne dediščine v svetu so v soorganizaciji KULTURA-NATURA SLOVENIJA, gibanja za ohranjanje in uveljavljanje slovenske kulturne in naravne dediščine ter Slovenske matice predstavili projekt Slovenski kozolec 1993–2024. Pogovarjali smo se s Slavkom Mežkom, »očetom« in vodjo projekta, ob katerem je nastala tudi razstava arhitekta Borana Hrelje iz Toronta. na dogodku je predaval prof. dr. Borut Juvanec: “Kozolec, spomenik slovenske arhitekture”. 

Kozolec sodi med med nenadomestljive prepoznavnosti slovenske ljudske arhitekture in kulturne krajine. »Kozolec je spoznavni znak Slovenije!« »Kozolec je spomenik slovenskega ljudskega stavbarstva.« (dr. Tone Cevc, 1993) »Kjer stojijo kozolci, najdeš slovenske korenine.« (Jaka Čop, 1993) »Kozolec je naša arhitektura, edina etnična arhitektura, kar jih poznam. Kozolec označuje etnični prostor Slovenije.« (prof. dr. Borut Juvanec).

Sodobni časi, novodobno kmetijstvo, spremenjeno in marsikje pozidano podeželje ter izginjajoča narodna osveščenost mu niso naklonjeni. S projektom Slovenski kozolec si s preprostim sloganom »Ohranimo slovenski kozolec!« že od leta 1993 na najrazličnejše načine prizadevajo opozoriti na nujo sistemske zaščite, raziskave, ovrednotenja in smiselnega ohranjanja tega pomnika našega stavbarstva, tesarskega znanja ter poltisočletnih tradicij. 

V Rutu nad Baško grapo je bilo leta 1996 ustanovljeno vseslovensko gibanje Ohranimo slovenski kozolec. Pred leti je vzniknila pobuda »Kozolec na UNESCO!« Z namensko avkcijo in prodajo legendarne knjige Slovenski kozolec se začenja zbirati sredstva za obnovo in revitalizacijo Slovenčevega stoha v Rutu nad Baško grapo, kamor bo umeščena tudi stalna predstavitev projekta. 

VEČ ...|9. 4. 2024
Kozolci kot edina slovenska etnična arhitektura

V sklopu promocije slovenske kulturne dediščine v svetu so v soorganizaciji KULTURA-NATURA SLOVENIJA, gibanja za ohranjanje in uveljavljanje slovenske kulturne in naravne dediščine ter Slovenske matice predstavili projekt Slovenski kozolec 1993–2024. Pogovarjali smo se s Slavkom Mežkom, »očetom« in vodjo projekta, ob katerem je nastala tudi razstava arhitekta Borana Hrelje iz Toronta. na dogodku je predaval prof. dr. Borut Juvanec: “Kozolec, spomenik slovenske arhitekture”. 

Kozolec sodi med med nenadomestljive prepoznavnosti slovenske ljudske arhitekture in kulturne krajine. »Kozolec je spoznavni znak Slovenije!« »Kozolec je spomenik slovenskega ljudskega stavbarstva.« (dr. Tone Cevc, 1993) »Kjer stojijo kozolci, najdeš slovenske korenine.« (Jaka Čop, 1993) »Kozolec je naša arhitektura, edina etnična arhitektura, kar jih poznam. Kozolec označuje etnični prostor Slovenije.« (prof. dr. Borut Juvanec).

Sodobni časi, novodobno kmetijstvo, spremenjeno in marsikje pozidano podeželje ter izginjajoča narodna osveščenost mu niso naklonjeni. S projektom Slovenski kozolec si s preprostim sloganom »Ohranimo slovenski kozolec!« že od leta 1993 na najrazličnejše načine prizadevajo opozoriti na nujo sistemske zaščite, raziskave, ovrednotenja in smiselnega ohranjanja tega pomnika našega stavbarstva, tesarskega znanja ter poltisočletnih tradicij. 

V Rutu nad Baško grapo je bilo leta 1996 ustanovljeno vseslovensko gibanje Ohranimo slovenski kozolec. Pred leti je vzniknila pobuda »Kozolec na UNESCO!« Z namensko avkcijo in prodajo legendarne knjige Slovenski kozolec se začenja zbirati sredstva za obnovo in revitalizacijo Slovenčevega stoha v Rutu nad Baško grapo, kamor bo umeščena tudi stalna predstavitev projekta. 

Nataša Ličen

kulturadediščinaizročilo

Kulturni utrinki

VEČ ...|5. 4. 2024
Glazerjeve nagrade, spominska razstava Bogdana Borčiča

Sinoči so podelili Glazerjeve nagrade, za življenjsko delo jo je letos prejela akademska slikarka Ida Brišnik Remec. V Koroški galeriji likovnih umetnosti pa so odprli razstavo ob deseti obletnici smrti slikarja in grafika Bogdana Borčića.

Glazerjeve nagrade, spominska razstava Bogdana Borčiča

Sinoči so podelili Glazerjeve nagrade, za življenjsko delo jo je letos prejela akademska slikarka Ida Brišnik Remec. V Koroški galeriji likovnih umetnosti pa so odprli razstavo ob deseti obletnici smrti slikarja in grafika Bogdana Borčića.

kulturalikovna umetnostBogdan BorčičIda Brišnik Remec

Kulturni utrinki

Glazerjeve nagrade, spominska razstava Bogdana Borčiča

Sinoči so podelili Glazerjeve nagrade, za življenjsko delo jo je letos prejela akademska slikarka Ida Brišnik Remec. V Koroški galeriji likovnih umetnosti pa so odprli razstavo ob deseti obletnici smrti slikarja in grafika Bogdana Borčića.

VEČ ...|5. 4. 2024
Glazerjeve nagrade, spominska razstava Bogdana Borčiča

Sinoči so podelili Glazerjeve nagrade, za življenjsko delo jo je letos prejela akademska slikarka Ida Brišnik Remec. V Koroški galeriji likovnih umetnosti pa so odprli razstavo ob deseti obletnici smrti slikarja in grafika Bogdana Borčića.

Jože Bartolj

kulturalikovna umetnostBogdan BorčičIda Brišnik Remec

Komentar Časnik.si

VEČ ...|3. 4. 2024
Luka Rozman: 3450 umorjenih

Odkrijte skrivnostno in ganljivo zgodbo skrite grozote v slovenski zgodovini z razstavo »3450 umorjenih: Jama pod Macesnovo gorico – slovenski Katin«. Razstava razkriva tragične usode 3450 moških, umorjenih v nepojasnjenih okoliščinah po koncu druge svetovne vojne, skozi arheološke izkope, osebne predmete žrtev in zgodovinske analize. Ta dogodek prinaša v ospredje temne dele naše preteklosti in odpira vrata spravi in razumevanju. Pridružite se nam in se dotaknite koščka skrite zgodovine, ki je oblikoval našo sedanjost. Besedilo lahko tudi preberete na casnik.si.

Luka Rozman: 3450 umorjenih

Odkrijte skrivnostno in ganljivo zgodbo skrite grozote v slovenski zgodovini z razstavo »3450 umorjenih: Jama pod Macesnovo gorico – slovenski Katin«. Razstava razkriva tragične usode 3450 moških, umorjenih v nepojasnjenih okoliščinah po koncu druge svetovne vojne, skozi arheološke izkope, osebne predmete žrtev in zgodovinske analize. Ta dogodek prinaša v ospredje temne dele naše preteklosti in odpira vrata spravi in razumevanju. Pridružite se nam in se dotaknite koščka skrite zgodovine, ki je oblikoval našo sedanjost. Besedilo lahko tudi preberete na casnik.si.

komentar Razstava3450 umorjenihMacesnova goricaslovenski Katindruga svetovna vojnaarheološki izkopizgodovinska analizaspravaskrita zgodovina

Komentar Časnik.si

Luka Rozman: 3450 umorjenih

Odkrijte skrivnostno in ganljivo zgodbo skrite grozote v slovenski zgodovini z razstavo »3450 umorjenih: Jama pod Macesnovo gorico – slovenski Katin«. Razstava razkriva tragične usode 3450 moških, umorjenih v nepojasnjenih okoliščinah po koncu druge svetovne vojne, skozi arheološke izkope, osebne predmete žrtev in zgodovinske analize. Ta dogodek prinaša v ospredje temne dele naše preteklosti in odpira vrata spravi in razumevanju. Pridružite se nam in se dotaknite koščka skrite zgodovine, ki je oblikoval našo sedanjost. Besedilo lahko tudi preberete na casnik.si.

VEČ ...|3. 4. 2024
Luka Rozman: 3450 umorjenih

Odkrijte skrivnostno in ganljivo zgodbo skrite grozote v slovenski zgodovini z razstavo »3450 umorjenih: Jama pod Macesnovo gorico – slovenski Katin«. Razstava razkriva tragične usode 3450 moških, umorjenih v nepojasnjenih okoliščinah po koncu druge svetovne vojne, skozi arheološke izkope, osebne predmete žrtev in zgodovinske analize. Ta dogodek prinaša v ospredje temne dele naše preteklosti in odpira vrata spravi in razumevanju. Pridružite se nam in se dotaknite koščka skrite zgodovine, ki je oblikoval našo sedanjost. Besedilo lahko tudi preberete na casnik.si.

Luka Rozman

komentar Razstava3450 umorjenihMacesnova goricaslovenski Katindruga svetovna vojnaarheološki izkopizgodovinska analizaspravaskrita zgodovina

Informativne oddaje

VEČ ...|29. 3. 2024
Utrip dneva dne 29. 3.

  • Obredi velikega petka postavljajo v ospredje Jezusovo trpljenje in njegov smrti.
  • Brat Štefan Kožuh: Kristus se ni izmaknil svoji nalogi, ostal je zvest človeku.
  • Škof Saje: Naša dejanja umivanja nog drugim se pokažejo tako, da si odpuščamo, smo solidarni in si pomagamo.
  • Sveto Tridnevje pri sestrah karmeličankah in salezijankah: Združene so v isti veri in ljubezni do Kristusa.
  • Slovenija je marca na letni ravni beležila 3,6 odstotno infalcijo.
  • SDS po neuspešni interpelaciji Stojmenove Duh: Izid glasovanja je pomenljiv.
  • Namera vlade o vzpostavitvi azilnega doma v Središču ob Dravi še naprej buri duhove.
  • V zračnih napadih izraelske vojske na položaje Hezbolaha v Siriji najmanj 38 mrtvih. Začasni pomol za dostavo humanitarne pomoči v Gazi morda že aprila.
  • Vreme: Popoldne bo spremenljivo do pretežno oblačno. Jutri bo večinoma sončno in toplo.
  • Priprave na veliko noč v domu starejših Deos Medvode.
  • Rusija Ukrajino spet obsežno napadla z zraka. Na Poljskem racije proti ruskim vohunom.
  • Ob 150 letnici rojstva Rudolfa Maistra v njegovi hiši razstava Maister in rodni Kamnik.

Utrip dneva dne 29. 3.

  • Obredi velikega petka postavljajo v ospredje Jezusovo trpljenje in njegov smrti.
  • Brat Štefan Kožuh: Kristus se ni izmaknil svoji nalogi, ostal je zvest človeku.
  • Škof Saje: Naša dejanja umivanja nog drugim se pokažejo tako, da si odpuščamo, smo solidarni in si pomagamo.
  • Sveto Tridnevje pri sestrah karmeličankah in salezijankah: Združene so v isti veri in ljubezni do Kristusa.
  • Slovenija je marca na letni ravni beležila 3,6 odstotno infalcijo.
  • SDS po neuspešni interpelaciji Stojmenove Duh: Izid glasovanja je pomenljiv.
  • Namera vlade o vzpostavitvi azilnega doma v Središču ob Dravi še naprej buri duhove.
  • V zračnih napadih izraelske vojske na položaje Hezbolaha v Siriji najmanj 38 mrtvih. Začasni pomol za dostavo humanitarne pomoči v Gazi morda že aprila.
  • Vreme: Popoldne bo spremenljivo do pretežno oblačno. Jutri bo večinoma sončno in toplo.
  • Priprave na veliko noč v domu starejših Deos Medvode.
  • Rusija Ukrajino spet obsežno napadla z zraka. Na Poljskem racije proti ruskim vohunom.
  • Ob 150 letnici rojstva Rudolfa Maistra v njegovi hiši razstava Maister in rodni Kamnik.

infonovice

Informativne oddaje

Utrip dneva dne 29. 3.
  • Obredi velikega petka postavljajo v ospredje Jezusovo trpljenje in njegov smrti.
  • Brat Štefan Kožuh: Kristus se ni izmaknil svoji nalogi, ostal je zvest človeku.
  • Škof Saje: Naša dejanja umivanja nog drugim se pokažejo tako, da si odpuščamo, smo solidarni in si pomagamo.
  • Sveto Tridnevje pri sestrah karmeličankah in salezijankah: Združene so v isti veri in ljubezni do Kristusa.
  • Slovenija je marca na letni ravni beležila 3,6 odstotno infalcijo.
  • SDS po neuspešni interpelaciji Stojmenove Duh: Izid glasovanja je pomenljiv.
  • Namera vlade o vzpostavitvi azilnega doma v Središču ob Dravi še naprej buri duhove.
  • V zračnih napadih izraelske vojske na položaje Hezbolaha v Siriji najmanj 38 mrtvih. Začasni pomol za dostavo humanitarne pomoči v Gazi morda že aprila.
  • Vreme: Popoldne bo spremenljivo do pretežno oblačno. Jutri bo večinoma sončno in toplo.
  • Priprave na veliko noč v domu starejših Deos Medvode.
  • Rusija Ukrajino spet obsežno napadla z zraka. Na Poljskem racije proti ruskim vohunom.
  • Ob 150 letnici rojstva Rudolfa Maistra v njegovi hiši razstava Maister in rodni Kamnik.
VEČ ...|29. 3. 2024
Utrip dneva dne 29. 3.
  • Obredi velikega petka postavljajo v ospredje Jezusovo trpljenje in njegov smrti.
  • Brat Štefan Kožuh: Kristus se ni izmaknil svoji nalogi, ostal je zvest človeku.
  • Škof Saje: Naša dejanja umivanja nog drugim se pokažejo tako, da si odpuščamo, smo solidarni in si pomagamo.
  • Sveto Tridnevje pri sestrah karmeličankah in salezijankah: Združene so v isti veri in ljubezni do Kristusa.
  • Slovenija je marca na letni ravni beležila 3,6 odstotno infalcijo.
  • SDS po neuspešni interpelaciji Stojmenove Duh: Izid glasovanja je pomenljiv.
  • Namera vlade o vzpostavitvi azilnega doma v Središču ob Dravi še naprej buri duhove.
  • V zračnih napadih izraelske vojske na položaje Hezbolaha v Siriji najmanj 38 mrtvih. Začasni pomol za dostavo humanitarne pomoči v Gazi morda že aprila.
  • Vreme: Popoldne bo spremenljivo do pretežno oblačno. Jutri bo večinoma sončno in toplo.
  • Priprave na veliko noč v domu starejših Deos Medvode.
  • Rusija Ukrajino spet obsežno napadla z zraka. Na Poljskem racije proti ruskim vohunom.
  • Ob 150 letnici rojstva Rudolfa Maistra v njegovi hiši razstava Maister in rodni Kamnik.

Radio Ognjišče

infonovice

Kulturni utrinki

VEČ ...|25. 3. 2024
Razstava Igorja Banfija v Zavodu sv. Stanislava

Slikarsko razstavo “Likovni svetovi duhovnosti Igorja Banfija” so odprli Kregarjevem in Meršolovem atriju Zavoda sv. Stanislava v ponedeljek, 25. marca, ob 19. uri.

Razstava Igorja Banfija v Zavodu sv. Stanislava

Slikarsko razstavo “Likovni svetovi duhovnosti Igorja Banfija” so odprli Kregarjevem in Meršolovem atriju Zavoda sv. Stanislava v ponedeljek, 25. marca, ob 19. uri.

kulturalikovna umetnostIgor BanfiBernarda Stenovec

Kulturni utrinki

Razstava Igorja Banfija v Zavodu sv. Stanislava

Slikarsko razstavo “Likovni svetovi duhovnosti Igorja Banfija” so odprli Kregarjevem in Meršolovem atriju Zavoda sv. Stanislava v ponedeljek, 25. marca, ob 19. uri.

VEČ ...|25. 3. 2024
Razstava Igorja Banfija v Zavodu sv. Stanislava

Slikarsko razstavo “Likovni svetovi duhovnosti Igorja Banfija” so odprli Kregarjevem in Meršolovem atriju Zavoda sv. Stanislava v ponedeljek, 25. marca, ob 19. uri.

Jože Bartolj

kulturalikovna umetnostIgor BanfiBernarda Stenovec

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|18. 3. 2024
Od Ljubljane do Trsta

V Galeriji Družina v Ljubljani prav v teh trenutkih poteka zaprtje razstave Vincenca Gotthardta Na robu barve, avtor bere iz svojega romana Na drugem koncu sveta, za glasbeno spremljavo skrbi Ljubljanski trio. Še do 6. aprila bo v Ljubljani na ogled razstava slikarja in fotografa z avstrijske Koroške Karla Vouka Skrito in razkrito, in sicer v Galeriji Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov in v Video galeriji KLET. V prvem delu so predstavljene antropomorfne maske, ki jih ustvarja iz kartonske embalaže, v drugem kratki film Narava_Narava. Nocoj pa bodo v okviru tradicionalnih ponedeljkovih večerov Društva slovenskih izobražencev v Trstu v  Peterlinovi dvorani predvajali dokumentarni film Dušana Moravca o Dušanu Jelinčiču Tržaške prikazni. Po filmu se bo s tržaškim pisateljem in alpinistom pogovarjal scenarist Robi Šabec.

Od Ljubljane do Trsta

V Galeriji Družina v Ljubljani prav v teh trenutkih poteka zaprtje razstave Vincenca Gotthardta Na robu barve, avtor bere iz svojega romana Na drugem koncu sveta, za glasbeno spremljavo skrbi Ljubljanski trio. Še do 6. aprila bo v Ljubljani na ogled razstava slikarja in fotografa z avstrijske Koroške Karla Vouka Skrito in razkrito, in sicer v Galeriji Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov in v Video galeriji KLET. V prvem delu so predstavljene antropomorfne maske, ki jih ustvarja iz kartonske embalaže, v drugem kratki film Narava_Narava. Nocoj pa bodo v okviru tradicionalnih ponedeljkovih večerov Društva slovenskih izobražencev v Trstu v  Peterlinovi dvorani predvajali dokumentarni film Dušana Moravca o Dušanu Jelinčiču Tržaške prikazni. Po filmu se bo s tržaškim pisateljem in alpinistom pogovarjal scenarist Robi Šabec.

družbarojakikultura

Slovencem po svetu in domovini

Od Ljubljane do Trsta

V Galeriji Družina v Ljubljani prav v teh trenutkih poteka zaprtje razstave Vincenca Gotthardta Na robu barve, avtor bere iz svojega romana Na drugem koncu sveta, za glasbeno spremljavo skrbi Ljubljanski trio. Še do 6. aprila bo v Ljubljani na ogled razstava slikarja in fotografa z avstrijske Koroške Karla Vouka Skrito in razkrito, in sicer v Galeriji Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov in v Video galeriji KLET. V prvem delu so predstavljene antropomorfne maske, ki jih ustvarja iz kartonske embalaže, v drugem kratki film Narava_Narava. Nocoj pa bodo v okviru tradicionalnih ponedeljkovih večerov Društva slovenskih izobražencev v Trstu v  Peterlinovi dvorani predvajali dokumentarni film Dušana Moravca o Dušanu Jelinčiču Tržaške prikazni. Po filmu se bo s tržaškim pisateljem in alpinistom pogovarjal scenarist Robi Šabec.

VEČ ...|18. 3. 2024
Od Ljubljane do Trsta

V Galeriji Družina v Ljubljani prav v teh trenutkih poteka zaprtje razstave Vincenca Gotthardta Na robu barve, avtor bere iz svojega romana Na drugem koncu sveta, za glasbeno spremljavo skrbi Ljubljanski trio. Še do 6. aprila bo v Ljubljani na ogled razstava slikarja in fotografa z avstrijske Koroške Karla Vouka Skrito in razkrito, in sicer v Galeriji Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov in v Video galeriji KLET. V prvem delu so predstavljene antropomorfne maske, ki jih ustvarja iz kartonske embalaže, v drugem kratki film Narava_Narava. Nocoj pa bodo v okviru tradicionalnih ponedeljkovih večerov Društva slovenskih izobražencev v Trstu v  Peterlinovi dvorani predvajali dokumentarni film Dušana Moravca o Dušanu Jelinčiču Tržaške prikazni. Po filmu se bo s tržaškim pisateljem in alpinistom pogovarjal scenarist Robi Šabec.

Matjaž Merljak

družbarojakikultura

Kulturni utrinki

VEČ ...|15. 3. 2024
Majski salon ZDSLU in razstava vitrajev Marka Jermana

Na Jakopičevem sprehajališču v Tivoliju je na ogled razstava Majskega salona Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov, v Cankarjevem domu na Vrhniki pa v torek (19.3.) odpirajo razstavo vitrajev Marka Jermana.

Majski salon ZDSLU in razstava vitrajev Marka Jermana

Na Jakopičevem sprehajališču v Tivoliju je na ogled razstava Majskega salona Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov, v Cankarjevem domu na Vrhniki pa v torek (19.3.) odpirajo razstavo vitrajev Marka Jermana.

kulturalikovna umetnostMajski salonMarko Jerman

Kulturni utrinki

Majski salon ZDSLU in razstava vitrajev Marka Jermana

Na Jakopičevem sprehajališču v Tivoliju je na ogled razstava Majskega salona Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov, v Cankarjevem domu na Vrhniki pa v torek (19.3.) odpirajo razstavo vitrajev Marka Jermana.

VEČ ...|15. 3. 2024
Majski salon ZDSLU in razstava vitrajev Marka Jermana

Na Jakopičevem sprehajališču v Tivoliju je na ogled razstava Majskega salona Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov, v Cankarjevem domu na Vrhniki pa v torek (19.3.) odpirajo razstavo vitrajev Marka Jermana.

Jože Bartolj

kulturalikovna umetnostMajski salonMarko Jerman

Priporočamo
|
Aktualno

Globine

VEČ ...|9. 4. 2024
Kdo bo prišel v nebesa?

V »povelikonočnih« Globinah smo govorili o nebesih. Najbrž se je že vsak izmed nas kdaj vprašal, ali bo prišel v nebesa. Kakšne so naše predstave o tem, kako priti v nebesa in kaj pravita Sveto pismo in teologija? Ali so vrata, ki jih je odprl Kristus, pripravljena za vse ali pa moramo še kaj postoriti, preden pridemo v Nebeško kraljestvo? Ob teh vprašanjih sta razmišljala jezuit in kapucin p. Damjan Ristić in br. Jakob Kunšič.

Kdo bo prišel v nebesa?

V »povelikonočnih« Globinah smo govorili o nebesih. Najbrž se je že vsak izmed nas kdaj vprašal, ali bo prišel v nebesa. Kakšne so naše predstave o tem, kako priti v nebesa in kaj pravita Sveto pismo in teologija? Ali so vrata, ki jih je odprl Kristus, pripravljena za vse ali pa moramo še kaj postoriti, preden pridemo v Nebeško kraljestvo? Ob teh vprašanjih sta razmišljala jezuit in kapucin p. Damjan Ristić in br. Jakob Kunšič.

Blaž Lesnik

duhovnostpekelvicenebesateologijaSveto pismo

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|15. 4. 2024
Ustavni sodnik Klemen Jaklič o pomenu evropskih volitev in stanju demokracije v Sloveniji

V oddaji »Spoznanje več, predsodek manj« smo gostili ustavnega sodnika prof. Dr. Dr. Klemena Jakliča (Oxford ZK, Harvard ZDA). Z njim smo se pogovarjali o možnosti tujih vplivov na evropske volitve, o stanju demokracije in o njegovem odklonilnem ločenem mnenju na temo tožbe Mojce Šetinc Pašek in Eugenije Carl proti Janezu Janši. Jaklič glede slednjega pravi, da je ustavno sodišče nekonsistentno. Spregovoril pa je tudi o odločitvi sodnikov v zvezi z razveljavitvijo dela zakona o Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije (KGZS), ki ureja volitve v KGZS.

Ustavni sodnik Klemen Jaklič o pomenu evropskih volitev in stanju demokracije v Sloveniji

V oddaji »Spoznanje več, predsodek manj« smo gostili ustavnega sodnika prof. Dr. Dr. Klemena Jakliča (Oxford ZK, Harvard ZDA). Z njim smo se pogovarjali o možnosti tujih vplivov na evropske volitve, o stanju demokracije in o njegovem odklonilnem ločenem mnenju na temo tožbe Mojce Šetinc Pašek in Eugenije Carl proti Janezu Janši. Jaklič glede slednjega pravi, da je ustavno sodišče nekonsistentno. Spregovoril pa je tudi o odločitvi sodnikov v zvezi z razveljavitvijo dela zakona o Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije (KGZS), ki ureja volitve v KGZS.

Alen Salihović

Svpmklemen jakličustavasodiščepolitikavojnaukrajinarusijaevropska unija

Za življenje

VEČ ...|13. 4. 2024
Dokler svojih ne pozdravimo, bomo težko pozdravili rane svojih otrok.

Z Alenko Rebula, psihologinjo, pesnico, pisateljico, prepoznavno predavateljico o iskanju notranjega miru, smo ob izidu knjige o negi družinske ljubezni, ki jo je zasnovala Josipa Prebeg, z naslovom »Otroci ljubezni«, razmišljali o vlogi družinske skupnosti, o dinamiki odnosov, spodbujali k odzivom, ki odpirajo poti do boljšega razumevanja tako lastnih potreb kot potreb drugih znotraj družine. 

Pomlad naj bi v nas spodbudila očiščenje toksičnih misli in delovanj, zato je bilo to eno od začetnih izhodišč pogovora z Alenko Rebula, kako jih prepoznamo in kako lahko začnemo ravnati drugače? Reševanje ljubezni v družini je mogoče in je največ vredno, prinese varno zavetje, po katerem hrepeni sleherna duša. 

Dokler svojih ne pozdravimo, bomo težko pozdravili rane svojih otrok.

Z Alenko Rebula, psihologinjo, pesnico, pisateljico, prepoznavno predavateljico o iskanju notranjega miru, smo ob izidu knjige o negi družinske ljubezni, ki jo je zasnovala Josipa Prebeg, z naslovom »Otroci ljubezni«, razmišljali o vlogi družinske skupnosti, o dinamiki odnosov, spodbujali k odzivom, ki odpirajo poti do boljšega razumevanja tako lastnih potreb kot potreb drugih znotraj družine. 

Pomlad naj bi v nas spodbudila očiščenje toksičnih misli in delovanj, zato je bilo to eno od začetnih izhodišč pogovora z Alenko Rebula, kako jih prepoznamo in kako lahko začnemo ravnati drugače? Reševanje ljubezni v družini je mogoče in je največ vredno, prinese varno zavetje, po katerem hrepeni sleherna duša. 

Nataša Ličen

vzgojaduhovnostodnosiotrocidružbasvetovanjepogovor

Moja zgodba

VEČ ...|14. 4. 2024
Sašo Radovanovič - Knjiga Bombardiranje Slovenije 1944 - 1945

V pogovoru ste lahko prisluhnili mariborčanu Sašu Radovanoviču, ki je soavtor knjige Bombardiranje Slovenija 1944 - 1945. Gre za sorazmerno neznan segment naše zgodovine, ki pa še danes vpliva na življenje pri nas.  Maribor je bil zaradi strateške lege in tamkajšnje tovarne v zadnjih dveh letih druge sv. vojne eno najbolj bombardiranih mest. Zavezniki so nanj odvrgli kar 3.259 ton bomb in uničili 47 odstotkov stavb. Približno 10 odstotkov jih ni eksplodiralo in na njih še danes stoji kar nekaj zgradb, tudi šolskih ...

Sašo Radovanovič - Knjiga Bombardiranje Slovenije 1944 - 1945

V pogovoru ste lahko prisluhnili mariborčanu Sašu Radovanoviču, ki je soavtor knjige Bombardiranje Slovenija 1944 - 1945. Gre za sorazmerno neznan segment naše zgodovine, ki pa še danes vpliva na življenje pri nas.  Maribor je bil zaradi strateške lege in tamkajšnje tovarne v zadnjih dveh letih druge sv. vojne eno najbolj bombardiranih mest. Zavezniki so nanj odvrgli kar 3.259 ton bomb in uničili 47 odstotkov stavb. Približno 10 odstotkov jih ni eksplodiralo in na njih še danes stoji kar nekaj zgradb, tudi šolskih ...

Jože Bartolj

spominpolitikaSašo RadovanovičBombardiranje Slovenije 1944 - 1945Bombe v Mariboru

Kmetijska oddaja

VEČ ...|14. 4. 2024
Ustavno sodišče o KGZS. Bo kmetijska ministrica res odstopila?

Ustavno sodišče je zaradi kršitve načela enakosti pred zakonom, razveljavilo del zakona o Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije. Lani 12. maja, prav na obletnico ustanovitve te največje kmečke stanovske organizacije, ga je v parlamentarni postopek vložila poslanska skupina Svoboda, s prvopodpisano takrat še poslanko Matejo Čalušić. V nedeljski kemtijski oddaji smo pogledali v ozadje dogajanja in strnili odzive nanj.

Ustavno sodišče o KGZS. Bo kmetijska ministrica res odstopila?

Ustavno sodišče je zaradi kršitve načela enakosti pred zakonom, razveljavilo del zakona o Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije. Lani 12. maja, prav na obletnico ustanovitve te največje kmečke stanovske organizacije, ga je v parlamentarni postopek vložila poslanska skupina Svoboda, s prvopodpisano takrat še poslanko Matejo Čalušić. V nedeljski kemtijski oddaji smo pogledali v ozadje dogajanja in strnili odzive nanj.

Robert Božič

kmetijstvonaravapolitikaUstavno sodišče

Radijski misijon 2024

VEČ ...|23. 3. 2024
7. dan: Mitja Markovič - Bog je potrpežljiv z nami. Bodimo potrpežljivi tudi sami!

»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!

7. dan: Mitja Markovič - Bog je potrpežljiv z nami. Bodimo potrpežljivi tudi sami!

»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!

Mitja Markovič

duhovnostodnosimisijon2024

Rožni venec

VEČ ...|16. 4. 2024
Častitljivi del dne 16. 4.

Molili so radijski sodelavci.

Častitljivi del dne 16. 4.

Molili so radijski sodelavci.

Radio Ognjišče

S svetnikom na ti

VEČ ...|16. 4. 2024
Sv. Bernardka

Več tisoč glave množice se iz leta v leto zgrinjajo v Lurd, jaz pa sem bil tam enkrat …

Sv. Bernardka

Več tisoč glave množice se iz leta v leto zgrinjajo v Lurd, jaz pa sem bil tam enkrat …

Gregor Čušin

duhovnostspomin

Vremenska napoved

VEČ ...|16. 4. 2024
Vremenska napoved 16. april 2024

Vremenska napoved 16. april 2024

Radio Ognjišče

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|15. 4. 2024
90 let Glasbenonarodopisnega inštituta

Glasbenonarodopisni inštitut je najstarejši inštitut Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Temeljna dejavnost Glasbenonarodopisnega inštituta je poleg rednega raziskovalnega dela in objavljanja rezultatov raziskav predvsem izpopolnjevanje, hranjenje in objavljanje arhivskega gradiva v digitalnih oblikah, priprava koncertov in delavnic v povezavi z ljudsko glasbo in plesom ter strokovno sodelovanje s pedagoškimi in kulturnopolitičnimi inštitucijami.

O zgodovini in poslanstvu Glasbenonarodopisnega inštituta, ki letos obeležuje 90 let, sta spregovorili dr. Marjanca Klobčar in predstojnica inštituta dr. Mojca Kovačič.

90 let Glasbenonarodopisnega inštituta

Glasbenonarodopisni inštitut je najstarejši inštitut Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Temeljna dejavnost Glasbenonarodopisnega inštituta je poleg rednega raziskovalnega dela in objavljanja rezultatov raziskav predvsem izpopolnjevanje, hranjenje in objavljanje arhivskega gradiva v digitalnih oblikah, priprava koncertov in delavnic v povezavi z ljudsko glasbo in plesom ter strokovno sodelovanje s pedagoškimi in kulturnopolitičnimi inštitucijami.

O zgodovini in poslanstvu Glasbenonarodopisnega inštituta, ki letos obeležuje 90 let, sta spregovorili dr. Marjanca Klobčar in predstojnica inštituta dr. Mojca Kovačič.

Vesna Sever Borovnik

glasbadružbaspomin