Informativne oddaje

VEČ ...|23. 5. 2025
Utrip dneva dne 23. 5.

  • 700 delegatov Slovenske demokratske stranke bo na kongresu stranke Janezu Janši podelilo deseti mandat za vodenje stranke. Nosilni slogan kongresa: Za ustavno večino razuma.
  • Novinar Svetina pred kongresom SDS: Program stranke ni bil nikoli problem, problem je samo, ali ga bo lahko uresničevala.
  • Državni zbor sprožil postopek za vpis pravice do uporabe gotovine v ustavo.
  • Ministrica Fajon ob dnevu Slovenske diplomacije: Slovenija je glas za človekove pravice in mednarodno pravo. Diplomat Cerar opozarja na selektivnost in nedoslednost.
  • Nizozemska centralna banka opozarja na zadostno količino gotovine doma v primeru krize.
  • Na Brezjah nocoj večer krščanskih izročil in zahvalno romanje Radia Ognjišče, sinoči pri Mariji Pomagaj posebej molili za otroke z rakom.
  • Vreme: Popoldne bo dež ponehal. Jutri bo povečini sončno.
  • Trump oznanil veliko izmenjavo ujetnikov med Rusijo in Ukrajino.
  • Teološka fakulteta ob 10-letnici okrožnice »Laudato si« s posebnim mednarodnim simpozijem.
  • Letošnja dobitnica Borštnikovega prstana je Nataša Barbara Gračner.
  • Šport: Evropsko košarkarsko prvenstvo že čez štiri leta spet tudi v Sloveniji!

Utrip dneva dne 23. 5.

  • 700 delegatov Slovenske demokratske stranke bo na kongresu stranke Janezu Janši podelilo deseti mandat za vodenje stranke. Nosilni slogan kongresa: Za ustavno večino razuma.
  • Novinar Svetina pred kongresom SDS: Program stranke ni bil nikoli problem, problem je samo, ali ga bo lahko uresničevala.
  • Državni zbor sprožil postopek za vpis pravice do uporabe gotovine v ustavo.
  • Ministrica Fajon ob dnevu Slovenske diplomacije: Slovenija je glas za človekove pravice in mednarodno pravo. Diplomat Cerar opozarja na selektivnost in nedoslednost.
  • Nizozemska centralna banka opozarja na zadostno količino gotovine doma v primeru krize.
  • Na Brezjah nocoj večer krščanskih izročil in zahvalno romanje Radia Ognjišče, sinoči pri Mariji Pomagaj posebej molili za otroke z rakom.
  • Vreme: Popoldne bo dež ponehal. Jutri bo povečini sončno.
  • Trump oznanil veliko izmenjavo ujetnikov med Rusijo in Ukrajino.
  • Teološka fakulteta ob 10-letnici okrožnice »Laudato si« s posebnim mednarodnim simpozijem.
  • Letošnja dobitnica Borštnikovega prstana je Nataša Barbara Gračner.
  • Šport: Evropsko košarkarsko prvenstvo že čez štiri leta spet tudi v Sloveniji!

infonovice

Informativne oddaje

Utrip dneva dne 23. 5.
  • 700 delegatov Slovenske demokratske stranke bo na kongresu stranke Janezu Janši podelilo deseti mandat za vodenje stranke. Nosilni slogan kongresa: Za ustavno večino razuma.
  • Novinar Svetina pred kongresom SDS: Program stranke ni bil nikoli problem, problem je samo, ali ga bo lahko uresničevala.
  • Državni zbor sprožil postopek za vpis pravice do uporabe gotovine v ustavo.
  • Ministrica Fajon ob dnevu Slovenske diplomacije: Slovenija je glas za človekove pravice in mednarodno pravo. Diplomat Cerar opozarja na selektivnost in nedoslednost.
  • Nizozemska centralna banka opozarja na zadostno količino gotovine doma v primeru krize.
  • Na Brezjah nocoj večer krščanskih izročil in zahvalno romanje Radia Ognjišče, sinoči pri Mariji Pomagaj posebej molili za otroke z rakom.
  • Vreme: Popoldne bo dež ponehal. Jutri bo povečini sončno.
  • Trump oznanil veliko izmenjavo ujetnikov med Rusijo in Ukrajino.
  • Teološka fakulteta ob 10-letnici okrožnice »Laudato si« s posebnim mednarodnim simpozijem.
  • Letošnja dobitnica Borštnikovega prstana je Nataša Barbara Gračner.
  • Šport: Evropsko košarkarsko prvenstvo že čez štiri leta spet tudi v Sloveniji!
VEČ ...|23. 5. 2025
Utrip dneva dne 23. 5.
  • 700 delegatov Slovenske demokratske stranke bo na kongresu stranke Janezu Janši podelilo deseti mandat za vodenje stranke. Nosilni slogan kongresa: Za ustavno večino razuma.
  • Novinar Svetina pred kongresom SDS: Program stranke ni bil nikoli problem, problem je samo, ali ga bo lahko uresničevala.
  • Državni zbor sprožil postopek za vpis pravice do uporabe gotovine v ustavo.
  • Ministrica Fajon ob dnevu Slovenske diplomacije: Slovenija je glas za človekove pravice in mednarodno pravo. Diplomat Cerar opozarja na selektivnost in nedoslednost.
  • Nizozemska centralna banka opozarja na zadostno količino gotovine doma v primeru krize.
  • Na Brezjah nocoj večer krščanskih izročil in zahvalno romanje Radia Ognjišče, sinoči pri Mariji Pomagaj posebej molili za otroke z rakom.
  • Vreme: Popoldne bo dež ponehal. Jutri bo povečini sončno.
  • Trump oznanil veliko izmenjavo ujetnikov med Rusijo in Ukrajino.
  • Teološka fakulteta ob 10-letnici okrožnice »Laudato si« s posebnim mednarodnim simpozijem.
  • Letošnja dobitnica Borštnikovega prstana je Nataša Barbara Gračner.
  • Šport: Evropsko košarkarsko prvenstvo že čez štiri leta spet tudi v Sloveniji!

Radio Ognjišče

infonovice

Informativne oddaje

VEČ ...|23. 5. 2025
Mozaik dneva dne 23. 5.

  • Simon Savšek novi kandidat predsednice republike za guvernerja Banke Slovenije.
  • Za začetek postopka za vpis pravice do uporabe gotovine tesna dvotretjinska večina.
  • V Turčiji pridržali slovenskega častnega konzula in direktorja podjetja Yapi Merkezi.
  • Diplomat Božo Cerar: Slovenija pri opozarjanju na človekove pravice nekoliko „selektivna“.
  • Pred nami praznik Marije Pomagaj, zavetnice Slovencev.
  • Vreme: Jutri bo povečini sončno.

Mozaik dneva dne 23. 5.

  • Simon Savšek novi kandidat predsednice republike za guvernerja Banke Slovenije.
  • Za začetek postopka za vpis pravice do uporabe gotovine tesna dvotretjinska večina.
  • V Turčiji pridržali slovenskega častnega konzula in direktorja podjetja Yapi Merkezi.
  • Diplomat Božo Cerar: Slovenija pri opozarjanju na človekove pravice nekoliko „selektivna“.
  • Pred nami praznik Marije Pomagaj, zavetnice Slovencev.
  • Vreme: Jutri bo povečini sončno.

infonovice

Informativne oddaje

Mozaik dneva dne 23. 5.
  • Simon Savšek novi kandidat predsednice republike za guvernerja Banke Slovenije.
  • Za začetek postopka za vpis pravice do uporabe gotovine tesna dvotretjinska večina.
  • V Turčiji pridržali slovenskega častnega konzula in direktorja podjetja Yapi Merkezi.
  • Diplomat Božo Cerar: Slovenija pri opozarjanju na človekove pravice nekoliko „selektivna“.
  • Pred nami praznik Marije Pomagaj, zavetnice Slovencev.
  • Vreme: Jutri bo povečini sončno.
VEČ ...|23. 5. 2025
Mozaik dneva dne 23. 5.
  • Simon Savšek novi kandidat predsednice republike za guvernerja Banke Slovenije.
  • Za začetek postopka za vpis pravice do uporabe gotovine tesna dvotretjinska večina.
  • V Turčiji pridržali slovenskega častnega konzula in direktorja podjetja Yapi Merkezi.
  • Diplomat Božo Cerar: Slovenija pri opozarjanju na človekove pravice nekoliko „selektivna“.
  • Pred nami praznik Marije Pomagaj, zavetnice Slovencev.
  • Vreme: Jutri bo povečini sončno.

Radio Ognjišče

infonovice

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|27. 2. 2025
NSKS pozdravlja koalicijsko pogodbo

Narodni svet koroških Slovencev NSKS pozdravlja koalicijsko pogodbo nove avstrijske vlade, saj se v poglavju »Ustava, človekove pravice in uprava«, v odstavku »Osnovne in človekove pravice«, omenjajo avstrijske avtohtone manjšine, tudi slovenska. Dobesedno tam piše: »Krepitev šestih narodnih skupnosti (hrvaške, slovenske, madžarske, češke, slovaške in romske) z njihovo ustavno zasidranostjo in s tem jasno prepoznavnostjo«. Omemba avstrijskih avtohtonih manjšin je sicer kratka, saj je bila v zadnjem vladnem programu tej temi namenjena cela stran. A po mnenju NSKS ni toliko pomembna dolžina besedila o avtohtonih manjšinah, temveč uresničitev obljub in to predvsem na področju šolstva. Na tem področju se je manjšini zgodila kar največja škoda (zapiranje malih dvojezičnih šol in odprava vzornega obveznega šolstva na Koroškem leta 1958, kvaliteta pouka v nekaterih šolah, ko otroci po štirih letih pouka, slovenščine ne obvladajo). Predsednik Narodnega sveta dr. Zdravko Inzko je bil zadnje tedne v kontaktu s tremi politiki vladajoče koalicije in bo te kontakte nadaljeval, ko bo šlo za uresničitev koalicijskega programa. Kajti praksa naj bi prehitela teorijo, še piše v sporočilu NSKS. 

NSKS pozdravlja koalicijsko pogodbo

Narodni svet koroških Slovencev NSKS pozdravlja koalicijsko pogodbo nove avstrijske vlade, saj se v poglavju »Ustava, človekove pravice in uprava«, v odstavku »Osnovne in človekove pravice«, omenjajo avstrijske avtohtone manjšine, tudi slovenska. Dobesedno tam piše: »Krepitev šestih narodnih skupnosti (hrvaške, slovenske, madžarske, češke, slovaške in romske) z njihovo ustavno zasidranostjo in s tem jasno prepoznavnostjo«. Omemba avstrijskih avtohtonih manjšin je sicer kratka, saj je bila v zadnjem vladnem programu tej temi namenjena cela stran. A po mnenju NSKS ni toliko pomembna dolžina besedila o avtohtonih manjšinah, temveč uresničitev obljub in to predvsem na področju šolstva. Na tem področju se je manjšini zgodila kar največja škoda (zapiranje malih dvojezičnih šol in odprava vzornega obveznega šolstva na Koroškem leta 1958, kvaliteta pouka v nekaterih šolah, ko otroci po štirih letih pouka, slovenščine ne obvladajo). Predsednik Narodnega sveta dr. Zdravko Inzko je bil zadnje tedne v kontaktu s tremi politiki vladajoče koalicije in bo te kontakte nadaljeval, ko bo šlo za uresničitev koalicijskega programa. Kajti praksa naj bi prehitela teorijo, še piše v sporočilu NSKS. 

družbarojaki

Slovencem po svetu in domovini

NSKS pozdravlja koalicijsko pogodbo

Narodni svet koroških Slovencev NSKS pozdravlja koalicijsko pogodbo nove avstrijske vlade, saj se v poglavju »Ustava, človekove pravice in uprava«, v odstavku »Osnovne in človekove pravice«, omenjajo avstrijske avtohtone manjšine, tudi slovenska. Dobesedno tam piše: »Krepitev šestih narodnih skupnosti (hrvaške, slovenske, madžarske, češke, slovaške in romske) z njihovo ustavno zasidranostjo in s tem jasno prepoznavnostjo«. Omemba avstrijskih avtohtonih manjšin je sicer kratka, saj je bila v zadnjem vladnem programu tej temi namenjena cela stran. A po mnenju NSKS ni toliko pomembna dolžina besedila o avtohtonih manjšinah, temveč uresničitev obljub in to predvsem na področju šolstva. Na tem področju se je manjšini zgodila kar največja škoda (zapiranje malih dvojezičnih šol in odprava vzornega obveznega šolstva na Koroškem leta 1958, kvaliteta pouka v nekaterih šolah, ko otroci po štirih letih pouka, slovenščine ne obvladajo). Predsednik Narodnega sveta dr. Zdravko Inzko je bil zadnje tedne v kontaktu s tremi politiki vladajoče koalicije in bo te kontakte nadaljeval, ko bo šlo za uresničitev koalicijskega programa. Kajti praksa naj bi prehitela teorijo, še piše v sporočilu NSKS. 

VEČ ...|27. 2. 2025
NSKS pozdravlja koalicijsko pogodbo

Narodni svet koroških Slovencev NSKS pozdravlja koalicijsko pogodbo nove avstrijske vlade, saj se v poglavju »Ustava, človekove pravice in uprava«, v odstavku »Osnovne in človekove pravice«, omenjajo avstrijske avtohtone manjšine, tudi slovenska. Dobesedno tam piše: »Krepitev šestih narodnih skupnosti (hrvaške, slovenske, madžarske, češke, slovaške in romske) z njihovo ustavno zasidranostjo in s tem jasno prepoznavnostjo«. Omemba avstrijskih avtohtonih manjšin je sicer kratka, saj je bila v zadnjem vladnem programu tej temi namenjena cela stran. A po mnenju NSKS ni toliko pomembna dolžina besedila o avtohtonih manjšinah, temveč uresničitev obljub in to predvsem na področju šolstva. Na tem področju se je manjšini zgodila kar največja škoda (zapiranje malih dvojezičnih šol in odprava vzornega obveznega šolstva na Koroškem leta 1958, kvaliteta pouka v nekaterih šolah, ko otroci po štirih letih pouka, slovenščine ne obvladajo). Predsednik Narodnega sveta dr. Zdravko Inzko je bil zadnje tedne v kontaktu s tremi politiki vladajoče koalicije in bo te kontakte nadaljeval, ko bo šlo za uresničitev koalicijskega programa. Kajti praksa naj bi prehitela teorijo, še piše v sporočilu NSKS. 

Matjaž Merljak

družbarojaki

Komentar Domovina.je

VEČ ...|19. 2. 2025
Erika Ašič: Pod pritiskom družbe ali na svojih nogah?

Slovenski pedagog dr. Franc Pediček, ki je med drugo svetovno vojno in po njej doživel tudi grozote taborišč, je po vojni pri dr. Gogali doštudiral pedagogiko in postal ugleden profesor, predavatelj, znanstvenik, v slovenskih šolah je vzpostavil svetovalno službo ter napisal vrsto knjig o vzgoji. Toda leta 1971 je po svojem nagovoru na 2. posvetu slovenskih pedagogov na Bledu močno trčil ob režim tedanje komunistične oblasti. Ni se strinjal s tem, da bi sistem vzgoje in izobraževanja oblikoval človeka po meri in potrebah družbe. Njegova smer je bila spoštovanje človekovega dostojanstva, njegove edinstvene in celostne osebnosti, ustvarjalnosti in odgovornosti. Od tistega dne je bilo Pedičku prepovedano pisanje in predavateljsko delo, dobil je lahko le obrobne službe. Znašel se je v močnem konfliktu med stroko in politiko, kar je bilo takrat nevarno. Odtlej je bil nadzorovan in zasledovan. To so izkusili tudi mnogi drugi. Režimsko oblikovanje otrok in mladih po meri družbe se je še okrepilo in bilo močno prisotno vsaj do konca osemdesetih let.  

Zdi se, kot da je v sedanjem času nadzor nad oblikovanjem mladih in nad delovanjem odraslih ostal in se v času trenutne vlade še okrepil; le izvajalci so (formalno) drugi – namesto komunistične partije ga izvajajo leve nevladne in politične organizacije. S pomočjo Sorosevega, ameriškega in evropskega financiranja so v uničevanje človekovega dostojanstva, družine, vrednot in načela zdrave pameti usmerjene pravne službe, sodobni mediji, politika, literatura, kultura, vplivneži, marsikje pa tudi vsebine in načini dela v vrtcih in šolah.  

Nekdo se je odločil, da bodo za manjvredne označeni tisti, ki niso simpatizerji posiljevanja s teorijo spolov in ki so proti spreminjanju spola otrok in mladih. Nekdo se je spomnil, da so električni avtomobili okolju prijazni, čeprav nam ni razkril celotnega vpliva na okolje in ne vemo, kam bomo na primer z njihovimi odpadnimi baterijami. Prepričujejo nas, da so krave bolj škodljive za ozračje kot letala. Nekdo se je odločil, da moramo ilegalnim migrantom na široko odpreti vrata in jim nuditi vse ugodnosti, toda bognedaj, da nas med vožnjo zaloti policija dan po tem, ko nam je preteklo vozniško dovoljenje, ali da kak dan zamudimo s plačilom položnice. Dekleta so bombardirana s posnetki vedno lepih in srečnih vplivnic, kar jim daje občutek, da niso dovolj lepa, dovolj vitka in da njihove ustnice, nos ali zadnjica potrebujejo popravilo. Nekomu ni všeč, da vsakdo pove, kar misli, zato je uveljavil pojem sovražnega govora in mnenja, s katerimi se ne strinja, označil kar za fašizem. Vsebinske razprave so nezaželene, logika je postala nesprejemljiva, oblika je prevladala nad vsebino, politična korektnost nad resnico. In ko nam zdrava pamet pravi, da gredo stvari vedno bolj narobe, nas prepričujejo, da je z našo pametjo nekaj hudo narobe, da je vse to za nas dobro, da tako ščitimo človekove pravice in da nam to omogoča boljšo prihodnost. 

Spet je družba tista, ki oblikuje posameznika po svoji meri. Redki imajo sposobnost, znanje in moč, da izstopajo iz tega vzorca. Zlahka najdemo vzporednice s Pedičkovim časom, ko sta vladala enoumje in nadzor. Rešili smo se enega nadzora in prešli pod drugega, učinek pa je isti. Za tistega, ki se tem (zmedenim) globalističnim načelom postavi po robu, se že najde nek način, da je utišan. Zanemarili smo vrednost in edinstvenost posameznika. Ne zanimajo nas človekova notranjost, njegova ustvarjalnost, talenti in potencial za doprinos k skupnosti, njegove vrednote.  

Kako zelo so nas Evropejce navadili na leporečenje in vedno bolj zgrešene vrednote, priča odziv na nagovor ameriškega podpredsednika J. D. Vancea. Govoril je o pomenu vrednot, ki smo jih poteptali, ter o pomenu tega, da vsakdo svobodno pove svoje stališče. Poudaril je, kako pomembno je prisluhniti vsakomur, četudi se z njim ne strinjamo. Med drugim je dejal: »Izkazalo se je, da ne morete enostavno zahtevati inovativnosti ali ustvarjalnosti, tako kot tudi ne morete prisiliti ljudi, kaj naj mislijo, kaj naj čutijo ali kaj naj verjamejo. Verjamemo, da so te stvari zagotovo povezane.« 

Priznal je, da so tudi v ZDA naredili mnogo napak na tem področju, toda očitno so se odločili spremeniti smer ne le v besedah, ampak tudi v dejanjih. V nagovoru je Vance postavil vprašanje, ki bi si ga lahko večkrat postavili vsi: »Kolikokrat moramo spremljati te strašne napake, preden spremenimo napačno smer in našo skupno civilizacijo popeljemo na nova pota?« 

Ustavitev ameriškega financiranja nevladnih organizacij, usmerjenih v globalizem, in nekaterih levih političnih strank ter s tem tovrstnih vsebin je žarek upanja za Evropo. Tudi prepoved cenzuriranja družbenih omrežij je korak v pravo smer. Če bo le Evropa in z njo Slovenija znala pravi čas odpreti prostor, v katerem se bo posameznik lahko uresničil kot edinstvena, neponovljiva celostna osebnost ter odgovorno zaživel svojo ustvarjalnost. K temu lahko pomaga tudi vsakdo izmed nas – najprej v vsakodnevnem odločanju, da prisluhnemo sebi in sočloveku, sledimo logiki in zdravemu razumu ter da se, ko bo čas, pravilno odločimo na volitvah. 

Erika Ašič: Pod pritiskom družbe ali na svojih nogah?

Slovenski pedagog dr. Franc Pediček, ki je med drugo svetovno vojno in po njej doživel tudi grozote taborišč, je po vojni pri dr. Gogali doštudiral pedagogiko in postal ugleden profesor, predavatelj, znanstvenik, v slovenskih šolah je vzpostavil svetovalno službo ter napisal vrsto knjig o vzgoji. Toda leta 1971 je po svojem nagovoru na 2. posvetu slovenskih pedagogov na Bledu močno trčil ob režim tedanje komunistične oblasti. Ni se strinjal s tem, da bi sistem vzgoje in izobraževanja oblikoval človeka po meri in potrebah družbe. Njegova smer je bila spoštovanje človekovega dostojanstva, njegove edinstvene in celostne osebnosti, ustvarjalnosti in odgovornosti. Od tistega dne je bilo Pedičku prepovedano pisanje in predavateljsko delo, dobil je lahko le obrobne službe. Znašel se je v močnem konfliktu med stroko in politiko, kar je bilo takrat nevarno. Odtlej je bil nadzorovan in zasledovan. To so izkusili tudi mnogi drugi. Režimsko oblikovanje otrok in mladih po meri družbe se je še okrepilo in bilo močno prisotno vsaj do konca osemdesetih let.  

Zdi se, kot da je v sedanjem času nadzor nad oblikovanjem mladih in nad delovanjem odraslih ostal in se v času trenutne vlade še okrepil; le izvajalci so (formalno) drugi – namesto komunistične partije ga izvajajo leve nevladne in politične organizacije. S pomočjo Sorosevega, ameriškega in evropskega financiranja so v uničevanje človekovega dostojanstva, družine, vrednot in načela zdrave pameti usmerjene pravne službe, sodobni mediji, politika, literatura, kultura, vplivneži, marsikje pa tudi vsebine in načini dela v vrtcih in šolah.  

Nekdo se je odločil, da bodo za manjvredne označeni tisti, ki niso simpatizerji posiljevanja s teorijo spolov in ki so proti spreminjanju spola otrok in mladih. Nekdo se je spomnil, da so električni avtomobili okolju prijazni, čeprav nam ni razkril celotnega vpliva na okolje in ne vemo, kam bomo na primer z njihovimi odpadnimi baterijami. Prepričujejo nas, da so krave bolj škodljive za ozračje kot letala. Nekdo se je odločil, da moramo ilegalnim migrantom na široko odpreti vrata in jim nuditi vse ugodnosti, toda bognedaj, da nas med vožnjo zaloti policija dan po tem, ko nam je preteklo vozniško dovoljenje, ali da kak dan zamudimo s plačilom položnice. Dekleta so bombardirana s posnetki vedno lepih in srečnih vplivnic, kar jim daje občutek, da niso dovolj lepa, dovolj vitka in da njihove ustnice, nos ali zadnjica potrebujejo popravilo. Nekomu ni všeč, da vsakdo pove, kar misli, zato je uveljavil pojem sovražnega govora in mnenja, s katerimi se ne strinja, označil kar za fašizem. Vsebinske razprave so nezaželene, logika je postala nesprejemljiva, oblika je prevladala nad vsebino, politična korektnost nad resnico. In ko nam zdrava pamet pravi, da gredo stvari vedno bolj narobe, nas prepričujejo, da je z našo pametjo nekaj hudo narobe, da je vse to za nas dobro, da tako ščitimo človekove pravice in da nam to omogoča boljšo prihodnost. 

Spet je družba tista, ki oblikuje posameznika po svoji meri. Redki imajo sposobnost, znanje in moč, da izstopajo iz tega vzorca. Zlahka najdemo vzporednice s Pedičkovim časom, ko sta vladala enoumje in nadzor. Rešili smo se enega nadzora in prešli pod drugega, učinek pa je isti. Za tistega, ki se tem (zmedenim) globalističnim načelom postavi po robu, se že najde nek način, da je utišan. Zanemarili smo vrednost in edinstvenost posameznika. Ne zanimajo nas človekova notranjost, njegova ustvarjalnost, talenti in potencial za doprinos k skupnosti, njegove vrednote.  

Kako zelo so nas Evropejce navadili na leporečenje in vedno bolj zgrešene vrednote, priča odziv na nagovor ameriškega podpredsednika J. D. Vancea. Govoril je o pomenu vrednot, ki smo jih poteptali, ter o pomenu tega, da vsakdo svobodno pove svoje stališče. Poudaril je, kako pomembno je prisluhniti vsakomur, četudi se z njim ne strinjamo. Med drugim je dejal: »Izkazalo se je, da ne morete enostavno zahtevati inovativnosti ali ustvarjalnosti, tako kot tudi ne morete prisiliti ljudi, kaj naj mislijo, kaj naj čutijo ali kaj naj verjamejo. Verjamemo, da so te stvari zagotovo povezane.« 

Priznal je, da so tudi v ZDA naredili mnogo napak na tem področju, toda očitno so se odločili spremeniti smer ne le v besedah, ampak tudi v dejanjih. V nagovoru je Vance postavil vprašanje, ki bi si ga lahko večkrat postavili vsi: »Kolikokrat moramo spremljati te strašne napake, preden spremenimo napačno smer in našo skupno civilizacijo popeljemo na nova pota?« 

Ustavitev ameriškega financiranja nevladnih organizacij, usmerjenih v globalizem, in nekaterih levih političnih strank ter s tem tovrstnih vsebin je žarek upanja za Evropo. Tudi prepoved cenzuriranja družbenih omrežij je korak v pravo smer. Če bo le Evropa in z njo Slovenija znala pravi čas odpreti prostor, v katerem se bo posameznik lahko uresničil kot edinstvena, neponovljiva celostna osebnost ter odgovorno zaživel svojo ustvarjalnost. K temu lahko pomaga tudi vsakdo izmed nas – najprej v vsakodnevnem odločanju, da prisluhnemo sebi in sočloveku, sledimo logiki in zdravemu razumu ter da se, ko bo čas, pravilno odločimo na volitvah. 

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

Erika Ašič: Pod pritiskom družbe ali na svojih nogah?

Slovenski pedagog dr. Franc Pediček, ki je med drugo svetovno vojno in po njej doživel tudi grozote taborišč, je po vojni pri dr. Gogali doštudiral pedagogiko in postal ugleden profesor, predavatelj, znanstvenik, v slovenskih šolah je vzpostavil svetovalno službo ter napisal vrsto knjig o vzgoji. Toda leta 1971 je po svojem nagovoru na 2. posvetu slovenskih pedagogov na Bledu močno trčil ob režim tedanje komunistične oblasti. Ni se strinjal s tem, da bi sistem vzgoje in izobraževanja oblikoval človeka po meri in potrebah družbe. Njegova smer je bila spoštovanje človekovega dostojanstva, njegove edinstvene in celostne osebnosti, ustvarjalnosti in odgovornosti. Od tistega dne je bilo Pedičku prepovedano pisanje in predavateljsko delo, dobil je lahko le obrobne službe. Znašel se je v močnem konfliktu med stroko in politiko, kar je bilo takrat nevarno. Odtlej je bil nadzorovan in zasledovan. To so izkusili tudi mnogi drugi. Režimsko oblikovanje otrok in mladih po meri družbe se je še okrepilo in bilo močno prisotno vsaj do konca osemdesetih let.  

Zdi se, kot da je v sedanjem času nadzor nad oblikovanjem mladih in nad delovanjem odraslih ostal in se v času trenutne vlade še okrepil; le izvajalci so (formalno) drugi – namesto komunistične partije ga izvajajo leve nevladne in politične organizacije. S pomočjo Sorosevega, ameriškega in evropskega financiranja so v uničevanje človekovega dostojanstva, družine, vrednot in načela zdrave pameti usmerjene pravne službe, sodobni mediji, politika, literatura, kultura, vplivneži, marsikje pa tudi vsebine in načini dela v vrtcih in šolah.  

Nekdo se je odločil, da bodo za manjvredne označeni tisti, ki niso simpatizerji posiljevanja s teorijo spolov in ki so proti spreminjanju spola otrok in mladih. Nekdo se je spomnil, da so električni avtomobili okolju prijazni, čeprav nam ni razkril celotnega vpliva na okolje in ne vemo, kam bomo na primer z njihovimi odpadnimi baterijami. Prepričujejo nas, da so krave bolj škodljive za ozračje kot letala. Nekdo se je odločil, da moramo ilegalnim migrantom na široko odpreti vrata in jim nuditi vse ugodnosti, toda bognedaj, da nas med vožnjo zaloti policija dan po tem, ko nam je preteklo vozniško dovoljenje, ali da kak dan zamudimo s plačilom položnice. Dekleta so bombardirana s posnetki vedno lepih in srečnih vplivnic, kar jim daje občutek, da niso dovolj lepa, dovolj vitka in da njihove ustnice, nos ali zadnjica potrebujejo popravilo. Nekomu ni všeč, da vsakdo pove, kar misli, zato je uveljavil pojem sovražnega govora in mnenja, s katerimi se ne strinja, označil kar za fašizem. Vsebinske razprave so nezaželene, logika je postala nesprejemljiva, oblika je prevladala nad vsebino, politična korektnost nad resnico. In ko nam zdrava pamet pravi, da gredo stvari vedno bolj narobe, nas prepričujejo, da je z našo pametjo nekaj hudo narobe, da je vse to za nas dobro, da tako ščitimo človekove pravice in da nam to omogoča boljšo prihodnost. 

Spet je družba tista, ki oblikuje posameznika po svoji meri. Redki imajo sposobnost, znanje in moč, da izstopajo iz tega vzorca. Zlahka najdemo vzporednice s Pedičkovim časom, ko sta vladala enoumje in nadzor. Rešili smo se enega nadzora in prešli pod drugega, učinek pa je isti. Za tistega, ki se tem (zmedenim) globalističnim načelom postavi po robu, se že najde nek način, da je utišan. Zanemarili smo vrednost in edinstvenost posameznika. Ne zanimajo nas človekova notranjost, njegova ustvarjalnost, talenti in potencial za doprinos k skupnosti, njegove vrednote.  

Kako zelo so nas Evropejce navadili na leporečenje in vedno bolj zgrešene vrednote, priča odziv na nagovor ameriškega podpredsednika J. D. Vancea. Govoril je o pomenu vrednot, ki smo jih poteptali, ter o pomenu tega, da vsakdo svobodno pove svoje stališče. Poudaril je, kako pomembno je prisluhniti vsakomur, četudi se z njim ne strinjamo. Med drugim je dejal: »Izkazalo se je, da ne morete enostavno zahtevati inovativnosti ali ustvarjalnosti, tako kot tudi ne morete prisiliti ljudi, kaj naj mislijo, kaj naj čutijo ali kaj naj verjamejo. Verjamemo, da so te stvari zagotovo povezane.« 

Priznal je, da so tudi v ZDA naredili mnogo napak na tem področju, toda očitno so se odločili spremeniti smer ne le v besedah, ampak tudi v dejanjih. V nagovoru je Vance postavil vprašanje, ki bi si ga lahko večkrat postavili vsi: »Kolikokrat moramo spremljati te strašne napake, preden spremenimo napačno smer in našo skupno civilizacijo popeljemo na nova pota?« 

Ustavitev ameriškega financiranja nevladnih organizacij, usmerjenih v globalizem, in nekaterih levih političnih strank ter s tem tovrstnih vsebin je žarek upanja za Evropo. Tudi prepoved cenzuriranja družbenih omrežij je korak v pravo smer. Če bo le Evropa in z njo Slovenija znala pravi čas odpreti prostor, v katerem se bo posameznik lahko uresničil kot edinstvena, neponovljiva celostna osebnost ter odgovorno zaživel svojo ustvarjalnost. K temu lahko pomaga tudi vsakdo izmed nas – najprej v vsakodnevnem odločanju, da prisluhnemo sebi in sočloveku, sledimo logiki in zdravemu razumu ter da se, ko bo čas, pravilno odločimo na volitvah. 

VEČ ...|19. 2. 2025
Erika Ašič: Pod pritiskom družbe ali na svojih nogah?

Slovenski pedagog dr. Franc Pediček, ki je med drugo svetovno vojno in po njej doživel tudi grozote taborišč, je po vojni pri dr. Gogali doštudiral pedagogiko in postal ugleden profesor, predavatelj, znanstvenik, v slovenskih šolah je vzpostavil svetovalno službo ter napisal vrsto knjig o vzgoji. Toda leta 1971 je po svojem nagovoru na 2. posvetu slovenskih pedagogov na Bledu močno trčil ob režim tedanje komunistične oblasti. Ni se strinjal s tem, da bi sistem vzgoje in izobraževanja oblikoval človeka po meri in potrebah družbe. Njegova smer je bila spoštovanje človekovega dostojanstva, njegove edinstvene in celostne osebnosti, ustvarjalnosti in odgovornosti. Od tistega dne je bilo Pedičku prepovedano pisanje in predavateljsko delo, dobil je lahko le obrobne službe. Znašel se je v močnem konfliktu med stroko in politiko, kar je bilo takrat nevarno. Odtlej je bil nadzorovan in zasledovan. To so izkusili tudi mnogi drugi. Režimsko oblikovanje otrok in mladih po meri družbe se je še okrepilo in bilo močno prisotno vsaj do konca osemdesetih let.  

Zdi se, kot da je v sedanjem času nadzor nad oblikovanjem mladih in nad delovanjem odraslih ostal in se v času trenutne vlade še okrepil; le izvajalci so (formalno) drugi – namesto komunistične partije ga izvajajo leve nevladne in politične organizacije. S pomočjo Sorosevega, ameriškega in evropskega financiranja so v uničevanje človekovega dostojanstva, družine, vrednot in načela zdrave pameti usmerjene pravne službe, sodobni mediji, politika, literatura, kultura, vplivneži, marsikje pa tudi vsebine in načini dela v vrtcih in šolah.  

Nekdo se je odločil, da bodo za manjvredne označeni tisti, ki niso simpatizerji posiljevanja s teorijo spolov in ki so proti spreminjanju spola otrok in mladih. Nekdo se je spomnil, da so električni avtomobili okolju prijazni, čeprav nam ni razkril celotnega vpliva na okolje in ne vemo, kam bomo na primer z njihovimi odpadnimi baterijami. Prepričujejo nas, da so krave bolj škodljive za ozračje kot letala. Nekdo se je odločil, da moramo ilegalnim migrantom na široko odpreti vrata in jim nuditi vse ugodnosti, toda bognedaj, da nas med vožnjo zaloti policija dan po tem, ko nam je preteklo vozniško dovoljenje, ali da kak dan zamudimo s plačilom položnice. Dekleta so bombardirana s posnetki vedno lepih in srečnih vplivnic, kar jim daje občutek, da niso dovolj lepa, dovolj vitka in da njihove ustnice, nos ali zadnjica potrebujejo popravilo. Nekomu ni všeč, da vsakdo pove, kar misli, zato je uveljavil pojem sovražnega govora in mnenja, s katerimi se ne strinja, označil kar za fašizem. Vsebinske razprave so nezaželene, logika je postala nesprejemljiva, oblika je prevladala nad vsebino, politična korektnost nad resnico. In ko nam zdrava pamet pravi, da gredo stvari vedno bolj narobe, nas prepričujejo, da je z našo pametjo nekaj hudo narobe, da je vse to za nas dobro, da tako ščitimo človekove pravice in da nam to omogoča boljšo prihodnost. 

Spet je družba tista, ki oblikuje posameznika po svoji meri. Redki imajo sposobnost, znanje in moč, da izstopajo iz tega vzorca. Zlahka najdemo vzporednice s Pedičkovim časom, ko sta vladala enoumje in nadzor. Rešili smo se enega nadzora in prešli pod drugega, učinek pa je isti. Za tistega, ki se tem (zmedenim) globalističnim načelom postavi po robu, se že najde nek način, da je utišan. Zanemarili smo vrednost in edinstvenost posameznika. Ne zanimajo nas človekova notranjost, njegova ustvarjalnost, talenti in potencial za doprinos k skupnosti, njegove vrednote.  

Kako zelo so nas Evropejce navadili na leporečenje in vedno bolj zgrešene vrednote, priča odziv na nagovor ameriškega podpredsednika J. D. Vancea. Govoril je o pomenu vrednot, ki smo jih poteptali, ter o pomenu tega, da vsakdo svobodno pove svoje stališče. Poudaril je, kako pomembno je prisluhniti vsakomur, četudi se z njim ne strinjamo. Med drugim je dejal: »Izkazalo se je, da ne morete enostavno zahtevati inovativnosti ali ustvarjalnosti, tako kot tudi ne morete prisiliti ljudi, kaj naj mislijo, kaj naj čutijo ali kaj naj verjamejo. Verjamemo, da so te stvari zagotovo povezane.« 

Priznal je, da so tudi v ZDA naredili mnogo napak na tem področju, toda očitno so se odločili spremeniti smer ne le v besedah, ampak tudi v dejanjih. V nagovoru je Vance postavil vprašanje, ki bi si ga lahko večkrat postavili vsi: »Kolikokrat moramo spremljati te strašne napake, preden spremenimo napačno smer in našo skupno civilizacijo popeljemo na nova pota?« 

Ustavitev ameriškega financiranja nevladnih organizacij, usmerjenih v globalizem, in nekaterih levih političnih strank ter s tem tovrstnih vsebin je žarek upanja za Evropo. Tudi prepoved cenzuriranja družbenih omrežij je korak v pravo smer. Če bo le Evropa in z njo Slovenija znala pravi čas odpreti prostor, v katerem se bo posameznik lahko uresničil kot edinstvena, neponovljiva celostna osebnost ter odgovorno zaživel svojo ustvarjalnost. K temu lahko pomaga tudi vsakdo izmed nas – najprej v vsakodnevnem odločanju, da prisluhnemo sebi in sočloveku, sledimo logiki in zdravemu razumu ter da se, ko bo čas, pravilno odločimo na volitvah. 

Erika Ašič

komentarpolitikadružba

Informativne oddaje

VEČ ...|19. 2. 2025
Utrip dneva dne 19. 2.

  • Papeževo stanju kljub pljučnici stabilno; po vsem svetu se vrstijo molitve zanj.
  • Na Trgu republike v Ljubljani protivladni protestni shod; med govorniki tudi Janša.
  • Pot invalidskega podjetja CSS še negotova; zaposleni pričakujejo odgovorno upravljanje.
  • Ministrstvo za finance za marec napovedalo novo izdajo ljudskih obveznic. 
  • Leto dni Službe za kulturne raznolikosti, človekove pravice in versko svobodo.
  • Zelenski oster do Trumpove ocene, da bi Ukrajina lahko že zdavnaj dosegla dogovor.
  • Skavti z akcijo Luč miru iz Betlehema lani zbrali 34.500 evrov, kar je največ doslej.
  • Šport: Danes znani še zadnji štirje potniki v osmino finala lige prvakov.
  • Tadej Pogačar dobil tretjo etapo kolesarske dirke po Združenih Arabskih emiratih.
  • Vreme: Danes delno oblačno; jutri bo prevladovalo sončno vreme, jutro bo mrzlo.

Utrip dneva dne 19. 2.

  • Papeževo stanju kljub pljučnici stabilno; po vsem svetu se vrstijo molitve zanj.
  • Na Trgu republike v Ljubljani protivladni protestni shod; med govorniki tudi Janša.
  • Pot invalidskega podjetja CSS še negotova; zaposleni pričakujejo odgovorno upravljanje.
  • Ministrstvo za finance za marec napovedalo novo izdajo ljudskih obveznic. 
  • Leto dni Službe za kulturne raznolikosti, človekove pravice in versko svobodo.
  • Zelenski oster do Trumpove ocene, da bi Ukrajina lahko že zdavnaj dosegla dogovor.
  • Skavti z akcijo Luč miru iz Betlehema lani zbrali 34.500 evrov, kar je največ doslej.
  • Šport: Danes znani še zadnji štirje potniki v osmino finala lige prvakov.
  • Tadej Pogačar dobil tretjo etapo kolesarske dirke po Združenih Arabskih emiratih.
  • Vreme: Danes delno oblačno; jutri bo prevladovalo sončno vreme, jutro bo mrzlo.

infonovice

Informativne oddaje

Utrip dneva dne 19. 2.
  • Papeževo stanju kljub pljučnici stabilno; po vsem svetu se vrstijo molitve zanj.
  • Na Trgu republike v Ljubljani protivladni protestni shod; med govorniki tudi Janša.
  • Pot invalidskega podjetja CSS še negotova; zaposleni pričakujejo odgovorno upravljanje.
  • Ministrstvo za finance za marec napovedalo novo izdajo ljudskih obveznic. 
  • Leto dni Službe za kulturne raznolikosti, človekove pravice in versko svobodo.
  • Zelenski oster do Trumpove ocene, da bi Ukrajina lahko že zdavnaj dosegla dogovor.
  • Skavti z akcijo Luč miru iz Betlehema lani zbrali 34.500 evrov, kar je največ doslej.
  • Šport: Danes znani še zadnji štirje potniki v osmino finala lige prvakov.
  • Tadej Pogačar dobil tretjo etapo kolesarske dirke po Združenih Arabskih emiratih.
  • Vreme: Danes delno oblačno; jutri bo prevladovalo sončno vreme, jutro bo mrzlo.
VEČ ...|19. 2. 2025
Utrip dneva dne 19. 2.
  • Papeževo stanju kljub pljučnici stabilno; po vsem svetu se vrstijo molitve zanj.
  • Na Trgu republike v Ljubljani protivladni protestni shod; med govorniki tudi Janša.
  • Pot invalidskega podjetja CSS še negotova; zaposleni pričakujejo odgovorno upravljanje.
  • Ministrstvo za finance za marec napovedalo novo izdajo ljudskih obveznic. 
  • Leto dni Službe za kulturne raznolikosti, človekove pravice in versko svobodo.
  • Zelenski oster do Trumpove ocene, da bi Ukrajina lahko že zdavnaj dosegla dogovor.
  • Skavti z akcijo Luč miru iz Betlehema lani zbrali 34.500 evrov, kar je največ doslej.
  • Šport: Danes znani še zadnji štirje potniki v osmino finala lige prvakov.
  • Tadej Pogačar dobil tretjo etapo kolesarske dirke po Združenih Arabskih emiratih.
  • Vreme: Danes delno oblačno; jutri bo prevladovalo sončno vreme, jutro bo mrzlo.

Radio Ognjišče

infonovice

Informativne oddaje

VEČ ...|19. 2. 2025
Mozaik dneva dne 19. 2.

  • Janša na vseslovenskem protestnem shodu v Ljubljani: referendum zoper visoke dodatke k pokojninam za določene kulturnike bo tudi referendum zoper Golobovo vlado.
  • Finančno ministrstvo v izdajo novih ljudskih obveznic.
  • Zelenski: Trump živi v mehurčku dezinformacij.
  • Državni sekretar Čelik Vidmar o Službi za kulturne raznolikosti, človekove pravice in versko svobodo.
  • VREME: Jutri večinoma sončno, s temperaturami od 2 do 6, na Primorskem do 10 °C.

Mozaik dneva dne 19. 2.

  • Janša na vseslovenskem protestnem shodu v Ljubljani: referendum zoper visoke dodatke k pokojninam za določene kulturnike bo tudi referendum zoper Golobovo vlado.
  • Finančno ministrstvo v izdajo novih ljudskih obveznic.
  • Zelenski: Trump živi v mehurčku dezinformacij.
  • Državni sekretar Čelik Vidmar o Službi za kulturne raznolikosti, človekove pravice in versko svobodo.
  • VREME: Jutri večinoma sončno, s temperaturami od 2 do 6, na Primorskem do 10 °C.

infonovice

Informativne oddaje

Mozaik dneva dne 19. 2.
  • Janša na vseslovenskem protestnem shodu v Ljubljani: referendum zoper visoke dodatke k pokojninam za določene kulturnike bo tudi referendum zoper Golobovo vlado.
  • Finančno ministrstvo v izdajo novih ljudskih obveznic.
  • Zelenski: Trump živi v mehurčku dezinformacij.
  • Državni sekretar Čelik Vidmar o Službi za kulturne raznolikosti, človekove pravice in versko svobodo.
  • VREME: Jutri večinoma sončno, s temperaturami od 2 do 6, na Primorskem do 10 °C.
VEČ ...|19. 2. 2025
Mozaik dneva dne 19. 2.
  • Janša na vseslovenskem protestnem shodu v Ljubljani: referendum zoper visoke dodatke k pokojninam za določene kulturnike bo tudi referendum zoper Golobovo vlado.
  • Finančno ministrstvo v izdajo novih ljudskih obveznic.
  • Zelenski: Trump živi v mehurčku dezinformacij.
  • Državni sekretar Čelik Vidmar o Službi za kulturne raznolikosti, človekove pravice in versko svobodo.
  • VREME: Jutri večinoma sončno, s temperaturami od 2 do 6, na Primorskem do 10 °C.

Radio Ognjišče

infonovice

Informativne oddaje

VEČ ...|28. 1. 2025
Mozaik dneva dne 28. 1.

  • Vasilka Sancin bo nova slovenska sodnica na Evropskem sodišču za človekove pravice.
  • V Ljubljani s 1. februarjem višje cene za pitno vodo za stanovalce ter odvoz odpadkov.
  • Škof Anton Jamnik o vtisih po udeležbi na umestitvi novega predsednika ZDA in sprejemu v Beli hiši.
  • Vreme: Dež bo do večera večinoma ponehal. Vetrovno bo. Jutri bo spremenljivo oblačno.

Mozaik dneva dne 28. 1.

  • Vasilka Sancin bo nova slovenska sodnica na Evropskem sodišču za človekove pravice.
  • V Ljubljani s 1. februarjem višje cene za pitno vodo za stanovalce ter odvoz odpadkov.
  • Škof Anton Jamnik o vtisih po udeležbi na umestitvi novega predsednika ZDA in sprejemu v Beli hiši.
  • Vreme: Dež bo do večera večinoma ponehal. Vetrovno bo. Jutri bo spremenljivo oblačno.

infonovice

Informativne oddaje

Mozaik dneva dne 28. 1.
  • Vasilka Sancin bo nova slovenska sodnica na Evropskem sodišču za človekove pravice.
  • V Ljubljani s 1. februarjem višje cene za pitno vodo za stanovalce ter odvoz odpadkov.
  • Škof Anton Jamnik o vtisih po udeležbi na umestitvi novega predsednika ZDA in sprejemu v Beli hiši.
  • Vreme: Dež bo do večera večinoma ponehal. Vetrovno bo. Jutri bo spremenljivo oblačno.
VEČ ...|28. 1. 2025
Mozaik dneva dne 28. 1.
  • Vasilka Sancin bo nova slovenska sodnica na Evropskem sodišču za človekove pravice.
  • V Ljubljani s 1. februarjem višje cene za pitno vodo za stanovalce ter odvoz odpadkov.
  • Škof Anton Jamnik o vtisih po udeležbi na umestitvi novega predsednika ZDA in sprejemu v Beli hiši.
  • Vreme: Dež bo do večera večinoma ponehal. Vetrovno bo. Jutri bo spremenljivo oblačno.

Radio Ognjišče

infonovice

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|20. 1. 2025
Nekdanji vrhovni in ustavni sodnik Jan Zobec o nepremičninskem davku ter aferah aktualne vlade

V oddaji je bil naš gost nekdanji vrhovni in ustavni sodnik Jan Zobec. Spregovoril je o vladnih predlogih medijskega zakona in nepremičninskega davka. Dotaknili smo se tudi umora skesanca v primeru Kavaškega klana in odziva tožilke Mateje Gončina ter odločitve Evropskega sodišča za človekove pravice, ki je proti Sloveniji ugotovilo hude kršitve slovenskega prava s strani predsednika okrožnega sodišča v Ljubljani. 

Nekdanji vrhovni in ustavni sodnik Jan Zobec o nepremičninskem davku ter aferah aktualne vlade

V oddaji je bil naš gost nekdanji vrhovni in ustavni sodnik Jan Zobec. Spregovoril je o vladnih predlogih medijskega zakona in nepremičninskega davka. Dotaknili smo se tudi umora skesanca v primeru Kavaškega klana in odziva tožilke Mateje Gončina ter odločitve Evropskega sodišča za človekove pravice, ki je proti Sloveniji ugotovilo hude kršitve slovenskega prava s strani predsednika okrožnega sodišča v Ljubljani. 

politika

Spoznanje več, predsodek manj

Nekdanji vrhovni in ustavni sodnik Jan Zobec o nepremičninskem davku ter aferah aktualne vlade

V oddaji je bil naš gost nekdanji vrhovni in ustavni sodnik Jan Zobec. Spregovoril je o vladnih predlogih medijskega zakona in nepremičninskega davka. Dotaknili smo se tudi umora skesanca v primeru Kavaškega klana in odziva tožilke Mateje Gončina ter odločitve Evropskega sodišča za človekove pravice, ki je proti Sloveniji ugotovilo hude kršitve slovenskega prava s strani predsednika okrožnega sodišča v Ljubljani. 

VEČ ...|20. 1. 2025
Nekdanji vrhovni in ustavni sodnik Jan Zobec o nepremičninskem davku ter aferah aktualne vlade

V oddaji je bil naš gost nekdanji vrhovni in ustavni sodnik Jan Zobec. Spregovoril je o vladnih predlogih medijskega zakona in nepremičninskega davka. Dotaknili smo se tudi umora skesanca v primeru Kavaškega klana in odziva tožilke Mateje Gončina ter odločitve Evropskega sodišča za človekove pravice, ki je proti Sloveniji ugotovilo hude kršitve slovenskega prava s strani predsednika okrožnega sodišča v Ljubljani. 

Radio OgnjiščeAlen Salihović

politika

Priporočamo
|
Aktualno

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|14. 7. 2025
Slovenski maturantje iz Argentine na obisku v Sloveniji

Na obisku v Sloveniji so maturantje iz Argentine, skupina Rast 54. Dva tedna so utrjevali znanje slovenskega jezika, v prihodnjih dneh pa bodo odšli še na izlete in oglede po Sloveniji in zamejstvu, krona obiska bo vzpon na Triglav. Kakšna je Slovenija, so povedali: Viktorija Cestnik, Mirko Kočar, Adam Jerovšek, Matej Magister in Eva Modic, vsi iz Buenos Airesa. Izleta v Slovenijo so se zelo veselili, vsi razen Eve so tu prvič. Navdušeni so, da vse, kar so prej videli na fotografijah ali ekranih, zdaj vidijo v živo in je še lepše, kot so si predstavljali. Še posebej všeč jim je narava. Obisk v Sloveniji je nekakšen zaključek njihovega izobraževanja v slovenščini in o Sloveniji. Program obiska pripravlja Izseljensko društvo Slovenija v svetu, sofinancira ga Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Maturantje iz Argentine so pripravili tudi poseben program, vidite ga lahko to sredo v Šentjoštu, 27. julija v župniji Ljubljana-Šiška in 29. julija v Logatcu.

Slovenski maturantje iz Argentine na obisku v Sloveniji

Na obisku v Sloveniji so maturantje iz Argentine, skupina Rast 54. Dva tedna so utrjevali znanje slovenskega jezika, v prihodnjih dneh pa bodo odšli še na izlete in oglede po Sloveniji in zamejstvu, krona obiska bo vzpon na Triglav. Kakšna je Slovenija, so povedali: Viktorija Cestnik, Mirko Kočar, Adam Jerovšek, Matej Magister in Eva Modic, vsi iz Buenos Airesa. Izleta v Slovenijo so se zelo veselili, vsi razen Eve so tu prvič. Navdušeni so, da vse, kar so prej videli na fotografijah ali ekranih, zdaj vidijo v živo in je še lepše, kot so si predstavljali. Še posebej všeč jim je narava. Obisk v Sloveniji je nekakšen zaključek njihovega izobraževanja v slovenščini in o Sloveniji. Program obiska pripravlja Izseljensko društvo Slovenija v svetu, sofinancira ga Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Maturantje iz Argentine so pripravili tudi poseben program, vidite ga lahko to sredo v Šentjoštu, 27. julija v župniji Ljubljana-Šiška in 29. julija v Logatcu.

Matjaž Merljak

družbarojakikulturamladi

Svetovalnica

VEČ ...|15. 7. 2025
Poletje priložnost za poglobitev partnerstva

Tokrat smo gostili terapevta Uroša Perka in se pogovarjali o priložnostih za poglobitev naših odnosov v poletnem času. Več časa je na voljo, a tudi ta čas je treba znati izkoristiti, dobro načrtovati in se tudi v njem sprostiti. Dopust je sicer večkrat preizkušnja za trdnost odnosa, kako se temu izogniti, smo med drugim vprašali gosta. 

Poletje priložnost za poglobitev partnerstva

Tokrat smo gostili terapevta Uroša Perka in se pogovarjali o priložnostih za poglobitev naših odnosov v poletnem času. Več časa je na voljo, a tudi ta čas je treba znati izkoristiti, dobro načrtovati in se tudi v njem sprostiti. Dopust je sicer večkrat preizkušnja za trdnost odnosa, kako se temu izogniti, smo med drugim vprašali gosta. 

Tanja Dominko

svetovanjedružbaodnosi

Moja zgodba

VEČ ...|13. 7. 2025
Dachavski procesi – 75 let pozneje - 4. oddaja

Slovenska matica in Študijski center za narodno spravo sta v ponedeljek, 18. novembra 2024, v Ljubljani pripravila znanstveni posvet Dachavski procesi – 75 let pozneje. Tokrat je bila na sporedu četrta oddaja v nizu v kateri ste slišali predavanji dr. Tamare Griesser Pečar o politično motiviranih procesih po 2. svetovni vojni in dr. Jelke Piškurić, ki je predstavila prispevek V primežu represivnih ustanov.

Dachavski procesi – 75 let pozneje - 4. oddaja

Slovenska matica in Študijski center za narodno spravo sta v ponedeljek, 18. novembra 2024, v Ljubljani pripravila znanstveni posvet Dachavski procesi – 75 let pozneje. Tokrat je bila na sporedu četrta oddaja v nizu v kateri ste slišali predavanji dr. Tamare Griesser Pečar o politično motiviranih procesih po 2. svetovni vojni in dr. Jelke Piškurić, ki je predstavila prispevek V primežu represivnih ustanov.

Jože Bartolj

spominpolitikaDachauski procesiSlovenska maticaŠtudijski center za narodno spravoTamara Griesser PečarJelka PiškurićMontirani procesirepresivne ustanove

Za življenje

VEČ ...|12. 7. 2025
Marko Juhant

V vročici poletja misel na šolo pri večini lahko stopi v ozadje, vzgoja pa nima oddiha. Ravno počitnice so velika priložnost za še več bližine, sproščenosti in še večjo povezanost v družini. O tem smo govorili z Markom Juhantom

Marko Juhant

V vročici poletja misel na šolo pri večini lahko stopi v ozadje, vzgoja pa nima oddiha. Ravno počitnice so velika priložnost za še več bližine, sproščenosti in še večjo povezanost v družini. O tem smo govorili z Markom Juhantom

Nataša Ličen

vzgojaodnosisvetovanjedružinapogovor

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|14. 7. 2025
Referendumska nadaljevanka in njene posledice

V oddaji Spoznanje več, predsodek manj smo tokrat gostili novinarja Petra Meršeta in skupaj z njim pogledali na politično prizorišče. Drama z referendumi o obrambi in NATU, parlamentarna razprava o evtanaziji in dveh interpelacijah, resolucija v Evropskem parlamentu, ki spregovori o pomembnem priznanju na področju slovenske zgodovine, to je le nekaj tem, ki smo jih odprli s Petrom Meršetom. 

Referendumska nadaljevanka in njene posledice

V oddaji Spoznanje več, predsodek manj smo tokrat gostili novinarja Petra Meršeta in skupaj z njim pogledali na politično prizorišče. Drama z referendumi o obrambi in NATU, parlamentarna razprava o evtanaziji in dveh interpelacijah, resolucija v Evropskem parlamentu, ki spregovori o pomembnem priznanju na področju slovenske zgodovine, to je le nekaj tem, ki smo jih odprli s Petrom Meršetom. 

Tanja Dominko

politika

Kulturni utrinki

VEČ ...|15. 7. 2025
Koncert pianista Aleksandra Gadžijeva

Na Trgu Evropa v Novi Gorici pripravljajo enega od vrhuncev Evropske prestolnice kulture, koncert pianista Aleksandra Gadžijeva z gosti. V nedeljo bo sledil še pianistov nastop v baziliki na Sveti gori. Slovenija je predstavila slovensko kandidaturo za članstvo v Unescovem odboru za svetovno dediščino.

Koncert pianista Aleksandra Gadžijeva

Na Trgu Evropa v Novi Gorici pripravljajo enega od vrhuncev Evropske prestolnice kulture, koncert pianista Aleksandra Gadžijeva z gosti. V nedeljo bo sledil še pianistov nastop v baziliki na Sveti gori. Slovenija je predstavila slovensko kandidaturo za članstvo v Unescovem odboru za svetovno dediščino.

Marjan Bunič

kulturaglasba

Naš pogled

VEČ ...|15. 7. 2025
Umetna inteligenca in absolutna prihodnost

Komentar razmišlja o vplivu umetne inteligence (UI) na sodobni svet in njeni vlogi v prihodnosti, ki jo primerja z zgodovinskimi tehnološkimi preboji, kot so mikroprocesor, internet in mobilni telefon. UI prinaša številne izzive in ob svetovnem dnevu spretnosti mladih avtor poudarja pomen opremljanja mladih za prihodnost. Obenem se dotakne duhovne razsežnosti, kjer se sprašuje, ali mlade v dobi UI še zanimajo vprašanja o Bogu in »absolutni prihodnosti« – izrazu, ki ga uporabi Alojz Rebula v romanu Divji golob. Ta absolutna prihodnost (nebesa) po Rebuli kristjanu spremeni pogled na vse.

Umetna inteligenca in absolutna prihodnost

Komentar razmišlja o vplivu umetne inteligence (UI) na sodobni svet in njeni vlogi v prihodnosti, ki jo primerja z zgodovinskimi tehnološkimi preboji, kot so mikroprocesor, internet in mobilni telefon. UI prinaša številne izzive in ob svetovnem dnevu spretnosti mladih avtor poudarja pomen opremljanja mladih za prihodnost. Obenem se dotakne duhovne razsežnosti, kjer se sprašuje, ali mlade v dobi UI še zanimajo vprašanja o Bogu in »absolutni prihodnosti« – izrazu, ki ga uporabi Alojz Rebula v romanu Divji golob. Ta absolutna prihodnost (nebesa) po Rebuli kristjanu spremeni pogled na vse.

Blaž Lesnik

komentarpočitnicebranjedobra knjigaumetna inteligencaprihodnostoddihduhovnost

Spominjamo se

VEČ ...|15. 7. 2025
Spominjamo se dne 15. 7.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 15. 7.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|15. 7. 2025
Roman Bogataj, jamski vodnik o razvoju službe

Roman Bogataj je jamski vodnik, ki je ob praznovanju visokega jubileja - dvesto letnice organizirane redne jamske službe v Postojnski jami, opisal poklic, razvoj opreme in kako poleg vodenja obiskovalcev po jami, zanjo tudi skrbijo. 

Roman Bogataj, jamski vodnik o razvoju službe

Roman Bogataj je jamski vodnik, ki je ob praznovanju visokega jubileja - dvesto letnice organizirane redne jamske službe v Postojnski jami, opisal poklic, razvoj opreme in kako poleg vodenja obiskovalcev po jami, zanjo tudi skrbijo. 

Nataša Ličen

kulturanaravadediščina