Ni meje za dobre ideje
Na poti proti morju ali ob vrnitvi nazaj se lahko v vasi Parje, ob regionalni poti med Pivko in Ilirsko Bistrico, ustavite na osvežitvi z domačim sladoledom Toniš Eko kmetije Penko. Lojze Penko je starejši gospodar kmetije, ki smo ga našli doma in povabili k pogovoru, mladi - prevzemniki kmetije, pa pobudniki novih inovativnih idej.
Ni meje za dobre ideje
Na poti proti morju ali ob vrnitvi nazaj se lahko v vasi Parje, ob regionalni poti med Pivko in Ilirsko Bistrico, ustavite na osvežitvi z domačim sladoledom Toniš Eko kmetije Penko. Lojze Penko je starejši gospodar kmetije, ki smo ga našli doma in povabili k pogovoru, mladi - prevzemniki kmetije, pa pobudniki novih inovativnih idej.
Ni meje za dobre ideje
Na regionalnem tekmovanju Moje podjetje programa JA Slovenija, ki se je odvilo na Gospodarski zbornici Slovenije, se je dijaško podjetje Pralinea d.d. s čoko potičkami uvrstilo v finale. Omenjeno nacionalno tekmovanje je bilo letos dvanajstič po vrsti, ki se celotno šolsko leto odvija pod okriljem organizacije Junior Achievement Worldwide. Na dogodku se je predstavilo petindvajset najboljših dijaških podjetij, ki so se pred tem izkazala na šestih lokalnih tekmovanjih po vsej Sloveniji in uspešno prepričala strokovne komisije. Pogovarjali smo se z mentorico dijaškega podjetje Pralinea d.d..
Ni meje za dobre ideje
Na regionalnem tekmovanju Moje podjetje programa JA Slovenija, ki se je odvilo na Gospodarski zbornici Slovenije, se je dijaško podjetje Pralinea d.d. s čoko potičkami uvrstilo v finale. Omenjeno nacionalno tekmovanje je bilo letos dvanajstič po vrsti, ki se celotno šolsko leto odvija pod okriljem organizacije Junior Achievement Worldwide. Na dogodku se je predstavilo petindvajset najboljših dijaških podjetij, ki so se pred tem izkazala na šestih lokalnih tekmovanjih po vsej Sloveniji in uspešno prepričala strokovne komisije. Pogovarjali smo se z mentorico dijaškega podjetje Pralinea d.d..
Ni meje za dobre ideje
V EY Slovenija že več kot deset let spremljajo in dokumentirajo zgodbe uspešnih družinskih podjetij, ki s svojo vztrajnostjo, inovativnostjo in predanostjo odločilno vplivajo na razvoj slovenskega gospodarstva. Z zadnjo izdano knjigo Družinsko podjetništvo Slovenija, v kateri je novih deset zgodb uspešnih družinskih podjetij, se je zbirka zaokrožila na sto zgodb. Pogovarjali smo se z Mojca Emeršič.
Ni meje za dobre ideje
V EY Slovenija že več kot deset let spremljajo in dokumentirajo zgodbe uspešnih družinskih podjetij, ki s svojo vztrajnostjo, inovativnostjo in predanostjo odločilno vplivajo na razvoj slovenskega gospodarstva. Z zadnjo izdano knjigo Družinsko podjetništvo Slovenija, v kateri je novih deset zgodb uspešnih družinskih podjetij, se je zbirka zaokrožila na sto zgodb. Pogovarjali smo se z Mojca Emeršič.
Via positiva
Mojca Emeršič iz podjetja EY je poljudno opisala izzive družinskih podjetij, prenos lastništva in številne prednosti, ki jih imajo za gospodarstvo. Kakšen je odnos do njih v našem okolju, kako spodbuditi rast in dobro delovanje družinskih podjetij, jih podpreti z vrednotami - ki jih spišejo sami in jim sledijo, ter kako jim nuditi podporno okolje, je nekaj izhodišč pogovora. V EY Slovenija vrsto let spremljajo in dokumentirajo zgodbe uspešnih družinskih podjetij, ki s svojo vztrajnostjo, inovativnostjo in predanostjo odločilno vplivajo na razvoj slovenskega gospodarstva. Z zadnjo izdano knjigo Družinsko podjetništvo Slovenija, v katerih je deset novih zgodb uspešnih slovenskih družinskih podjetij, se je zbirka zaokrožila na sto zgodb.
Via positiva
Mojca Emeršič iz podjetja EY je poljudno opisala izzive družinskih podjetij, prenos lastništva in številne prednosti, ki jih imajo za gospodarstvo. Kakšen je odnos do njih v našem okolju, kako spodbuditi rast in dobro delovanje družinskih podjetij, jih podpreti z vrednotami - ki jih spišejo sami in jim sledijo, ter kako jim nuditi podporno okolje, je nekaj izhodišč pogovora. V EY Slovenija vrsto let spremljajo in dokumentirajo zgodbe uspešnih družinskih podjetij, ki s svojo vztrajnostjo, inovativnostjo in predanostjo odločilno vplivajo na razvoj slovenskega gospodarstva. Z zadnjo izdano knjigo Družinsko podjetništvo Slovenija, v katerih je deset novih zgodb uspešnih slovenskih družinskih podjetij, se je zbirka zaokrožila na sto zgodb.
Komentar Domovina.je
Slovenski pedagog dr. Franc Pediček, ki je med drugo svetovno vojno in po njej doživel tudi grozote taborišč, je po vojni pri dr. Gogali doštudiral pedagogiko in postal ugleden profesor, predavatelj, znanstvenik, v slovenskih šolah je vzpostavil svetovalno službo ter napisal vrsto knjig o vzgoji. Toda leta 1971 je po svojem nagovoru na 2. posvetu slovenskih pedagogov na Bledu močno trčil ob režim tedanje komunistične oblasti. Ni se strinjal s tem, da bi sistem vzgoje in izobraževanja oblikoval človeka po meri in potrebah družbe. Njegova smer je bila spoštovanje človekovega dostojanstva, njegove edinstvene in celostne osebnosti, ustvarjalnosti in odgovornosti. Od tistega dne je bilo Pedičku prepovedano pisanje in predavateljsko delo, dobil je lahko le obrobne službe. Znašel se je v močnem konfliktu med stroko in politiko, kar je bilo takrat nevarno. Odtlej je bil nadzorovan in zasledovan. To so izkusili tudi mnogi drugi. Režimsko oblikovanje otrok in mladih po meri družbe se je še okrepilo in bilo močno prisotno vsaj do konca osemdesetih let.
Zdi se, kot da je v sedanjem času nadzor nad oblikovanjem mladih in nad delovanjem odraslih ostal in se v času trenutne vlade še okrepil; le izvajalci so (formalno) drugi – namesto komunistične partije ga izvajajo leve nevladne in politične organizacije. S pomočjo Sorosevega, ameriškega in evropskega financiranja so v uničevanje človekovega dostojanstva, družine, vrednot in načela zdrave pameti usmerjene pravne službe, sodobni mediji, politika, literatura, kultura, vplivneži, marsikje pa tudi vsebine in načini dela v vrtcih in šolah.
Nekdo se je odločil, da bodo za manjvredne označeni tisti, ki niso simpatizerji posiljevanja s teorijo spolov in ki so proti spreminjanju spola otrok in mladih. Nekdo se je spomnil, da so električni avtomobili okolju prijazni, čeprav nam ni razkril celotnega vpliva na okolje in ne vemo, kam bomo na primer z njihovimi odpadnimi baterijami. Prepričujejo nas, da so krave bolj škodljive za ozračje kot letala. Nekdo se je odločil, da moramo ilegalnim migrantom na široko odpreti vrata in jim nuditi vse ugodnosti, toda bognedaj, da nas med vožnjo zaloti policija dan po tem, ko nam je preteklo vozniško dovoljenje, ali da kak dan zamudimo s plačilom položnice. Dekleta so bombardirana s posnetki vedno lepih in srečnih vplivnic, kar jim daje občutek, da niso dovolj lepa, dovolj vitka in da njihove ustnice, nos ali zadnjica potrebujejo popravilo. Nekomu ni všeč, da vsakdo pove, kar misli, zato je uveljavil pojem sovražnega govora in mnenja, s katerimi se ne strinja, označil kar za fašizem. Vsebinske razprave so nezaželene, logika je postala nesprejemljiva, oblika je prevladala nad vsebino, politična korektnost nad resnico. In ko nam zdrava pamet pravi, da gredo stvari vedno bolj narobe, nas prepričujejo, da je z našo pametjo nekaj hudo narobe, da je vse to za nas dobro, da tako ščitimo človekove pravice in da nam to omogoča boljšo prihodnost.
Spet je družba tista, ki oblikuje posameznika po svoji meri. Redki imajo sposobnost, znanje in moč, da izstopajo iz tega vzorca. Zlahka najdemo vzporednice s Pedičkovim časom, ko sta vladala enoumje in nadzor. Rešili smo se enega nadzora in prešli pod drugega, učinek pa je isti. Za tistega, ki se tem (zmedenim) globalističnim načelom postavi po robu, se že najde nek način, da je utišan. Zanemarili smo vrednost in edinstvenost posameznika. Ne zanimajo nas človekova notranjost, njegova ustvarjalnost, talenti in potencial za doprinos k skupnosti, njegove vrednote.
Kako zelo so nas Evropejce navadili na leporečenje in vedno bolj zgrešene vrednote, priča odziv na nagovor ameriškega podpredsednika J. D. Vancea. Govoril je o pomenu vrednot, ki smo jih poteptali, ter o pomenu tega, da vsakdo svobodno pove svoje stališče. Poudaril je, kako pomembno je prisluhniti vsakomur, četudi se z njim ne strinjamo. Med drugim je dejal: »Izkazalo se je, da ne morete enostavno zahtevati inovativnosti ali ustvarjalnosti, tako kot tudi ne morete prisiliti ljudi, kaj naj mislijo, kaj naj čutijo ali kaj naj verjamejo. Verjamemo, da so te stvari zagotovo povezane.«
Priznal je, da so tudi v ZDA naredili mnogo napak na tem področju, toda očitno so se odločili spremeniti smer ne le v besedah, ampak tudi v dejanjih. V nagovoru je Vance postavil vprašanje, ki bi si ga lahko večkrat postavili vsi: »Kolikokrat moramo spremljati te strašne napake, preden spremenimo napačno smer in našo skupno civilizacijo popeljemo na nova pota?«
Ustavitev ameriškega financiranja nevladnih organizacij, usmerjenih v globalizem, in nekaterih levih političnih strank ter s tem tovrstnih vsebin je žarek upanja za Evropo. Tudi prepoved cenzuriranja družbenih omrežij je korak v pravo smer. Če bo le Evropa in z njo Slovenija znala pravi čas odpreti prostor, v katerem se bo posameznik lahko uresničil kot edinstvena, neponovljiva celostna osebnost ter odgovorno zaživel svojo ustvarjalnost. K temu lahko pomaga tudi vsakdo izmed nas – najprej v vsakodnevnem odločanju, da prisluhnemo sebi in sočloveku, sledimo logiki in zdravemu razumu ter da se, ko bo čas, pravilno odločimo na volitvah.
Komentar Domovina.je
Slovenski pedagog dr. Franc Pediček, ki je med drugo svetovno vojno in po njej doživel tudi grozote taborišč, je po vojni pri dr. Gogali doštudiral pedagogiko in postal ugleden profesor, predavatelj, znanstvenik, v slovenskih šolah je vzpostavil svetovalno službo ter napisal vrsto knjig o vzgoji. Toda leta 1971 je po svojem nagovoru na 2. posvetu slovenskih pedagogov na Bledu močno trčil ob režim tedanje komunistične oblasti. Ni se strinjal s tem, da bi sistem vzgoje in izobraževanja oblikoval človeka po meri in potrebah družbe. Njegova smer je bila spoštovanje človekovega dostojanstva, njegove edinstvene in celostne osebnosti, ustvarjalnosti in odgovornosti. Od tistega dne je bilo Pedičku prepovedano pisanje in predavateljsko delo, dobil je lahko le obrobne službe. Znašel se je v močnem konfliktu med stroko in politiko, kar je bilo takrat nevarno. Odtlej je bil nadzorovan in zasledovan. To so izkusili tudi mnogi drugi. Režimsko oblikovanje otrok in mladih po meri družbe se je še okrepilo in bilo močno prisotno vsaj do konca osemdesetih let.
Zdi se, kot da je v sedanjem času nadzor nad oblikovanjem mladih in nad delovanjem odraslih ostal in se v času trenutne vlade še okrepil; le izvajalci so (formalno) drugi – namesto komunistične partije ga izvajajo leve nevladne in politične organizacije. S pomočjo Sorosevega, ameriškega in evropskega financiranja so v uničevanje človekovega dostojanstva, družine, vrednot in načela zdrave pameti usmerjene pravne službe, sodobni mediji, politika, literatura, kultura, vplivneži, marsikje pa tudi vsebine in načini dela v vrtcih in šolah.
Nekdo se je odločil, da bodo za manjvredne označeni tisti, ki niso simpatizerji posiljevanja s teorijo spolov in ki so proti spreminjanju spola otrok in mladih. Nekdo se je spomnil, da so električni avtomobili okolju prijazni, čeprav nam ni razkril celotnega vpliva na okolje in ne vemo, kam bomo na primer z njihovimi odpadnimi baterijami. Prepričujejo nas, da so krave bolj škodljive za ozračje kot letala. Nekdo se je odločil, da moramo ilegalnim migrantom na široko odpreti vrata in jim nuditi vse ugodnosti, toda bognedaj, da nas med vožnjo zaloti policija dan po tem, ko nam je preteklo vozniško dovoljenje, ali da kak dan zamudimo s plačilom položnice. Dekleta so bombardirana s posnetki vedno lepih in srečnih vplivnic, kar jim daje občutek, da niso dovolj lepa, dovolj vitka in da njihove ustnice, nos ali zadnjica potrebujejo popravilo. Nekomu ni všeč, da vsakdo pove, kar misli, zato je uveljavil pojem sovražnega govora in mnenja, s katerimi se ne strinja, označil kar za fašizem. Vsebinske razprave so nezaželene, logika je postala nesprejemljiva, oblika je prevladala nad vsebino, politična korektnost nad resnico. In ko nam zdrava pamet pravi, da gredo stvari vedno bolj narobe, nas prepričujejo, da je z našo pametjo nekaj hudo narobe, da je vse to za nas dobro, da tako ščitimo človekove pravice in da nam to omogoča boljšo prihodnost.
Spet je družba tista, ki oblikuje posameznika po svoji meri. Redki imajo sposobnost, znanje in moč, da izstopajo iz tega vzorca. Zlahka najdemo vzporednice s Pedičkovim časom, ko sta vladala enoumje in nadzor. Rešili smo se enega nadzora in prešli pod drugega, učinek pa je isti. Za tistega, ki se tem (zmedenim) globalističnim načelom postavi po robu, se že najde nek način, da je utišan. Zanemarili smo vrednost in edinstvenost posameznika. Ne zanimajo nas človekova notranjost, njegova ustvarjalnost, talenti in potencial za doprinos k skupnosti, njegove vrednote.
Kako zelo so nas Evropejce navadili na leporečenje in vedno bolj zgrešene vrednote, priča odziv na nagovor ameriškega podpredsednika J. D. Vancea. Govoril je o pomenu vrednot, ki smo jih poteptali, ter o pomenu tega, da vsakdo svobodno pove svoje stališče. Poudaril je, kako pomembno je prisluhniti vsakomur, četudi se z njim ne strinjamo. Med drugim je dejal: »Izkazalo se je, da ne morete enostavno zahtevati inovativnosti ali ustvarjalnosti, tako kot tudi ne morete prisiliti ljudi, kaj naj mislijo, kaj naj čutijo ali kaj naj verjamejo. Verjamemo, da so te stvari zagotovo povezane.«
Priznal je, da so tudi v ZDA naredili mnogo napak na tem področju, toda očitno so se odločili spremeniti smer ne le v besedah, ampak tudi v dejanjih. V nagovoru je Vance postavil vprašanje, ki bi si ga lahko večkrat postavili vsi: »Kolikokrat moramo spremljati te strašne napake, preden spremenimo napačno smer in našo skupno civilizacijo popeljemo na nova pota?«
Ustavitev ameriškega financiranja nevladnih organizacij, usmerjenih v globalizem, in nekaterih levih političnih strank ter s tem tovrstnih vsebin je žarek upanja za Evropo. Tudi prepoved cenzuriranja družbenih omrežij je korak v pravo smer. Če bo le Evropa in z njo Slovenija znala pravi čas odpreti prostor, v katerem se bo posameznik lahko uresničil kot edinstvena, neponovljiva celostna osebnost ter odgovorno zaživel svojo ustvarjalnost. K temu lahko pomaga tudi vsakdo izmed nas – najprej v vsakodnevnem odločanju, da prisluhnemo sebi in sočloveku, sledimo logiki in zdravemu razumu ter da se, ko bo čas, pravilno odločimo na volitvah.
Ni meje za dobre ideje
Združeni in usmerjeni smo močni, je trditev Jureta Thalerja, direktorja razvoja v podjetju Lotrič meroslovje. Srečali smo ga na lanskem Dnevu inovacij.
Ni meje za dobre ideje
Združeni in usmerjeni smo močni, je trditev Jureta Thalerja, direktorja razvoja v podjetju Lotrič meroslovje. Srečali smo ga na lanskem Dnevu inovacij.
Ni meje za dobre ideje
Na rojstni dan Radia Ognjišče smo pogledali - ja, le kam, če ne v ognjišče oziroma tja, kjer se mesijo dobrote, kjer se peče dober domač kruh in ostali krušni ter pekovski izdelki. Kmečka pekarna Metličar je prejemnica več priznanj za kakovost in inovativnost. Pogovarjali smo se z Marijo Metličar.
Ni meje za dobre ideje
Na rojstni dan Radia Ognjišče smo pogledali - ja, le kam, če ne v ognjišče oziroma tja, kjer se mesijo dobrote, kjer se peče dober domač kruh in ostali krušni ter pekovski izdelki. Kmečka pekarna Metličar je prejemnica več priznanj za kakovost in inovativnost. Pogovarjali smo se z Marijo Metličar.
Ni meje za dobre ideje
V Tednu slovenske hrane smo za rubriko Ni meje za dobre ideje iskali sogovornika, ki bi predstavil inovativnosti na področju pridelave, predelave in kmetijstva širše. Vrsto let se s tem ukvarja prof. dr. Mario Lešnik s Fakultete za kmetijstvo Maribor, ki je vključen v svetovno gibanje za preizkušanje novih alternativnih pristopov kmetovanja.
Ni meje za dobre ideje
V Tednu slovenske hrane smo za rubriko Ni meje za dobre ideje iskali sogovornika, ki bi predstavil inovativnosti na področju pridelave, predelave in kmetijstva širše. Vrsto let se s tem ukvarja prof. dr. Mario Lešnik s Fakultete za kmetijstvo Maribor, ki je vključen v svetovno gibanje za preizkušanje novih alternativnih pristopov kmetovanja.
Sol in luč
Knjiga, ki smo jo predstavili v tokratni oddaji je že po naslovu namenjena očetom, toda, kot pravi uvod, bosta po branju oba, oče in mati, drugačna, kot sta bila prej. Temu lahko pritrdim in več kot priporočim delo avtorice, ki je zdravnica pediatrinja, svetovalka za mlade v Michiganu. Tokrat smo iz knjige z naslovom Močni očetje, močne hčere, ki jo je napisala Meg Meeker in je izšla pri založbi Ognjišče, prebrali nekaj odlomkov iz drugega poglavja z naslovom Vaša hči potrebuje junaka.
Slovencem po svetu in domovini
Kulturno prosvetno društvo Šmihel ta konec tedna pripravlja Vaški praznik. Potekal bo na Davidovem travniku. Čez dober mesec pa se bo Šmihelu že začel 25. Mednarodni lutkovni festival Cikl Cakl. Društvo od vsega začetka - skoraj 120 let - želi nuditi ljudem izobrazbo in izpopolnjevanje slovenskega jezika. Dolgoletna kulturna delavka Micka Opetnik: Z našim delom gojimo slovenščino, da se utrjuje oziroma da imajo potem otroci tudi dobijo občutek in prostor, kjer lahko slovensko govorimo. Kajti vsi vemo, da je tega pogovora po vaseh vedno manj. Odšel je ta pogovor v družine, zelo redko pa po vaseh še slišimo med otroci, slovensko besedo. Dvorana je tisti prostor, kjer se lahko v velikem veselju pogovarjajo slovensko in pa se marsikaj slovenščine tudi naučijo. In zato je to tudi tako važno, da imamo te naše kulturne domove. Ker če bi teh ne imeli, bi bilo še veliko težje za naše, za našo slovenščino in društva, ki tega nimajo, težko delajo. Zato je res veselje, da smo v zadnjih letih dobro opremili te naše domove, tako da lahko to naše slovenstvo res živi. Gojiti slovensko besedo in najti pravo mero med ohranjanjem kulturnega izročila in ujeti utrip časa in ljudi je vodilo današnjega delovanja društva v Šmihelu pri Pliberku.
Svetovalnica
V Škofji Loki nastaja podporna skupina za ženske, ranjene v intimnih odnosih. Pomembno je, da se o bolečini spregovori naglas, pomembna pa je tudi zaupnost prostora, pravi naša gostja, terapevtka Nataša Lotrič.
Moja zgodba
Nadaljujemo z objavo referatov, ki so bili predstavljeni na znanstveni konferenci z naslovom Med tradicijo in moderno: slovenski katoliški intelektualci in narodnostno vprašanje. Tokrat lahko prisluhnete ddr Igorju Grdini, ki je spregovoril na temo Intelektualni regionalizem po katoliško? in dr Ivu Keržetu, ki je pripravil prispevek o politično filozofskih pogledih škofa Antona Mahniča.
Globine
Pred mikrofoni sta se spet srečala oba gosta letošnjega cikla Dialog z ateizmom: jezuit p. Damjan Ristić in ateist Simon Rígač. Pogovarjali smo se o mističnih doživetjih in o božjem klicu. Kako bi se odzval ateist, če bi začutil, da ga Bog vabi v dialog? Pogovor si lahko ogledate tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče.
Kulturni utrinki
Pred nami so jubilejni 60. študijski dnevi Draga 2025, ki bodo potekali od 12. do 14. septembra v Finžgarjevem parku na Opčinah. Organizatorji, društvo Slovenska prosveta, so tudi tokrat pripravili bogat program, ki ga smo ga tokrat predstavili.
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Ni meje za dobre ideje
Na poti proti morju ali ob vrnitvi nazaj se lahko v vasi Parje, ob regionalni poti med Pivko in Ilirsko Bistrico, ustavite na osvežitvi z domačim sladoledom Toniš Eko kmetije Penko. Lojze Penko je starejši gospodar kmetije, ki smo ga našli doma in povabili k pogovoru, mladi - prevzemniki kmetije, pa pobudniki novih inovativnih idej.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Poslušalka sprašuje, kaj bi lahko naredila iz grozdja poleg soka – je pa z zelo velikimi jagodami, da ima tudi debelo lupino in peške. Sestra Nikolina predlaga, da ga očisti in naloži na pladenj, da zamrznit in potem uporablja za pite, zavitke, kompote, čaje. Za marmelado pa damo grozdje kuhat (v posodo prilije malo tekočine), tako da jagode popokajo. Dobljeno spasiramo (ne s paličnim mešalnikom), vrnemo v lonec, po želji in okusu dodamo sladkor in skuhamo ter naložimo v kozarce.