Is podcast
Besedilo, ki ga enkrat na leto poslušamo v velikonočni vigiliji, smo vzeli pod drobnogled za tokratno katehezo. Nastalo naj bi med letoma 400 in 600 in se je vedno malo spreminjalo. Naj vam sobotni večer polepša hvalnica velikonočni sveči.
Besedilo, ki ga enkrat na leto poslušamo v velikonočni vigiliji, smo vzeli pod drobnogled za tokratno katehezo. Nastalo naj bi med letoma 400 in 600 in se je vedno malo spreminjalo. Naj vam sobotni večer polepša hvalnica velikonočni sveči.
Radijska kateheza za bolnike in starejše smo obarvali z veseljem, ki ga daje Vstali Jezus. Kljub boleznim vseh vrst in omejitvam, ki jih prinašajo, smo kristjani obdarjeni z vero , ki gore premika. O tem nam je več povedal bolniški duhovnik v bolnišnici Murska Sobota Robert Smodiš.
Radijska kateheza za bolnike in starejše smo obarvali z veseljem, ki ga daje Vstali Jezus. Kljub boleznim vseh vrst in omejitvam, ki jih prinašajo, smo kristjani obdarjeni z vero , ki gore premika. O tem nam je več povedal bolniški duhovnik v bolnišnici Murska Sobota Robert Smodiš.
Tokratni gost, salezijanec g. Franc Šenk, je spregovoril o tem, kakšna naj bo molitev z bolnikom ali z umirajočim. Ovrednotil je tudi pomen darovanja trpljenja trpečemu Kristusu ter podal nekaj praktičnih načinov molitve, ki nam pomagajo v času bolezni, slabosti in slabega počutja.
Tokratni gost, salezijanec g. Franc Šenk, je spregovoril o tem, kakšna naj bo molitev z bolnikom ali z umirajočim. Ovrednotil je tudi pomen darovanja trpljenja trpečemu Kristusu ter podal nekaj praktičnih načinov molitve, ki nam pomagajo v času bolezni, slabosti in slabega počutja.
V trinajsti krstni katehezi Ciril Jeruzalemski razmišlja o RESNIČNOSTI KRIŽANJA. Z nami je bil Benjamin Bevc, ki vas vabi, da skupaj z besedilom odrinete na globok premislek o velikonočnih skrivnostih.
V trinajsti krstni katehezi Ciril Jeruzalemski razmišlja o RESNIČNOSTI KRIŽANJA. Z nami je bil Benjamin Bevc, ki vas vabi, da skupaj z besedilom odrinete na globok premislek o velikonočnih skrivnostih.
Vsebina kateheze se zgleduje po Desetih zapovedih in prinaša deset pomembnih dogodkov tega meseca.
Bolniški duhovnik Miro Šlibar je med drugim povedal, kako poteka njegov obisk na Zdravstveni šoli v Ljubljani pri pouku etike in
nekaj več o letošnjem romanju bolnikov in invalidov v Lurd.
Vsebina kateheze se zgleduje po Desetih zapovedih in prinaša deset pomembnih dogodkov tega meseca.
Bolniški duhovnik Miro Šlibar je med drugim povedal, kako poteka njegov obisk na Zdravstveni šoli v Ljubljani pri pouku etike in
nekaj več o letošnjem romanju bolnikov in invalidov v Lurd.
Spoznali smo sv. Gregorja iz Nareka. Bil je rojen okoli leta 950 v takratni Armeniji. Kmalu bo prejel naziv cerkvenega učitelja. Odločitev je sprejela Kongregacija za zadeve svetnikov, v soboto pa jo je potrdil tudi papež Frančišek.
Spoznali smo sv. Gregorja iz Nareka. Bil je rojen okoli leta 950 v takratni Armeniji. Kmalu bo prejel naziv cerkvenega učitelja. Odločitev je sprejela Kongregacija za zadeve svetnikov, v soboto pa jo je potrdil tudi papež Frančišek.
Bolniško maziljenje je dar Kristusa bolnikom in umirajočim. Žal pa še vedno ostaja nekaj predsodkov in napačnih pogledov, zato je naš gost p. Ivan Hočevar, bolniški duhovnik v Mariboru, spregovoril o tem, komu in kdaj je ta zakrament namenjen.
Bolniško maziljenje je dar Kristusa bolnikom in umirajočim. Žal pa še vedno ostaja nekaj predsodkov in napačnih pogledov, zato je naš gost p. Ivan Hočevar, bolniški duhovnik v Mariboru, spregovoril o tem, komu in kdaj je ta zakrament namenjen.
Tokratna kateheza je bila zazrta v koptsko vasico Koma v Egiptu, kjer se je okrog leta 251 rodil Anton, ki ga danes poznamo kot Antona Velikega, Puščavnika. Pri osemnajstih letih so mu umrli starši in je moral prevzeti skrb za svojo sestro. Kmalu pa je med branjem evangelija zaslišal Jezusa, ki je rekel: »Če hočeš biti popoln, pojdi, prodaj, kar imaš, in daj ubogim in imel boš zaklad v nebesih. Nato pridi in hôdi za menoj!« O njem in njegovih besedah nam je govoril brat dr. Miran Špelič.
Tokratna kateheza je bila zazrta v koptsko vasico Koma v Egiptu, kjer se je okrog leta 251 rodil Anton, ki ga danes poznamo kot Antona Velikega, Puščavnika. Pri osemnajstih letih so mu umrli starši in je moral prevzeti skrb za svojo sestro. Kmalu pa je med branjem evangelija zaslišal Jezusa, ki je rekel: »Če hočeš biti popoln, pojdi, prodaj, kar imaš, in daj ubogim in imel boš zaklad v nebesih. Nato pridi in hôdi za menoj!« O njem in njegovih besedah nam je govoril brat dr. Miran Špelič.
Oddaja je namenjena vsem, ki bi radi poglobili svoje versko znanje. V sodelovanju z različnimi strokovnjaki iz teoloških znanosti, lahko poslušalci pridobijo znanja iz zgodovine verstev, družinskih tematik, občestva in novih katehetskih praks. V oddajah je mogoče tudi sodelovati z vprašanji in jih tako aktivno sooblikovati.
Gost Svetovalnice je bil internist primarij Bojan Vujkovac, vodja Centra za diagnostiko in zdravljenje Fabryjeve bolezni v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec. Med drugim smo se dotaknili vprašanj, kot so: Zakaj v zadnjem času pogosteje govorimo o redkih boleznih? Kako je poskrbljeno za bolnike s Fabryjevo boleznijo pri nas in kakšne so možnosti zdravljenja?
3450 umorjenih/Jama pod Macesnovo gorico – slovenski Katin je naslov razstave, ki so jo v Platonovi dvorani Zavoda sv. Stanislava v Ljubljani odprli 10. aprila. Odprtja razstave, ki jo je pripravil dr. Jože Dežman se je udeležila množica obiskovalcev. V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili Dežmanovemu nagovoru, besedam arheologov, ki sta sodelovala pri odkopu in popisu najdenih predmetov, ter slikarki Marjetki Dolinar, ki je ob tem naslikala slikarski triptih.
Neki rabin je vsak petek za nekaj ur izginil …
Iz knjige Zgodbe kažejo novo pot, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.
Že dober mesec si lahko na eni izmed spletnih stani ogledamo kratek film režiserja in scenarista Matjaža Feguša “Nebesa pod Triglavom”. Film odpira nekatera skrita vprašanja, ki jih v slovenski družbi ne želimo odpreti. Umanjkanje sobivanja in medsebojnega spoštovanja je že večkrat v slovenski polpretekli zgodovini vodilo v sistematične kršitve človekovih pravic. Zakaj slovenska družba in njene institucije - seveda z nekaj izjemami - poskušajo pometati pretekle kršitve pod preprogo in zakaj različni deležniki na političnem prizorišču izkoriščajo temne zgodbe za pridobivanje glasov na volitvah?
Komentar je pripravil izredni profesor za pravo človekovih pravic, dr. Jernej Letnar Černič.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Vse še ni izgubljeno, pravi Matjaž Lerš, specialist za sadjarstvo na Kmetijsko gozdarskem zavodu Maribor, saj se usodno nizke temperature niso pojavljale po celotni Sloveniji, ampak so se razmere vse tri dni lokalno zelo spreminjale. Lerš je dejal še, da je v novih intenzivnih nasadih uvedba možnosti oroševanja nujna, je pa to povezano z izjemno visokimi stroški in dosegljivostjo dovolj izdatnega vodnega vira. Oroševanje je po njegovih besedah ključnega pomena za ohranjanje sadjarstva v tako spremenljivih vremenskih razmerah, kot smo jim priča v zadnjih letih in za to so potrebna nepovratna sredstva.
Gost Svetovalnice je bil internist primarij Bojan Vujkovac, vodja Centra za diagnostiko in zdravljenje Fabryjeve bolezni v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec. Med drugim smo se dotaknili vprašanj, kot so: Zakaj v zadnjem času pogosteje govorimo o redkih boleznih? Kako je poskrbljeno za bolnike s Fabryjevo boleznijo pri nas in kakšne so možnosti zdravljenja?