Vera DA, Cerkev kot institucija NE ?!

Drža kot je Vera DA, Cerkev kot institucija NE, je velika skušnjava še posebej v časih, ko je Cerkev duhovno in moralno šibka. A sv. Frančišek nas s svojim zgledom življenja uči, da moramo ostajati znotraj Cerkve in živeti radikalno evangelij, kajti vsi krščeni sestavljamo Cerkev. Predvsem pa imamo istega nebeškega Očeta, zato smo si bratje in sestre po veri. Naš gost je bil generalni vikar minoritskega reda p. Igor Salmič.

s. Meta Potočnik

sv. Frančišek prenova Cerkve skupnost vere

28. 6. 2025
Vera DA, Cerkev kot institucija NE ?!

Drža kot je Vera DA, Cerkev kot institucija NE, je velika skušnjava še posebej v časih, ko je Cerkev duhovno in moralno šibka. A sv. Frančišek nas s svojim zgledom življenja uči, da moramo ostajati znotraj Cerkve in živeti radikalno evangelij, kajti vsi krščeni sestavljamo Cerkev. Predvsem pa imamo istega nebeškega Očeta, zato smo si bratje in sestre po veri. Naš gost je bil generalni vikar minoritskega reda p. Igor Salmič.

s. Meta Potočnik

VEČ ...|28. 6. 2025
Vera DA, Cerkev kot institucija NE ?!

Drža kot je Vera DA, Cerkev kot institucija NE, je velika skušnjava še posebej v časih, ko je Cerkev duhovno in moralno šibka. A sv. Frančišek nas s svojim zgledom življenja uči, da moramo ostajati znotraj Cerkve in živeti radikalno evangelij, kajti vsi krščeni sestavljamo Cerkev. Predvsem pa imamo istega nebeškega Očeta, zato smo si bratje in sestre po veri. Naš gost je bil generalni vikar minoritskega reda p. Igor Salmič.

s. Meta Potočnik

sv. Frančišekprenova Cerkveskupnost vere

Radijska kateheza

VEČ ...|21. 6. 2025
Duhovnost Srca Jezusovega kot toplo ognjišče ljubezni

Lurški kaplan in letošnji zlatomašnik g. Miro Šlibar je pripravil razmišljanje ob zadnji okrožnici papeža Frančiška Ljubil nas je. Del kateheze smo namenili tudi njemu osebno in njegovim spominom na 50 let duhovništva in služenja bolnikom. 

Duhovnost Srca Jezusovega kot toplo ognjišče ljubezni

Lurški kaplan in letošnji zlatomašnik g. Miro Šlibar je pripravil razmišljanje ob zadnji okrožnici papeža Frančiška Ljubil nas je. Del kateheze smo namenili tudi njemu osebno in njegovim spominom na 50 let duhovništva in služenja bolnikom. 

zlata maša okrožnica Ljubil nas je bolniki

Radijska kateheza

Duhovnost Srca Jezusovega kot toplo ognjišče ljubezni

Lurški kaplan in letošnji zlatomašnik g. Miro Šlibar je pripravil razmišljanje ob zadnji okrožnici papeža Frančiška Ljubil nas je. Del kateheze smo namenili tudi njemu osebno in njegovim spominom na 50 let duhovništva in služenja bolnikom. 

VEČ ...|21. 6. 2025
Duhovnost Srca Jezusovega kot toplo ognjišče ljubezni

Lurški kaplan in letošnji zlatomašnik g. Miro Šlibar je pripravil razmišljanje ob zadnji okrožnici papeža Frančiška Ljubil nas je. Del kateheze smo namenili tudi njemu osebno in njegovim spominom na 50 let duhovništva in služenja bolnikom. 

s. Meta Potočnik

zlata maša okrožnica Ljubil nas je bolniki

Radijska kateheza

VEČ ...|15. 6. 2025
O svetem Antonu Padovanskem

Radijska kateheza, s katero smo bili v trinajstem stoletju. Izvedeli smo, zakaj se priporočamo svetemu Antonu Padovanskemu, če kaj izgubimo. Ali ste vedeli, da mu Portugalci rečejo Anton Lizbonski? Z nami je brat Miran Špelič.

O svetem Antonu Padovanskem

Radijska kateheza, s katero smo bili v trinajstem stoletju. Izvedeli smo, zakaj se priporočamo svetemu Antonu Padovanskemu, če kaj izgubimo. Ali ste vedeli, da mu Portugalci rečejo Anton Lizbonski? Z nami je brat Miran Špelič.

duhovnost vzgoja

Radijska kateheza

O svetem Antonu Padovanskem

Radijska kateheza, s katero smo bili v trinajstem stoletju. Izvedeli smo, zakaj se priporočamo svetemu Antonu Padovanskemu, če kaj izgubimo. Ali ste vedeli, da mu Portugalci rečejo Anton Lizbonski? Z nami je brat Miran Špelič.

VEČ ...|15. 6. 2025
O svetem Antonu Padovanskem

Radijska kateheza, s katero smo bili v trinajstem stoletju. Izvedeli smo, zakaj se priporočamo svetemu Antonu Padovanskemu, če kaj izgubimo. Ali ste vedeli, da mu Portugalci rečejo Anton Lizbonski? Z nami je brat Miran Špelič.

Radio Ognjišče

duhovnost vzgoja

Radijska kateheza

VEČ ...|7. 6. 2025
Bolečina notranje rane in izražanje čustev

Vemo, da so naša srca lahko ranjena, ko nas preplavijo močan strah, nemoč ali groza. Pri tem govorimo o notranji rani, včasih celo o travmi. Pomeni močnejši odziv na težko izkušnjo. To se lahko zgodi pri soočenju s smrtjo, pri resnih poškodbah, ločitvi, zapuščenosti, zavrženosti, posilstvu ali drugih izsiljenih spolnih dejavnostih. Naša notranjost je lahko ranjena tudi, če nam o slabi izkušnji govori nekdo drug, če posebej če to bližnja oseba. Zato je pomembno, da se naučimo izražati svoja čustva. Pri tem na je v veliko pomoč Božja beseda in Jezusov zgled.

Bolečina notranje rane in izražanje čustev

Vemo, da so naša srca lahko ranjena, ko nas preplavijo močan strah, nemoč ali groza. Pri tem govorimo o notranji rani, včasih celo o travmi. Pomeni močnejši odziv na težko izkušnjo. To se lahko zgodi pri soočenju s smrtjo, pri resnih poškodbah, ločitvi, zapuščenosti, zavrženosti, posilstvu ali drugih izsiljenih spolnih dejavnostih. Naša notranjost je lahko ranjena tudi, če nam o slabi izkušnji govori nekdo drug, če posebej če to bližnja oseba. Zato je pomembno, da se naučimo izražati svoja čustva. Pri tem na je v veliko pomoč Božja beseda in Jezusov zgled.

izražanje čustev notranja rana dihalna vaja

Radijska kateheza

Bolečina notranje rane in izražanje čustev

Vemo, da so naša srca lahko ranjena, ko nas preplavijo močan strah, nemoč ali groza. Pri tem govorimo o notranji rani, včasih celo o travmi. Pomeni močnejši odziv na težko izkušnjo. To se lahko zgodi pri soočenju s smrtjo, pri resnih poškodbah, ločitvi, zapuščenosti, zavrženosti, posilstvu ali drugih izsiljenih spolnih dejavnostih. Naša notranjost je lahko ranjena tudi, če nam o slabi izkušnji govori nekdo drug, če posebej če to bližnja oseba. Zato je pomembno, da se naučimo izražati svoja čustva. Pri tem na je v veliko pomoč Božja beseda in Jezusov zgled.

VEČ ...|7. 6. 2025
Bolečina notranje rane in izražanje čustev

Vemo, da so naša srca lahko ranjena, ko nas preplavijo močan strah, nemoč ali groza. Pri tem govorimo o notranji rani, včasih celo o travmi. Pomeni močnejši odziv na težko izkušnjo. To se lahko zgodi pri soočenju s smrtjo, pri resnih poškodbah, ločitvi, zapuščenosti, zavrženosti, posilstvu ali drugih izsiljenih spolnih dejavnostih. Naša notranjost je lahko ranjena tudi, če nam o slabi izkušnji govori nekdo drug, če posebej če to bližnja oseba. Zato je pomembno, da se naučimo izražati svoja čustva. Pri tem na je v veliko pomoč Božja beseda in Jezusov zgled.

s. Meta Potočnik

izražanje čustev notranja rana dihalna vaja

Radijska kateheza

VEČ ...|24. 5. 2025
Ljubezen sv. Frančiška do božje Matere Marije 

Sv. Frančišek Asiški še ni poznal v celoti molitve Zdrava Marija, kakor jo molimo danes, saj je dokončno prešla v rimsko liturgijo v 16. stol. Vendar pa ima Marija v Frančiškovi molitvi posebno mesto. Da se je Frančišek rad zatekal k Mariji, vidimo v njegovih spisih. Ohranjeni sta dve molitvi, ki kažeta na Frančiškovo pobožnost do Božje Matere. O njima nam je spregovorila šolska sestra sv. Frančiška Kristusa Kralja Martina Štemberger.
 

Ljubezen sv. Frančiška do božje Matere Marije 

Sv. Frančišek Asiški še ni poznal v celoti molitve Zdrava Marija, kakor jo molimo danes, saj je dokončno prešla v rimsko liturgijo v 16. stol. Vendar pa ima Marija v Frančiškovi molitvi posebno mesto. Da se je Frančišek rad zatekal k Mariji, vidimo v njegovih spisih. Ohranjeni sta dve molitvi, ki kažeta na Frančiškovo pobožnost do Božje Matere. O njima nam je spregovorila šolska sestra sv. Frančiška Kristusa Kralja Martina Štemberger.
 

sv. Frančišek Asiški hvalnica Božji Materi šolske sestre

Radijska kateheza

Ljubezen sv. Frančiška do božje Matere Marije 

Sv. Frančišek Asiški še ni poznal v celoti molitve Zdrava Marija, kakor jo molimo danes, saj je dokončno prešla v rimsko liturgijo v 16. stol. Vendar pa ima Marija v Frančiškovi molitvi posebno mesto. Da se je Frančišek rad zatekal k Mariji, vidimo v njegovih spisih. Ohranjeni sta dve molitvi, ki kažeta na Frančiškovo pobožnost do Božje Matere. O njima nam je spregovorila šolska sestra sv. Frančiška Kristusa Kralja Martina Štemberger.
 

VEČ ...|24. 5. 2025
Ljubezen sv. Frančiška do božje Matere Marije 

Sv. Frančišek Asiški še ni poznal v celoti molitve Zdrava Marija, kakor jo molimo danes, saj je dokončno prešla v rimsko liturgijo v 16. stol. Vendar pa ima Marija v Frančiškovi molitvi posebno mesto. Da se je Frančišek rad zatekal k Mariji, vidimo v njegovih spisih. Ohranjeni sta dve molitvi, ki kažeta na Frančiškovo pobožnost do Božje Matere. O njima nam je spregovorila šolska sestra sv. Frančiška Kristusa Kralja Martina Štemberger.
 

s. Meta Potočnik

sv. Frančišek Asiški hvalnica Božji Materi šolske sestre

Radijska kateheza

VEČ ...|17. 5. 2025
Svetoletno romanje na Ptujsko Goro

Romanje ni turizem niti vagabundstvo, temveč pot, ki pripelje človeka v stik z Bogom. V tokratni katehezi smo se v duhu odpravili na Ptujsko Goro, in tako omogočili bolnikom in starejšim, ki ne morejo več od doma, da na tak način opravijo svetoletno romanje. Baziliko in Marijo s plaščem je predstavil rektor svetišča minorit p. Toni Brinjovc.

Svetoletno romanje na Ptujsko Goro

Romanje ni turizem niti vagabundstvo, temveč pot, ki pripelje človeka v stik z Bogom. V tokratni katehezi smo se v duhu odpravili na Ptujsko Goro, in tako omogočili bolnikom in starejšim, ki ne morejo več od doma, da na tak način opravijo svetoletno romanje. Baziliko in Marijo s plaščem je predstavil rektor svetišča minorit p. Toni Brinjovc.

Ptujska Gora Marija romarica vere sveto leto

Radijska kateheza

Svetoletno romanje na Ptujsko Goro

Romanje ni turizem niti vagabundstvo, temveč pot, ki pripelje človeka v stik z Bogom. V tokratni katehezi smo se v duhu odpravili na Ptujsko Goro, in tako omogočili bolnikom in starejšim, ki ne morejo več od doma, da na tak način opravijo svetoletno romanje. Baziliko in Marijo s plaščem je predstavil rektor svetišča minorit p. Toni Brinjovc.

VEČ ...|17. 5. 2025
Svetoletno romanje na Ptujsko Goro

Romanje ni turizem niti vagabundstvo, temveč pot, ki pripelje človeka v stik z Bogom. V tokratni katehezi smo se v duhu odpravili na Ptujsko Goro, in tako omogočili bolnikom in starejšim, ki ne morejo več od doma, da na tak način opravijo svetoletno romanje. Baziliko in Marijo s plaščem je predstavil rektor svetišča minorit p. Toni Brinjovc.

s. Meta Potočnik

Ptujska Gora Marija romarica vere sveto leto

Radijska kateheza

VEČ ...|3. 5. 2025
Zdravilna beseda

Spregovorili smo o smislu trpljenja, o tem, kako ga Bog uporablja v našem življenju in zakaj v težkih časih težko verjamemo v Božjo ljubezen. Koristna je tudi meditacija, v kateri smo se odpirali za izkušnjo božje ljubezni, ki je najboljše zdravilo za rane iz preteklosti, izgubo zdravja ali bližnjih oseb, izgubo službe ali lajšanje stisk, ki jih prinašajo življenjska razočaranja. Z nami sta bila sodelavca Svetopisemske družbe Marko Ipavec in Melita Bevc.

Zdravilna beseda

Spregovorili smo o smislu trpljenja, o tem, kako ga Bog uporablja v našem življenju in zakaj v težkih časih težko verjamemo v Božjo ljubezen. Koristna je tudi meditacija, v kateri smo se odpirali za izkušnjo božje ljubezni, ki je najboljše zdravilo za rane iz preteklosti, izgubo zdravja ali bližnjih oseb, izgubo službe ali lajšanje stisk, ki jih prinašajo življenjska razočaranja. Z nami sta bila sodelavca Svetopisemske družbe Marko Ipavec in Melita Bevc.

duhovnost vzgoja

Radijska kateheza

Zdravilna beseda

Spregovorili smo o smislu trpljenja, o tem, kako ga Bog uporablja v našem življenju in zakaj v težkih časih težko verjamemo v Božjo ljubezen. Koristna je tudi meditacija, v kateri smo se odpirali za izkušnjo božje ljubezni, ki je najboljše zdravilo za rane iz preteklosti, izgubo zdravja ali bližnjih oseb, izgubo službe ali lajšanje stisk, ki jih prinašajo življenjska razočaranja. Z nami sta bila sodelavca Svetopisemske družbe Marko Ipavec in Melita Bevc.

VEČ ...|3. 5. 2025
Zdravilna beseda

Spregovorili smo o smislu trpljenja, o tem, kako ga Bog uporablja v našem življenju in zakaj v težkih časih težko verjamemo v Božjo ljubezen. Koristna je tudi meditacija, v kateri smo se odpirali za izkušnjo božje ljubezni, ki je najboljše zdravilo za rane iz preteklosti, izgubo zdravja ali bližnjih oseb, izgubo službe ali lajšanje stisk, ki jih prinašajo življenjska razočaranja. Z nami sta bila sodelavca Svetopisemske družbe Marko Ipavec in Melita Bevc.

Meta Potočnik

duhovnost vzgoja

Radijska kateheza

VEČ ...|26. 4. 2025
Ko se zazreš v zvezde, ali vidiš Boga?

V tokratni katehezi smo gostili s. Tino Dajčer, ki pripada šolskim sestram sv. Frančiška Kristusa Kralja.

Z nami je podelila zadnji del življenja sv. Frančiška, ko je ob koncu življenja, napisal Hvalnico Stvarstvu. V njej je pokazal svobodnega človeka, ki slavi Boga v vsem - tudi v Sestri smrti. Človeka, ki ve, da brez odpovedi zameram in odpuščanja, ni miru in ne večnosti.

Ko se zazreš v zvezde, ali vidiš Boga?

V tokratni katehezi smo gostili s. Tino Dajčer, ki pripada šolskim sestram sv. Frančiška Kristusa Kralja.

Z nami je podelila zadnji del življenja sv. Frančiška, ko je ob koncu življenja, napisal Hvalnico Stvarstvu. V njej je pokazal svobodnega človeka, ki slavi Boga v vsem - tudi v Sestri smrti. Človeka, ki ve, da brez odpovedi zameram in odpuščanja, ni miru in ne večnosti.

Sončna pesem prava ponižnost hvaležnost

Radijska kateheza

Ko se zazreš v zvezde, ali vidiš Boga?

V tokratni katehezi smo gostili s. Tino Dajčer, ki pripada šolskim sestram sv. Frančiška Kristusa Kralja.

Z nami je podelila zadnji del življenja sv. Frančiška, ko je ob koncu življenja, napisal Hvalnico Stvarstvu. V njej je pokazal svobodnega človeka, ki slavi Boga v vsem - tudi v Sestri smrti. Človeka, ki ve, da brez odpovedi zameram in odpuščanja, ni miru in ne večnosti.

VEČ ...|26. 4. 2025
Ko se zazreš v zvezde, ali vidiš Boga?

V tokratni katehezi smo gostili s. Tino Dajčer, ki pripada šolskim sestram sv. Frančiška Kristusa Kralja.

Z nami je podelila zadnji del življenja sv. Frančiška, ko je ob koncu življenja, napisal Hvalnico Stvarstvu. V njej je pokazal svobodnega človeka, ki slavi Boga v vsem - tudi v Sestri smrti. Človeka, ki ve, da brez odpovedi zameram in odpuščanja, ni miru in ne večnosti.

s. Meta Potočnik

Sončna pesem prava ponižnost hvaležnost

Radijska kateheza
Oddaja je namenjena vsem, ki bi radi poglobili svoje versko znanje. V sodelovanju z različnimi strokovnjaki iz teoloških znanosti, lahko poslušalci pridobijo znanja iz zgodovine verstev, družinskih tematik, občestva in novih katehetskih praks. V oddajah je mogoče tudi sodelovati z vprašanji in jih tako aktivno sooblikovati.
s. Meta Potočnik

Radio Ognjišče

Priporočamo
|
Aktualno

Moja zgodba

VEČ ...|22. 6. 2025
Pogovori z Vosovci - Lidija Dermastia Kovič 1.del

V letu spomina, ob 80 letnici konca druge svetovne vojne, komunističnega prevzema oblasti in tudi povojnih pobojev, v oddaji Moja zgodba objavljamo nekatera pričevanja članov VOS OF (Varnostno obveščevalne službe Osvobodilne fronte). VOS je bila skrivna partijska oborožena formacija, ki jo je v okviru OF avgusta 1941 osnoval Centralni komite KPS. VOS je nastopala proti dejanskim in domnevnim nasprotnikom partizanskega gibanja. Med najvidnejšimi žrtvami VOS so bili v veliki večini Slovenci, predstavniki predvojnega političnega življenja, industrialci, premožni vplivni meščani, nekdanji oficirji kraljeve vojske, sodniki, duhovniki, člani Katoliške akcije, intelektualci, veliki kmetje, podjetniki, skratka tisti, ki so odkrito nasprotovali komunistični ideologiji.

Pred časom smo že objavili pričevanje narodnega heroja Eda Brajnika Štefana, ki je bil nekaj časa komandant varnostne službe. Bil je tudi vodja 1. odseka OZNE za Jugoslavijo in po koncu vojne je vrsto let delal v zvezni upravi za notranje zadeve v Beogradu.

Ampak v VOS niso delovali samo moški. Tudi ženske so bile pomemben del kot sledilke, zbiralke informacij, agentke. V današnji oddaji smo slišali pričevanje ene od njih. To je Lidija Dermastia kasneje poročena Kovič. Njen mož je bil Anton Kovič Sine, prav tako vosovec, ki je med drugim leta 1942 ustrelil policijskega komisarja Kazimirja Kukoviča. Njen brat je bil komandant in vodja VOS Marjan Dermastia Urban, imenovan tudi Urban Velikonja. Že leta 1943 ga je CK KPS zaradi krutosti v odnosu do nasprotnikov kaznoval z zadnjim opominom. Kazen je bila kasneje sicer odpravljena.

Pričevanje Lidije Kovič, ki ga boste slišali je bilo posneto 25. septembra 1978, vodil ga je dr. Miloš Kobal, prav tako Vosovec. Naj spomnim, da je zanimiv razkorak med tem, kaj se je spominjal sredi sedemdesetih in česa v oddaji Spomini na TV Slovenija leta 2018.

Vsa pričevanja so bila tudi prepisana in so kot pogovori z vosovci dosegljiva v Arhivu Republike Slovenije. Originalna pričevanja pa so še posebej zanimiva tudi kot govorjena beseda, saj se v prepisih lahko izgubi kak poudarek. S komentarji bo tudi tokrat z nami znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič, ki je svoje delo usmeril predvsem v raziskovanje totalitarnih režimov na Slovenskem v 20. stoletju. Je eden od vodilnih raziskovalcev revolucionarnega nasilja v Sloveniji in ga lepo pozdravljam!

Zakaj je potrebno take stvari poznati, kako lahko vplivajo na naše vedenje o medvojnih in povojnih dogodkih?

Pričevanje je zelo zanimivo, ker pove zelo veliko o njeni osebnosti oz profilu vosovskih obveščevalcev in o veliki prepletenosti članov vosa in tistih, ki so šli na nasprotni stran. vsi so bili pred vojno sošolci in prijatelji v istih telovadnih društvih, potem pa so se tako spremenili, da potem tej Dermastjevi ni bilo prav nič mar, če so jih pobili oz kot se je izrazila pospravili. Pokaže tudi, da katoliška oz meščanska stran nista bili kos konspirativnemu delu in da jih je vos lahko brez problema zelo podrobno nadzoroval. Tu se kaže vpliv predvojnega tajnega dela partije in šolanja njenih kadrov v Moskvi. 

Pričevanje Lidije Dermastia Kovič, ki je sicer zabeleženo na štirih kolutih v skupni dolžini več kot dve uri in pol, predvajamo po kosih in ga ob tem komentiramo s pomočjo dr. Damjana Hančiča. 

Pogovori z Vosovci - Lidija Dermastia Kovič 1.del

V letu spomina, ob 80 letnici konca druge svetovne vojne, komunističnega prevzema oblasti in tudi povojnih pobojev, v oddaji Moja zgodba objavljamo nekatera pričevanja članov VOS OF (Varnostno obveščevalne službe Osvobodilne fronte). VOS je bila skrivna partijska oborožena formacija, ki jo je v okviru OF avgusta 1941 osnoval Centralni komite KPS. VOS je nastopala proti dejanskim in domnevnim nasprotnikom partizanskega gibanja. Med najvidnejšimi žrtvami VOS so bili v veliki večini Slovenci, predstavniki predvojnega političnega življenja, industrialci, premožni vplivni meščani, nekdanji oficirji kraljeve vojske, sodniki, duhovniki, člani Katoliške akcije, intelektualci, veliki kmetje, podjetniki, skratka tisti, ki so odkrito nasprotovali komunistični ideologiji.

Pred časom smo že objavili pričevanje narodnega heroja Eda Brajnika Štefana, ki je bil nekaj časa komandant varnostne službe. Bil je tudi vodja 1. odseka OZNE za Jugoslavijo in po koncu vojne je vrsto let delal v zvezni upravi za notranje zadeve v Beogradu.

Ampak v VOS niso delovali samo moški. Tudi ženske so bile pomemben del kot sledilke, zbiralke informacij, agentke. V današnji oddaji smo slišali pričevanje ene od njih. To je Lidija Dermastia kasneje poročena Kovič. Njen mož je bil Anton Kovič Sine, prav tako vosovec, ki je med drugim leta 1942 ustrelil policijskega komisarja Kazimirja Kukoviča. Njen brat je bil komandant in vodja VOS Marjan Dermastia Urban, imenovan tudi Urban Velikonja. Že leta 1943 ga je CK KPS zaradi krutosti v odnosu do nasprotnikov kaznoval z zadnjim opominom. Kazen je bila kasneje sicer odpravljena.

Pričevanje Lidije Kovič, ki ga boste slišali je bilo posneto 25. septembra 1978, vodil ga je dr. Miloš Kobal, prav tako Vosovec. Naj spomnim, da je zanimiv razkorak med tem, kaj se je spominjal sredi sedemdesetih in česa v oddaji Spomini na TV Slovenija leta 2018.

Vsa pričevanja so bila tudi prepisana in so kot pogovori z vosovci dosegljiva v Arhivu Republike Slovenije. Originalna pričevanja pa so še posebej zanimiva tudi kot govorjena beseda, saj se v prepisih lahko izgubi kak poudarek. S komentarji bo tudi tokrat z nami znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič, ki je svoje delo usmeril predvsem v raziskovanje totalitarnih režimov na Slovenskem v 20. stoletju. Je eden od vodilnih raziskovalcev revolucionarnega nasilja v Sloveniji in ga lepo pozdravljam!

Zakaj je potrebno take stvari poznati, kako lahko vplivajo na naše vedenje o medvojnih in povojnih dogodkih?

Pričevanje je zelo zanimivo, ker pove zelo veliko o njeni osebnosti oz profilu vosovskih obveščevalcev in o veliki prepletenosti članov vosa in tistih, ki so šli na nasprotni stran. vsi so bili pred vojno sošolci in prijatelji v istih telovadnih društvih, potem pa so se tako spremenili, da potem tej Dermastjevi ni bilo prav nič mar, če so jih pobili oz kot se je izrazila pospravili. Pokaže tudi, da katoliška oz meščanska stran nista bili kos konspirativnemu delu in da jih je vos lahko brez problema zelo podrobno nadzoroval. Tu se kaže vpliv predvojnega tajnega dela partije in šolanja njenih kadrov v Moskvi. 

Pričevanje Lidije Dermastia Kovič, ki je sicer zabeleženo na štirih kolutih v skupni dolžini več kot dve uri in pol, predvajamo po kosih in ga ob tem komentiramo s pomočjo dr. Damjana Hančiča. 

Jože Bartolj

spominpolitikaDamjan HančičLidija Dermastia KovičMiloš KobalRevolucionarno nasiljerevolucionarno nasilje v LjubljaniVOS OFVarnostno obveščevalna službavosovski likvidatorji

Kmetijska oddaja

VEČ ...|22. 6. 2025
Kako znižati stroške?

Kako uveljavljanjati oprostitev za izračun akontacije dohodnine od katastrskega dohodka in v katerih primerih je to mogoče, nam je svetovala Mateja Gorše Janežič s Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. Državni svetnik Branko Tomažič pa je pojasnil, zakaj predlaga sodno pot za ureditev težav s prenamnoženimi zvermi.

Kako znižati stroške?

Kako uveljavljanjati oprostitev za izračun akontacije dohodnine od katastrskega dohodka in v katerih primerih je to mogoče, nam je svetovala Mateja Gorše Janežič s Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. Državni svetnik Branko Tomažič pa je pojasnil, zakaj predlaga sodno pot za ureditev težav s prenamnoženimi zvermi.

Robert Božič

kmetijstvonaravavrt

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|26. 6. 2025
31. Tabor Slovencev po svetu

Izseljensko društvo Slovenija v svetu pripravlja 31. Tabor Slovencev po svetu. Generalni tajnik Boštjan Kocmur je povedal, da se bodo lotili 80-letnice povojnega begunstva. Sveto mašo za Slovence doma in po svetu bo daroval škof Anton Jamnik, pri okrogli mizi z naslovom 80 let zvestobe in ustvarjalnosti bodo sodelovali dr. Zdravko Inzko, Jernej Dobovšek in Martin Brecelj. V kulturnem programu bodo sodelovali maturantje iz Argentine Rast 54, Gledališka skupina Slovenska vas in Folklorna skupina Pristava iz Argentine. Tabor bo potekal to nedeljo popoldne v Zavodu sv. Stanislava v Ljubljani.

31. Tabor Slovencev po svetu

Izseljensko društvo Slovenija v svetu pripravlja 31. Tabor Slovencev po svetu. Generalni tajnik Boštjan Kocmur je povedal, da se bodo lotili 80-letnice povojnega begunstva. Sveto mašo za Slovence doma in po svetu bo daroval škof Anton Jamnik, pri okrogli mizi z naslovom 80 let zvestobe in ustvarjalnosti bodo sodelovali dr. Zdravko Inzko, Jernej Dobovšek in Martin Brecelj. V kulturnem programu bodo sodelovali maturantje iz Argentine Rast 54, Gledališka skupina Slovenska vas in Folklorna skupina Pristava iz Argentine. Tabor bo potekal to nedeljo popoldne v Zavodu sv. Stanislava v Ljubljani.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Naš pogled

VEČ ...|24. 6. 2025
Poletne počitnice: Ko je leto za letom vse drugače in hkrati vse enako

Pa je prišel tisti, tako težko pričakovani zadnji dan šolskega leta. Tisti najslajši prvi počitniški teden, ko se otroci kar kopajo v svobodi poznejših juter in kasnejših večerov. Ko je za nasmeh na starševskem obrazu dovolj zavedanje, da popoldne ni treba nobenega otroka nikamor voziti in ko se v družinsko dinamiko namesto reda in obveznosti, naselita sproščenost in umirjenost.

Poletne počitnice: Ko je leto za letom vse drugače in hkrati vse enako

Pa je prišel tisti, tako težko pričakovani zadnji dan šolskega leta. Tisti najslajši prvi počitniški teden, ko se otroci kar kopajo v svobodi poznejših juter in kasnejših večerov. Ko je za nasmeh na starševskem obrazu dovolj zavedanje, da popoldne ni treba nobenega otroka nikamor voziti in ko se v družinsko dinamiko namesto reda in obveznosti, naselita sproščenost in umirjenost.

Manca Hribar

komentar

Svetovalnica

VEČ ...|27. 6. 2025
Nega vrtnic

V odmevu na Dan državnosti, ki smo ga znova praznovali v najbolj obiskani botanični ustanovi v Sloveniji, v Arboretumu Volčji Potok, ki sodi med najpomembnejšo vrtno arhitekturno dediščino pri nas in je bil leta 1999 razglašen za kulturni spomenik državnega pomena, smo z Melito Miš govorili o negi in skrbi za vrtnice v poletnem času. 

Nega vrtnic

V odmevu na Dan državnosti, ki smo ga znova praznovali v najbolj obiskani botanični ustanovi v Sloveniji, v Arboretumu Volčji Potok, ki sodi med najpomembnejšo vrtno arhitekturno dediščino pri nas in je bil leta 1999 razglašen za kulturni spomenik državnega pomena, smo z Melito Miš govorili o negi in skrbi za vrtnice v poletnem času. 

Nataša Ličen

svetovanjenaravaokolje

Radijska kateheza

VEČ ...|28. 6. 2025
Vera DA, Cerkev kot institucija NE ?!

Drža kot je Vera DA, Cerkev kot institucija NE, je velika skušnjava še posebej v časih, ko je Cerkev duhovno in moralno šibka. A sv. Frančišek nas s svojim zgledom življenja uči, da moramo ostajati znotraj Cerkve in živeti radikalno evangelij, kajti vsi krščeni sestavljamo Cerkev. Predvsem pa imamo istega nebeškega Očeta, zato smo si bratje in sestre po veri. Naš gost je bil generalni vikar minoritskega reda p. Igor Salmič.

Vera DA, Cerkev kot institucija NE ?!

Drža kot je Vera DA, Cerkev kot institucija NE, je velika skušnjava še posebej v časih, ko je Cerkev duhovno in moralno šibka. A sv. Frančišek nas s svojim zgledom življenja uči, da moramo ostajati znotraj Cerkve in živeti radikalno evangelij, kajti vsi krščeni sestavljamo Cerkev. Predvsem pa imamo istega nebeškega Očeta, zato smo si bratje in sestre po veri. Naš gost je bil generalni vikar minoritskega reda p. Igor Salmič.

s. Meta Potočnik

sv. Frančišekprenova Cerkveskupnost vere

Sobotni duhovni večer

VEČ ...|28. 6. 2025
Pred sv. Petrom in Pavlom

V Sobotnem duhovnem večeru smo najprej slišali duhovni nagovor, ki ga je pripravil nadškof Marjan Turnšek. Sledile so prve večernice praznika apostolov Petra in Pavla. Nadaljevali smo s petimi litanijami Matere Božje, saj smo danes častili Marijino brezmadežno Srce. Z litanijami smo prosili za letošnja novomašnika in za vse duhovnike jubilante. Zadnje dejanje je Radijska kateheza. Kateheza vsake četrte sobote je letos posvečena sv. Frančišku Asiškemu. Tokrat je naš gost p. dr. Igor Salmič, generalni vikar minoritskega reda. Spregovoril je o odnosu sv. Frančiška do Cerkve, do duhovnikov in liturgije. Vse nas vabi, naj gradimo Cerkev od znotraj, to je, s ponižnostjo in spoštovanjem in naj za svoje vzamemo besede sv. Ciprijana: Kdor nima Cerkve za mater, ne more imeti Boga za Očeta.

Pred sv. Petrom in Pavlom

V Sobotnem duhovnem večeru smo najprej slišali duhovni nagovor, ki ga je pripravil nadškof Marjan Turnšek. Sledile so prve večernice praznika apostolov Petra in Pavla. Nadaljevali smo s petimi litanijami Matere Božje, saj smo danes častili Marijino brezmadežno Srce. Z litanijami smo prosili za letošnja novomašnika in za vse duhovnike jubilante. Zadnje dejanje je Radijska kateheza. Kateheza vsake četrte sobote je letos posvečena sv. Frančišku Asiškemu. Tokrat je naš gost p. dr. Igor Salmič, generalni vikar minoritskega reda. Spregovoril je o odnosu sv. Frančiška do Cerkve, do duhovnikov in liturgije. Vse nas vabi, naj gradimo Cerkev od znotraj, to je, s ponižnostjo in spoštovanjem in naj za svoje vzamemo besede sv. Ciprijana: Kdor nima Cerkve za mater, ne more imeti Boga za Očeta.

Franci Trstenjak

odnosidružinaduhovnost

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|28. 6. 2025
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 28. 6.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 28. 6.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Naš gost

VEČ ...|28. 6. 2025
Dr. Marija Strojnik, znanstvenica

Prof. dr. Marija Strojnik (Scholl) razvija tehnike optičnega inženiringa, vključno z infrardečimi in interferometričnimi metodami v podporo rešitvam različnih izzivov. Eden izmed teh je predlog za iskanje planetov zunaj našega sončnega sistema. Je prva ženska, ki je doktorirala na Fakulteti za optično znanost Univerze v Arizoni. Magistrirala je iz fizike, optike in inženiringa. Je častna članica več organizacij, od letos tudi Inženirske akademije Slovenije. Prejela je nagrado za zasnovo, implementacijo in demonstracijo avtonomne tehnike za inteligentno optično navigacijo, ki je bila prvič uporabljena pri Nasini misiji na Saturn. Letos je prejela Richardsonove medalje za inženirske dosežke ameriškega optičnega društva. Bila je urednica znanstvenih revij. Je članica Mehiške akademije znanosti in umetnosti ter zaslužna mehiška narodna znanstvenica.

Dr. Marija Strojnik, znanstvenica

Prof. dr. Marija Strojnik (Scholl) razvija tehnike optičnega inženiringa, vključno z infrardečimi in interferometričnimi metodami v podporo rešitvam različnih izzivov. Eden izmed teh je predlog za iskanje planetov zunaj našega sončnega sistema. Je prva ženska, ki je doktorirala na Fakulteti za optično znanost Univerze v Arizoni. Magistrirala je iz fizike, optike in inženiringa. Je častna članica več organizacij, od letos tudi Inženirske akademije Slovenije. Prejela je nagrado za zasnovo, implementacijo in demonstracijo avtonomne tehnike za inteligentno optično navigacijo, ki je bila prvič uporabljena pri Nasini misiji na Saturn. Letos je prejela Richardsonove medalje za inženirske dosežke ameriškega optičnega društva. Bila je urednica znanstvenih revij. Je članica Mehiške akademije znanosti in umetnosti ter zaslužna mehiška narodna znanstvenica.

Nataša Ličen

spominživljenjepogovor