Is podcast
Vsakič, ko nekaj spoznamo, spoznamo tudi, koliko lahko še spoznamo. Ljudje smo radovedna bitja, želimo vedeti. Za to pa je potreben določen napor in koristno je, če nam kdo pri tem pomaga ali vsaj spodbuja, v kateri smeri iskati odgovore. To naj bi bilo osnovno poslanstvo učiteljev oziroma šole, da nas uči učiti se, kljub padcem in neuspehom, vedno znova in znova. Ob tradicionalnem, letos že 14-em, Znanstivalu, festivalu znanosti, radovednosti in ustvarjalnosti, smo gostili direktorja Hiše eksperimentov dr. Miho Kosa.
Vsakič, ko nekaj spoznamo, spoznamo tudi, koliko lahko še spoznamo. Ljudje smo radovedna bitja, želimo vedeti. Za to pa je potreben določen napor in koristno je, če nam kdo pri tem pomaga ali vsaj spodbuja, v kateri smeri iskati odgovore. To naj bi bilo osnovno poslanstvo učiteljev oziroma šole, da nas uči učiti se, kljub padcem in neuspehom, vedno znova in znova. Ob tradicionalnem, letos že 14-em, Znanstivalu, festivalu znanosti, radovednosti in ustvarjalnosti, smo gostili direktorja Hiše eksperimentov dr. Miho Kosa.
Vsakič, ko nekaj spoznamo, spoznamo tudi, koliko lahko še spoznamo. Ljudje smo radovedna bitja, želimo vedeti. Za to pa je potreben določen napor in koristno je, če nam kdo pri tem pomaga ali vsaj spodbuja, v kateri smeri iskati odgovore. To naj bi bilo osnovno poslanstvo učiteljev oziroma šole, da nas uči učiti se, kljub padcem in neuspehom, vedno znova in znova. Ob tradicionalnem, letos že 14-em, Znanstivalu, festivalu znanosti, radovednosti in ustvarjalnosti, smo gostili direktorja Hiše eksperimentov dr. Miho Kosa.
Via positiva
Blaž Kernel je trenutno kaplan v Tolminu, ki je imel na Stični mladih delavnico Jona: prerok v krizi identitete, prav slednje je bila osrednja vsebina festivalskega dogajanja. Kako se Bogu uspe dotakniti upornih src, kaj Bog preko Svetega pisma sporoča za življenje, in še marsikaj smo se pogovarjali z mladim duhovnikom, ki ostaja zvest svoji identiteti.
Via positiva
Blaž Kernel je trenutno kaplan v Tolminu, ki je imel na Stični mladih delavnico Jona: prerok v krizi identitete, prav slednje je bila osrednja vsebina festivalskega dogajanja. Kako se Bogu uspe dotakniti upornih src, kaj Bog preko Svetega pisma sporoča za življenje, in še marsikaj smo se pogovarjali z mladim duhovnikom, ki ostaja zvest svoji identiteti.
Via positiva
Peter Čemažar je kaplan v Zavodu sv. Stanislava in učitelj predmeta Vera in kultura, pri katerem dijake spodbuja k pozitivnejši drži do življenja. Ob njegovem novomašniškem geslu in ob prazniku Povišanja sv. križa smo razmišljali o spodbudah, ko so izzivi in križi pretežki, kako se dvigniti, da zlomljeni ne omagamo.
Via positiva
Peter Čemažar je kaplan v Zavodu sv. Stanislava in učitelj predmeta Vera in kultura, pri katerem dijake spodbuja k pozitivnejši drži do življenja. Ob njegovem novomašniškem geslu in ob prazniku Povišanja sv. križa smo razmišljali o spodbudah, ko so izzivi in križi pretežki, kako se dvigniti, da zlomljeni ne omagamo.
Via positiva
Ob začetku šolskega in katehetskega leta smo k pogovoru povabili večkrat nagrajenega, zelo dejavnega vsestranskega pedagoga, profesorja in dolgoletnega ravnatelja, mag. Albina Vrabiča. Je v pokoju, še vedno pa ostaja aktiven in številni ga nagovarjajo k pisanju življenjskega učbenika o tem, kaj je dobra šola, kakšen je njen namen ter zakaj so pomembni odnosi, pa tudi kako v mladih vzbudimo zanimanje za rast in razvoj lastnih talentov, da iz šole izstopijo bolj samozavestni kot so bili pred vstopom vanjo.
Via positiva
Ob začetku šolskega in katehetskega leta smo k pogovoru povabili večkrat nagrajenega, zelo dejavnega vsestranskega pedagoga, profesorja in dolgoletnega ravnatelja, mag. Albina Vrabiča. Je v pokoju, še vedno pa ostaja aktiven in številni ga nagovarjajo k pisanju življenjskega učbenika o tem, kaj je dobra šola, kakšen je njen namen ter zakaj so pomembni odnosi, pa tudi kako v mladih vzbudimo zanimanje za rast in razvoj lastnih talentov, da iz šole izstopijo bolj samozavestni kot so bili pred vstopom vanjo.
Via positiva
Pred malim šmarnom smo ob tradicionalnem kolesarskem romanju Od Marije k Marije, v letu 2023 po Beli krajini, k pogovoru povabili županjo Semiča, ki so ji krajani izrekli zaupanje že četrtič zapored, mag. Polono Kambič. Je otrok številne kmečke družine in tudi sama je, kljub nemalo obveznostim, z družino živi in dela na manjši kmetiji, ohranila tesno povezanost z rodno zemljo. Prizadeva si, da imajo doma vsak dan sveže pečeni kruh in hrano iz lastnega vrta. Pogovarjali smo se o že narejenem v kraju, o sodelovanju z ostalima dvema občinama Bele krajine, tudi o priložnostih in viziji za naprej.
Via positiva
Pred malim šmarnom smo ob tradicionalnem kolesarskem romanju Od Marije k Marije, v letu 2023 po Beli krajini, k pogovoru povabili županjo Semiča, ki so ji krajani izrekli zaupanje že četrtič zapored, mag. Polono Kambič. Je otrok številne kmečke družine in tudi sama je, kljub nemalo obveznostim, z družino živi in dela na manjši kmetiji, ohranila tesno povezanost z rodno zemljo. Prizadeva si, da imajo doma vsak dan sveže pečeni kruh in hrano iz lastnega vrta. Pogovarjali smo se o že narejenem v kraju, o sodelovanju z ostalima dvema občinama Bele krajine, tudi o priložnostih in viziji za naprej.
Via positiva
Vera Vardjan je ženska izredne volje, moči in vere. Premagala je bolezen, izgubila sina v prometni nesreči, se soočila z ločitvijo, vmes spisala odmevno zgodbo lončarjenja ter ohranjanja lokalnih naravnih in kulturnih znamenitosti, nenazadnje, kar je iskreno zapisala v dveh knjigah, “Med nebom in zemljo” ter “Moč vere”, pa okrevala še po udaru strele. Vse te preizkušnje, ki so vsaka po sebi zelo zahtevne, ji niso odvzele radosti do življenja. V letih vztrajnega dela na sebi, iskanja različnih poti, se je našla.
Via positiva
Vera Vardjan je ženska izredne volje, moči in vere. Premagala je bolezen, izgubila sina v prometni nesreči, se soočila z ločitvijo, vmes spisala odmevno zgodbo lončarjenja ter ohranjanja lokalnih naravnih in kulturnih znamenitosti, nenazadnje, kar je iskreno zapisala v dveh knjigah, “Med nebom in zemljo” ter “Moč vere”, pa okrevala še po udaru strele. Vse te preizkušnje, ki so vsaka po sebi zelo zahtevne, ji niso odvzele radosti do življenja. V letih vztrajnega dela na sebi, iskanja različnih poti, se je našla.
Via positiva
Prof. dr. Ana Krajnc je andragoginja, pedagoginja in psihologinja. Pogovor z njo smo začeli najprej ob vodni ujmi, kako se soočati ob takšnih razmerah, zakaj sta solidarnost in sodelovanje skupnosti ključni, da ob materialni prizadetosti ne spregledamo tudi čustvenih potreb? V nadaljevanju pa spregovorili o področju, kjer je go. Ana največja poznavalka, o učenju učiti se, vse življenje. Starost ni grožnja, je civilizacijski dosežek.
Via positiva
Prof. dr. Ana Krajnc je andragoginja, pedagoginja in psihologinja. Pogovor z njo smo začeli najprej ob vodni ujmi, kako se soočati ob takšnih razmerah, zakaj sta solidarnost in sodelovanje skupnosti ključni, da ob materialni prizadetosti ne spregledamo tudi čustvenih potreb? V nadaljevanju pa spregovorili o področju, kjer je go. Ana največja poznavalka, o učenju učiti se, vse življenje. Starost ni grožnja, je civilizacijski dosežek.
Via positiva
Rok Pogačnik ima za seboj izkušnjo kaplana na križarki. Želi biti duhovnik povsod, prinašati Jezusa. Presenetila ga je globoka vernost ljudi, ki delajo na velikih ladjah in so hvaležni za blagoslov ter molitve, ko so daleč od doma, po več mesecev na morju. Duhovniško življenje je proces, zaveda se, da bo le v vsakodnevni rasti in prizadevanjih lahko v službi ljudi. Bolijo ga predsodki in vnaprejšnja obsojanja, brez poznavanja ozadij ali izkušenj.
Via positiva
Rok Pogačnik ima za seboj izkušnjo kaplana na križarki. Želi biti duhovnik povsod, prinašati Jezusa. Presenetila ga je globoka vernost ljudi, ki delajo na velikih ladjah in so hvaležni za blagoslov ter molitve, ko so daleč od doma, po več mesecev na morju. Duhovniško življenje je proces, zaveda se, da bo le v vsakodnevni rasti in prizadevanjih lahko v službi ljudi. Bolijo ga predsodki in vnaprejšnja obsojanja, brez poznavanja ozadij ali izkušenj.
Via positiva
V mesecu največjega Marijinega praznika smo ponovili pogovor z Dr. Ellen Foell, sodelavko organizacije Heartbeat International, pravno svetovalko in strokovnjakinjo za mednarodne programe. Ellen s svojim delom zagovarja miroljubne protestnike za življenje. Dejavna je bila tudi v pobudi Evropskega srečanja voditeljev za pomoč v nosečnosti. Spodbuja družinske vezi, vsestransko pomoč dekletom, ženskam v stiski ter pri širjenju veselja do slehernega življenja. Slovenske pro-life organizacije so jo gostile v sklopu mednarodne konference prolife centrov iz Balkana, v Planini pri Rakeku.
Via positiva
V mesecu največjega Marijinega praznika smo ponovili pogovor z Dr. Ellen Foell, sodelavko organizacije Heartbeat International, pravno svetovalko in strokovnjakinjo za mednarodne programe. Ellen s svojim delom zagovarja miroljubne protestnike za življenje. Dejavna je bila tudi v pobudi Evropskega srečanja voditeljev za pomoč v nosečnosti. Spodbuja družinske vezi, vsestransko pomoč dekletom, ženskam v stiski ter pri širjenju veselja do slehernega življenja. Slovenske pro-life organizacije so jo gostile v sklopu mednarodne konference prolife centrov iz Balkana, v Planini pri Rakeku.
Sodobni človek vse pogosteje čuti izgubo pristnega stika s seboj, s Stvarnikom in s smislom bivanja. V enournih pogovorih s strokovnjaki različnih področij, predvsem pa s področja psihologije, razgrinjamo možnosti po vnovičnem prebujenju. Govorimo o izbirah, ki vračajo zadovoljstvo, kažemo drugačne možnosti notranje izpolnitve in spodbujamo k izstopu iz ujetosti, lažne privlačnosti agresivnega potrošništva ter novodobnih pritiskov o tem, kakšen naj bi bil uspešen človek - večno mlad, srečen in prekipevajoč v udobju. Izstopimo, da bi znova našli sebe. To je naš namen pogovornih oddaj, s katerimi stopamo na pozitivno stran.
Za življenje
V oddaji Za življenje je bila z nami dr. Andreja Poljanec. Pogovarjali smo se, kako vztrajati na začrtanih poteh. Zdi se, da smo pri načrtovanju boljši, kot pri vztrajanju, predvsem takrat, ko se zgodijo prvi padci. Kako se pobrati po težkih življenjskih preizkušnjah in vztrajati v dobrem?
Svetovalnica
Štajerska gibanica, kostanj za nadev, shranjevanje špinače, jedi iz bučk, marmelada iz grozdja ... so bile teme v tokratni kontaktni oddaji s sestro Nikolino.
Globine
V septembrskih Globinah smo se dotaknili obširnega področja, ki ga zajema družbeni nauk Cerkve. Od kdaj je Cerkev vpeta v teme, ki zadevajo socialno pravičnost, vlogo države, solidarnost, človekovo dostojanstvo in skrb za okolje? Številni danes razumejo to kot nepotrebno vmešavanje Cerkve v družbeno politično dogajanje. Je res? Posebej smo se ustavili tudi pri vprašanju smisla človeškega dela z vidika socialne moralne teologije. Naš sogovornik je bil župnik iz Šmihela pri Novem mestu Štefan Hosta.
Spoznanje več, predsodek manj
Državni zbor je izglasoval spremembo zakona o verski svobodi, s katerim je znižal višino državnega kritja prispevkov za socialno varnost verskim uslužbencem iz 100 % na 60 %. Škofje so v izjavi izpostavili, da se s predlaganimi spremembami zakona ne strinjajo, saj zniževanje prispevkov pomeni slabšanje socialne varnosti duhovnikov, redovnic, redovnikov in drugih verskih delavcev, ukinitev statusa splošno koristne organizacije pa pomeni tudi nerazumevanje vloge Katoliške cerkve v naši družbi.
O tem in tudi o stanju na RTV Slo je tekla beseda v oddaji, ki ji lahko prisluhnete!
Doživetja narave
616 kilometrov, 80 kontrolnih točk in skupaj 37.300 m vzpona. Slovenska planinska pot praznuje 70 let. Marsikdo jo je prehodil, a svojo prav posebno zgodbo o pogumu, vztrajnosti in medsebojni podpori so spisali slepi in slabovidni, ki so se 8. februarja 2020 podali na nepozabno potovanje po naših gorah. Med njimi je bil tudi slepi Jožef Gregorc, ki je prehodil ob pomoči asistenta Marjana Bogataja.
Od slike do besede
Selim je bil prvi sultan, ki je vladal nad Osmanskim imperijem, v katerem je bila večina prebivalcev muslimanske vere in je kot prvi pripadnik osmanske dinastije nosil naslova sultana in kalifa. Bil je strog vladar, zato si je prislužil vzdevek Surovi. Božja senca je naslov knjige, ki smo jo predstavili v tokratni oddaji Od slike do besede. Delo Alana Mikhaila je prevedel Matej Venier, ki nam je nekaj besed povedal tudi o avtorju.
Za sožitje
V oddaji, ki jo že vrsto let ustvarjamo s prof. dr. Jožetom Ramovšem, smo po Slomškovi nedelji razmišljali o pomenu vseživljenjskega učenja, o vrednotah, ki osrečujejo in gradijo kakovostnejše sobivanje. Ob navdihu Slomškovih misli in na drugi strani sodobnih dognanjih, kaj nas v duhu resnično vodi v prihodnost.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Lahko noč, moj angel
Poletje se je komaj dobro končalo, počitniški dnevi se še lepijo v spominu, kot …