Ivan Dobnik je prejemnik mednarodne Pretnarjeve nagrade 2025 in častnega naslova »ambasador poezije«, pesnik, književni prevajalec, esejist, kritik, literarni urednik in založnik ter mednarodni posrednik poezije. Kot pesnik in literarni urednik je gostoval na številnih literarnih festivalih doma in v tujini. Njegove pesmi so prevedene v več evropskih jezikih. Je pobudnik, soustanovitelj ter odgovorni urednik književne revije Poetikon, ravno tako Hiše poezije, v kateri med drugim organizirajo tudi pesniška srečanja in branja poezije.
Ivan Dobnik je prejemnik mednarodne Pretnarjeve nagrade 2025 in častnega naslova »ambasador poezije«, pesnik, književni prevajalec, esejist, kritik, literarni urednik in založnik ter mednarodni posrednik poezije. Kot pesnik in literarni urednik je gostoval na številnih literarnih festivalih doma in v tujini. Njegove pesmi so prevedene v več evropskih jezikih. Je pobudnik, soustanovitelj ter odgovorni urednik književne revije Poetikon, ravno tako Hiše poezije, v kateri med drugim organizirajo tudi pesniška srečanja in branja poezije.
Via positiva
Slovenci se lahko pohvalimo z lepo in ohranjeno naravo, a le malo kje človek in narava še sodelujeta v sožitju. Med dobrimi primeri je zeliščna kmetija Kalan v vasici Kalobje na Kozjanskem. Milan Kalan, ki bo naš sogovornik, je avtor prvega priročnika o pridelavi zdravilnih zelišč in dišavnic. Bil je tudi dolgoletni predsednik Društva Arnika, društva pridelovalcev in predelovalcev zdravilnih rastlin, trenutno je podpredsednik Zveze društev ekoloških kmetov.
Via positiva
Slovenci se lahko pohvalimo z lepo in ohranjeno naravo, a le malo kje človek in narava še sodelujeta v sožitju. Med dobrimi primeri je zeliščna kmetija Kalan v vasici Kalobje na Kozjanskem. Milan Kalan, ki bo naš sogovornik, je avtor prvega priročnika o pridelavi zdravilnih zelišč in dišavnic. Bil je tudi dolgoletni predsednik Društva Arnika, društva pridelovalcev in predelovalcev zdravilnih rastlin, trenutno je podpredsednik Zveze društev ekoloških kmetov.
Via positiva
Mag. Marko Femc je ekonomist in podjetnik, ki je že v času študija ustanovil svoje prvo podjetje. Zadnjih več kot dvajset let pa deluje na področjih energije. Poslovno pot je razširil od elektroinštalacij in fotovoltaike, električnih avtomobilov in robotike, do zračne mobilnosti. Je prvi v Sloveniji, ki je poletel s potniškim dronom. Zanima ga tudi psihologija in filozofija. Uspešen tudi v športu, ultramaratonec, ki je dvakrat končal legendarni Spartathlon ter več tudi drugih vztrajnostnih tekaških prireditev. Pogovor o vztrajnosti in uspehu, ki se ne meri le v številkah.
Via positiva
Mag. Marko Femc je ekonomist in podjetnik, ki je že v času študija ustanovil svoje prvo podjetje. Zadnjih več kot dvajset let pa deluje na področjih energije. Poslovno pot je razširil od elektroinštalacij in fotovoltaike, električnih avtomobilov in robotike, do zračne mobilnosti. Je prvi v Sloveniji, ki je poletel s potniškim dronom. Zanima ga tudi psihologija in filozofija. Uspešen tudi v športu, ultramaratonec, ki je dvakrat končal legendarni Spartathlon ter več tudi drugih vztrajnostnih tekaških prireditev. Pogovor o vztrajnosti in uspehu, ki se ne meri le v številkah.
Via positiva
Dr. Jože Gričar je bil dolgoletni profesor na Fakulteti za organizacijske vede, po dobrem desetletju dela v gospodarstvu je odšel na Univerzo v Maribor. Velja za prvega uporabnika elektronske pošte, za začetnika elektronskega poslovanja pri nas, bil je vodja številnih projektov. Po upokojitvi se najbolj posveča spodbujanju starejših pri smotrni rabi umetne inteligence. Digitalne prihodnosti se ne boji, ravno nasprotno. Gre za orodje, ki odpira številne priložnosti povezovanja.
Via positiva
Dr. Jože Gričar je bil dolgoletni profesor na Fakulteti za organizacijske vede, po dobrem desetletju dela v gospodarstvu je odšel na Univerzo v Maribor. Velja za prvega uporabnika elektronske pošte, za začetnika elektronskega poslovanja pri nas, bil je vodja številnih projektov. Po upokojitvi se najbolj posveča spodbujanju starejših pri smotrni rabi umetne inteligence. Digitalne prihodnosti se ne boji, ravno nasprotno. Gre za orodje, ki odpira številne priložnosti povezovanja.
Via positiva
Z digitalno revolucijo je izumrla tudi obrt popravila fotoaparatov. V Novi Gorici živi in dela Luka Zidarič, ki se je pred leti lotil tega redkega poklica, med poznavalci je zelo iskan in vse bolj priznan. Obiskali smo ga v njegovi delavnici, kjer fotoaparat razstavi, vse dele očisti, obnovi po potrebi in na novo sestavi. Popravilo starega je več kot zgolj upor pretiranemu potrošništvu, pravi.
Via positiva
Z digitalno revolucijo je izumrla tudi obrt popravila fotoaparatov. V Novi Gorici živi in dela Luka Zidarič, ki se je pred leti lotil tega redkega poklica, med poznavalci je zelo iskan in vse bolj priznan. Obiskali smo ga v njegovi delavnici, kjer fotoaparat razstavi, vse dele očisti, obnovi po potrebi in na novo sestavi. Popravilo starega je več kot zgolj upor pretiranemu potrošništvu, pravi.
Via positiva
Rok Čož je avtor knjig »Naslednji korak« in »Prava odločitev«. Skozi svoje izkušnje je spregovoril o osebni rasti, življenjskih odločitvah in konkretnih korakih do bolj zadovoljnega in izpolnjenega življenja.
Via positiva
Rok Čož je avtor knjig »Naslednji korak« in »Prava odločitev«. Skozi svoje izkušnje je spregovoril o osebni rasti, življenjskih odločitvah in konkretnih korakih do bolj zadovoljnega in izpolnjenega življenja.
Via positiva
Boris Oblak je karikaturist, digitalni ilustrator in glasbenik - bobnar. Po odkritju digitalne tehnike slikanja, v kateri danes nastaja večina njegovih karikatur in poslovnih ilustracij, so začetki sčasoma prerasli v samostojen poklic. Njegove karikature so objavljene redno v medijih.
Via positiva
Boris Oblak je karikaturist, digitalni ilustrator in glasbenik - bobnar. Po odkritju digitalne tehnike slikanja, v kateri danes nastaja večina njegovih karikatur in poslovnih ilustracij, so začetki sčasoma prerasli v samostojen poklic. Njegove karikature so objavljene redno v medijih.
Via positiva
David Hrup Mavsar je mlad in predan vzreditelj okrasne perutnine, še posebej japonskih pritlikavih kokoši pasme chabo. S svojimi živalmi uspešno nastopa na domačih in mednarodnih razstavah ter osvaja najvišja priznanja. Ob šoli in skrbi za živali se ukvarja tudi z odbojko in fotografijo – predvsem pa dokazuje, kam lahko pripeljeta vztrajnost in pristno navdušenje.
Via positiva
David Hrup Mavsar je mlad in predan vzreditelj okrasne perutnine, še posebej japonskih pritlikavih kokoši pasme chabo. S svojimi živalmi uspešno nastopa na domačih in mednarodnih razstavah ter osvaja najvišja priznanja. Ob šoli in skrbi za živali se ukvarja tudi z odbojko in fotografijo – predvsem pa dokazuje, kam lahko pripeljeta vztrajnost in pristno navdušenje.
Via positiva
V reportaži smo predstavili regijo Murau na avstrijskem štajerskem, v kateri po dveh urah vožnje pridemo v osrčje gora, voda in čistega zraka. Regija Murau je prepredena s pohodnimi in kolesarskimi potmi, zgodovino, gradovi, reko, v idilični naravi in z zgodbami pivovarske, lesne ter kulinarične tradicije. Regija je prava izbira, če iščete mir in tišino v čistem naravnem okolju, možnost rekreacije za vso družino in avtentične sledi več stoletne zgodovine. Povzpeli smo se na najvišji alpski prelaz Solkpass, se z gondolo peljali na Kreischberg, si ogledali mesto Murau in spoznali življenjsko zgodbo Anne Neumann ter grad Schloss Murau, zadnji dan pa spoznali mladega graščaka Phillipa Steinerja z gradu Rothenfels.
Via positiva
V reportaži smo predstavili regijo Murau na avstrijskem štajerskem, v kateri po dveh urah vožnje pridemo v osrčje gora, voda in čistega zraka. Regija Murau je prepredena s pohodnimi in kolesarskimi potmi, zgodovino, gradovi, reko, v idilični naravi in z zgodbami pivovarske, lesne ter kulinarične tradicije. Regija je prava izbira, če iščete mir in tišino v čistem naravnem okolju, možnost rekreacije za vso družino in avtentične sledi več stoletne zgodovine. Povzpeli smo se na najvišji alpski prelaz Solkpass, se z gondolo peljali na Kreischberg, si ogledali mesto Murau in spoznali življenjsko zgodbo Anne Neumann ter grad Schloss Murau, zadnji dan pa spoznali mladega graščaka Phillipa Steinerja z gradu Rothenfels.
Via positiva
Sodobni človek vse pogosteje čuti izgubo pristnega stika s seboj, s Stvarnikom in s smislom bivanja. V enournih pogovorih s strokovnjaki različnih področij, predvsem pa s področja psihologije, razgrinjamo možnosti po vnovičnem prebujenju. Govorimo o izbirah, ki vračajo zadovoljstvo, kažemo drugačne možnosti notranje izpolnitve in spodbujamo k izstopu iz ujetosti, lažne privlačnosti agresivnega potrošništva ter novodobnih pritiskov o tem, kakšen naj bi bil uspešen človek - večno mlad, srečen in prekipevajoč v udobju. Izstopimo, da bi znova našli sebe. To je naš namen pogovornih oddaj, s katerimi stopamo na pozitivno stran.
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba smo objavili nekatere povzetke iz mednarodnega simpozija z naslovom »35 let potem – Ocene in analize prehoda v normalnost«, ki so ga junija pripravili v Muzeju Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve. Poslušate lahko nekatere uvodne besede dr. Andreje Valič Zver in Lojzeta Peterleta, ter prispevka primarija Janeza Remškarja in dr. Andreja Finka.
Sol in luč
Ob prazniku svetnika, ki ga pozna cel svet smo za oddajo Sol in luč izbrali nekaj odlomkov iz knjige Božji ubožec. Besedilo, ki ga je poslovenil Jaroslav Novak, je zasnovano kot spominsko obnavljanje brata Leona, Frančiškovega najzvestejšega, po značaju nekoliko »sančopansovskega« spremljevalca po poteh od papeža do sultana, od mladostne radoživosti do popolne askeze, od verističnih do mističnih doživetij.
Slovencem po svetu in domovini
Slovenski duhovniki in diakoni, ki delujejo v Evropi, so danes končali jesensko pastoralno konferenco na slovenski obali, v Strunjanu. Govorili so o prihodnosti slovenskih skupnosti po Evropi, še posebej o prihodnosti slovenskih domov, nam je povedal predsednik zveze Izidor Pečovnik Dori. Pomemben del pastoralne konference je bil tudi pogled v prihodnost mesečnika Naša luč. Izseljenske duhovnike so obiskali ljubljanski pomožni škof dr. Anton Jamnik, ki je odgovoren za pastoralo Slovencev po svetu, in pa krajevni škof Peter Štumpf, in pa upokojeni koprski škof Jurij Bizjak.
Spoznanje več, predsodek manj
Kaj se je zgodilo s slovensko politično kulturo in zakaj politični tekmeci vse težje sodelujejo? So referendumi še orodje neposredne demokracije ali predvsem sredstvo političnega preigravanja? Kakšen je položaj Slovenije na mednarodnem prizorišču? Naša gosta sta bila nekdanja predsednika vlad dr. Miro Cerar in Lojze Peterle.
Srečanja
V Mariborski nadškofiji deluje 15 stalnih diakonov. Eden od njih je Milan Čivre, ki je skupaj z ženo Barbaro opisal, zakaj se je za to odločil, kako služi kot stalni diakon in kako ju skrb za druge krepi in povezuje kot moža in ženo. Njuna družina je Cerkev v malem, ki jo poživlja povezovanje na župniji, v moški in ženski skupini in pri Molitveni zvezi za duhovne poklice.
Zgodbe za otroke
Ljudje so po Frančiškovi smrti romali na njegov grob, da bi v bližini svetnika molili in ga častili. Tako je še danes …
Via positiva
Slovenci se lahko pohvalimo z lepo in ohranjeno naravo, a le malo kje človek in narava še sodelujeta v sožitju. Med dobrimi primeri je zeliščna kmetija Kalan v vasici Kalobje na Kozjanskem. Milan Kalan, ki bo naš sogovornik, je avtor prvega priročnika o pridelavi zdravilnih zelišč in dišavnic. Bil je tudi dolgoletni predsednik Društva Arnika, društva pridelovalcev in predelovalcev zdravilnih rastlin, trenutno je podpredsednik Zveze društev ekoloških kmetov.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Sveta maša
Maševal je p. Janez Papa. Ljudsko petje je vodil Aljaž Košič, na orgle je igral Matjaž Barbo.
Slovencem po svetu in domovini
Slovenski duhovniki in diakoni, ki delujejo v Evropi, so danes končali jesensko pastoralno konferenco na slovenski obali, v Strunjanu. Govorili so o prihodnosti slovenskih skupnosti po Evropi, še posebej o prihodnosti slovenskih domov, nam je povedal predsednik zveze Izidor Pečovnik Dori. Pomemben del pastoralne konference je bil tudi pogled v prihodnost mesečnika Naša luč. Izseljenske duhovnike so obiskali ljubljanski pomožni škof dr. Anton Jamnik, ki je odgovoren za pastoralo Slovencev po svetu, in pa krajevni škof Peter Štumpf, in pa upokojeni koprski škof Jurij Bizjak.