Via positiva
K pogovoru smo povabili inženirko oblikovanja, kreatorko, direktorico in ustanoviteljico podjetja ter blagovne znamke moških oblačil SENS, Zlato Zavašnik. Urejenost je pomembna, zelo vpliva na človeka in na njegovo počutje, tudi na okolje, v katerem se giblje. Zato je vredno v to vložiti nekaj časa, koliko?, naj vsak presodi sam. S pregovorom, da obleka naredi človeka, se ne strinjam najbolj. Bi pa rekla, obleka spremeni razpoloženje človeka in dejansko vpliva nanj navzven in navznoter, in to se mi zdi izjemno pomembno. Zlata še doda: Obleka vseeno nima takšnega vpliva, da bi nas naredila. Lahko pa držo in svoj karakter izrazimo ali podpremo z obleko, to pa.
Zlata Zavašnik ustvarja že štirideset let. Kombinacija oblikovalke in podjetnice, ki se v njej prepleta, se je izkazala za veliko prednost. Eno od njenih vodil je trajnost, med prvimi je vstopila v bolj trajnostne in do okolja ter ljudi odgovornejše izdelan tekstil. Trideset let praznuje njena blagovna znamka. S svojo predanostjo in zavedanjem o potrebah trga po kakovostni moški modi in obleki je leta 1994 zagnala lastno blagovno znamko. Z minimalističnimi in vsestranskimi dizajni je revolucionirala slovensko modo, postala del slovenske oblačilne dediščine. Njena zavezanost etiki v poslovnih odnosih je bila odločilna za preživetje in rast tudi v obdobju ko so se številna tekstilna podjetja zapirala. Spominja se, kako se je čez noč trg razpolovil. Njena odločitev, da bo nadaljevala, je v celoti spremenila platformo podjetja.
Treba je bilo zožiti poslovanje. Se specializirati. Meni je pomembno, da nisem razpršena. Potrebujem fokus. Najti širino znotraj tega, je zame izziv. In da se, kar je zanimivo.
»Obleka ne more narediti človeka, to se mi zdi premočno. Obleka vseeno nima takšnega vpliva. Mislim, da mora imeti človek že sam po sebi neko držo, karakter, da lahko potem to izrazi ali poudari skozi obleko. Če nima vrednot, mu jih žal tudi obleka ne more dati. Z obleko lahko pridobi pozornost, zgradila pa ga ne bo kot človeka v polnem pomenu te besede.«
»Žal večini ljudi trendi in cene narekujejo izbor. Vse skupaj je danes žal na kvantiteti in ne na kakovosti. Tudi mladi si raje kupijo pet majic kot eno, ki je za nošnjo prijetnejša in ki »boža« kožo. To bi morali veliko bolj izpostavljati, ker z obleko kažemo tudi svoje vrednote. Manj je več, ne samo v smislu barv in vzorcev, tudi v količinskem smislu je manj več. Na koncu prihranimo, ko smo za oblačilo na začetku odšteli več, a ga nosili dolgo časa. To vpliva na mnoga področja življenj, smo vzor naslednjim generacijam, to je velika tema.«
Ko sem bila mlajša sem seveda imela ideje, večje, močnejše, tudi po tujih trgih, željo se pokazati. Bili so poizkusi, a izkušnje ne dobre.
»Delala sem kalkulacije, koliko sem dobila za vloženo energijo. Rezultat ni bil v prid moje energije. Počutje mi je bilo pomembno in žal sem ugotovila, da vložim preveč za majhen rezultat. Nisem želela delati samo za modno pisto, ko potem kolekcija obstane v skladišču ali na smetišču. Vedno sem zato iskala mejo, do kod grem lahko z estetiko, da še ohranim produkt, ki je nosljiv.«
»Svoboda je v minimalizmu. Obleka je tudi naš tihi govor, z njo sporočamo marsikaj o sebi, svojih načelih, kažemo tudi, koliko časa smo porabili za izbor in urejanje. Če imamo dober izbor, s tem prihranimo čas še za kaj drugega, meni se to zdi pomembno. Zato je začetni premislek ob nakupu zelo dragocen. Dober izbor oblačil postane naša druga koža, v katerih se odlično počutimo in jih nosimo dolgo časa. Na področju tekstila so se zgodile velike spremembe. Danes morajo biti proizvodnje tkanin celostne, izpolnjevati morajo številne kriterije in zaveze, ki zmanjšujejo obremenitve na okolje. V osnovi velja, da se v neki tkanini počutimo dobro, mora biti naravnega deleža v njej vsaj trideset odstotkov, kar še omogoča dihanje in nas ne zapre.«
»Obleka je naš podpis. Mediji - in toliko jih je, vemo, da močno vplivajo. Vpijejo o tem, koliko boljši bi morali biti. Vsak se nekoliko podvrže temu. Pritisk je močan. Dobro je izoblikovati svoj stil, v katerem se dobro počutimo in se z njim lahko poistovetimo.«
Via positiva
K pogovoru smo povabili inženirko oblikovanja, kreatorko, direktorico in ustanoviteljico podjetja ter blagovne znamke moških oblačil SENS, Zlato Zavašnik. Urejenost je pomembna, zelo vpliva na človeka in na njegovo počutje, tudi na okolje, v katerem se giblje. Zato je vredno v to vložiti nekaj časa, koliko?, naj vsak presodi sam. S pregovorom, da obleka naredi človeka, se ne strinjam najbolj. Bi pa rekla, obleka spremeni razpoloženje človeka in dejansko vpliva nanj navzven in navznoter, in to se mi zdi izjemno pomembno. Zlata še doda: Obleka vseeno nima takšnega vpliva, da bi nas naredila. Lahko pa držo in svoj karakter izrazimo ali podpremo z obleko, to pa.
Zlata Zavašnik ustvarja že štirideset let. Kombinacija oblikovalke in podjetnice, ki se v njej prepleta, se je izkazala za veliko prednost. Eno od njenih vodil je trajnost, med prvimi je vstopila v bolj trajnostne in do okolja ter ljudi odgovornejše izdelan tekstil. Trideset let praznuje njena blagovna znamka. S svojo predanostjo in zavedanjem o potrebah trga po kakovostni moški modi in obleki je leta 1994 zagnala lastno blagovno znamko. Z minimalističnimi in vsestranskimi dizajni je revolucionirala slovensko modo, postala del slovenske oblačilne dediščine. Njena zavezanost etiki v poslovnih odnosih je bila odločilna za preživetje in rast tudi v obdobju ko so se številna tekstilna podjetja zapirala. Spominja se, kako se je čez noč trg razpolovil. Njena odločitev, da bo nadaljevala, je v celoti spremenila platformo podjetja.
Treba je bilo zožiti poslovanje. Se specializirati. Meni je pomembno, da nisem razpršena. Potrebujem fokus. Najti širino znotraj tega, je zame izziv. In da se, kar je zanimivo.
»Obleka ne more narediti človeka, to se mi zdi premočno. Obleka vseeno nima takšnega vpliva. Mislim, da mora imeti človek že sam po sebi neko držo, karakter, da lahko potem to izrazi ali poudari skozi obleko. Če nima vrednot, mu jih žal tudi obleka ne more dati. Z obleko lahko pridobi pozornost, zgradila pa ga ne bo kot človeka v polnem pomenu te besede.«
»Žal večini ljudi trendi in cene narekujejo izbor. Vse skupaj je danes žal na kvantiteti in ne na kakovosti. Tudi mladi si raje kupijo pet majic kot eno, ki je za nošnjo prijetnejša in ki »boža« kožo. To bi morali veliko bolj izpostavljati, ker z obleko kažemo tudi svoje vrednote. Manj je več, ne samo v smislu barv in vzorcev, tudi v količinskem smislu je manj več. Na koncu prihranimo, ko smo za oblačilo na začetku odšteli več, a ga nosili dolgo časa. To vpliva na mnoga področja življenj, smo vzor naslednjim generacijam, to je velika tema.«
Ko sem bila mlajša sem seveda imela ideje, večje, močnejše, tudi po tujih trgih, željo se pokazati. Bili so poizkusi, a izkušnje ne dobre.
»Delala sem kalkulacije, koliko sem dobila za vloženo energijo. Rezultat ni bil v prid moje energije. Počutje mi je bilo pomembno in žal sem ugotovila, da vložim preveč za majhen rezultat. Nisem želela delati samo za modno pisto, ko potem kolekcija obstane v skladišču ali na smetišču. Vedno sem zato iskala mejo, do kod grem lahko z estetiko, da še ohranim produkt, ki je nosljiv.«
»Svoboda je v minimalizmu. Obleka je tudi naš tihi govor, z njo sporočamo marsikaj o sebi, svojih načelih, kažemo tudi, koliko časa smo porabili za izbor in urejanje. Če imamo dober izbor, s tem prihranimo čas še za kaj drugega, meni se to zdi pomembno. Zato je začetni premislek ob nakupu zelo dragocen. Dober izbor oblačil postane naša druga koža, v katerih se odlično počutimo in jih nosimo dolgo časa. Na področju tekstila so se zgodile velike spremembe. Danes morajo biti proizvodnje tkanin celostne, izpolnjevati morajo številne kriterije in zaveze, ki zmanjšujejo obremenitve na okolje. V osnovi velja, da se v neki tkanini počutimo dobro, mora biti naravnega deleža v njej vsaj trideset odstotkov, kar še omogoča dihanje in nas ne zapre.«
»Obleka je naš podpis. Mediji - in toliko jih je, vemo, da močno vplivajo. Vpijejo o tem, koliko boljši bi morali biti. Vsak se nekoliko podvrže temu. Pritisk je močan. Dobro je izoblikovati svoj stil, v katerem se dobro počutimo in se z njim lahko poistovetimo.«
Via positiva
Point out - digitalno marketinška agencija ima prav takšen slogan, ne gre prepuščati uspeha verjetnosti. Po letih izkušenj dela s partnerji, so razvili Algoritem rasti, ogrodje za marketinško rast, prilagodljivo vsakemu podjetju ali znamki. Izhaja iz celostnega pogleda na digitalni marketing in pomaga izbirati prave aktivnosti v sklopu zmožnosti ter izzivov podjetja s ciljem zagotavljanja rasti. Ne verjamejo v napake, temveč v priložnosti za izboljšave. Prepoznavajo najboljše lastnosti vsakega člana ekipe ter mu pomagajo stopiti korak dlje in rasti. Osebno in karierno. V agenciji POINT OUT nudijo okolje in kulturo, ki povezuje, širi obzorja in zmaguje. O njihovi filozofiji in poslovnipoti smo govorili s soustanoviteljema Nejcem Slovnikom in Zoranom Bosančićem.
Via positiva
Point out - digitalno marketinška agencija ima prav takšen slogan, ne gre prepuščati uspeha verjetnosti. Po letih izkušenj dela s partnerji, so razvili Algoritem rasti, ogrodje za marketinško rast, prilagodljivo vsakemu podjetju ali znamki. Izhaja iz celostnega pogleda na digitalni marketing in pomaga izbirati prave aktivnosti v sklopu zmožnosti ter izzivov podjetja s ciljem zagotavljanja rasti. Ne verjamejo v napake, temveč v priložnosti za izboljšave. Prepoznavajo najboljše lastnosti vsakega člana ekipe ter mu pomagajo stopiti korak dlje in rasti. Osebno in karierno. V agenciji POINT OUT nudijo okolje in kulturo, ki povezuje, širi obzorja in zmaguje. O njihovi filozofiji in poslovnipoti smo govorili s soustanoviteljema Nejcem Slovnikom in Zoranom Bosančićem.
Via positiva
V predsedniški palači je sredi januarja iz rok predsednika države Boruta Pahorja v sicer četrtem zaporednem izboru za Inženirko leta 2021 prejela dr. Nataša Kovačević, vodja projektov na oddelku za raziskave v družbi Kolektor Group. Izbor se odvija v soorganizaciji revije IRT3000, družbe Mediade ter z drugimi sodelujočimi partnerji. Je del projekta Inženirke in inženirji bomo!, ki mlade z dogodki na gimnazijah in šolskih centrih že enajsto leto (od leta 2012) navdušuje za inženirstvo, tehniko, naravoslovje in inovativnost. Izbor inženirka leta v ospredje postavlja osebo, ki je lahko s svojim delom in osebnostjo zgled in navdih mlajšim generacijam deklet, da se bodo lažje odločala za perspektivne inženirske poklice. V letošnji generaciji slovenskih inženirk je komisija predsednico razreda prepoznala v Nataši Kovačević. Ob raziskovalnih in inženirskih podvigih ter prispevanju skupnosti namreč navdihuje tudi kot oseba. Njena osebnost izraža strast do dela in jasne cilje, ki se jih loteva z zagnanostjo in trdim delom. Ko spregovori o svojem delu, ji oči zažarijo. Navduši z umirjeno, a odločno samozavestjo.
Via positiva
V predsedniški palači je sredi januarja iz rok predsednika države Boruta Pahorja v sicer četrtem zaporednem izboru za Inženirko leta 2021 prejela dr. Nataša Kovačević, vodja projektov na oddelku za raziskave v družbi Kolektor Group. Izbor se odvija v soorganizaciji revije IRT3000, družbe Mediade ter z drugimi sodelujočimi partnerji. Je del projekta Inženirke in inženirji bomo!, ki mlade z dogodki na gimnazijah in šolskih centrih že enajsto leto (od leta 2012) navdušuje za inženirstvo, tehniko, naravoslovje in inovativnost. Izbor inženirka leta v ospredje postavlja osebo, ki je lahko s svojim delom in osebnostjo zgled in navdih mlajšim generacijam deklet, da se bodo lažje odločala za perspektivne inženirske poklice. V letošnji generaciji slovenskih inženirk je komisija predsednico razreda prepoznala v Nataši Kovačević. Ob raziskovalnih in inženirskih podvigih ter prispevanju skupnosti namreč navdihuje tudi kot oseba. Njena osebnost izraža strast do dela in jasne cilje, ki se jih loteva z zagnanostjo in trdim delom. Ko spregovori o svojem delu, ji oči zažarijo. Navduši z umirjeno, a odločno samozavestjo.
Via positiva
V Sloveniji imamo veliko poslovnih priložnosti, če bomo le več sodelovali, tudi v iskanju prebojnih idej. Ob skorajšnjem sklepu leta je prav, da se ozremo optimistično v prihodnja obdobja, govorili smo o poslovnem svetu in priložnostih, ki jih omogoča javna agencija Spirit Slovenija, za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in tehnologije, z direktorjem dr.Tomažem Kostanjevcem. Ob sklepu pa za nekaj minut pred mikrofonom gostili še glavnega direktorja Yaskawe Slovenija, tovarne robotov, dr. Huberta Koslerja.
Via positiva
V Sloveniji imamo veliko poslovnih priložnosti, če bomo le več sodelovali, tudi v iskanju prebojnih idej. Ob skorajšnjem sklepu leta je prav, da se ozremo optimistično v prihodnja obdobja, govorili smo o poslovnem svetu in priložnostih, ki jih omogoča javna agencija Spirit Slovenija, za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in tehnologije, z direktorjem dr.Tomažem Kostanjevcem. Ob sklepu pa za nekaj minut pred mikrofonom gostili še glavnega direktorja Yaskawe Slovenija, tovarne robotov, dr. Huberta Koslerja.
Via positiva
V letu 1991, ko se je Slovenija osamosvojila in je bilo dovoljeno podjetništvo ter zasebni kapital, so se rojevala tudi podjetja, ki so uspešna še danes. Eno izmed njih je SAM, ki ima sedež v Jaršah pri Domžalah, svoje poslovalnice pa po vsej Sloveniji. Z njim Radio Ognjišče že dolgo dobro sodeluje, ljudje v podjetju so naši poslovni prijatelji. Za intervju smo prosili direktorja Simona Cerarja, ki je spregovoril o svojih začetkih, načrtih ter tudi o svojih največjih željah in izzivih. Njegova najpomembnejša naloga v podjetju je, pravi, dobro počutje in sodelovanje zaposlenih.
Via positiva
V letu 1991, ko se je Slovenija osamosvojila in je bilo dovoljeno podjetništvo ter zasebni kapital, so se rojevala tudi podjetja, ki so uspešna še danes. Eno izmed njih je SAM, ki ima sedež v Jaršah pri Domžalah, svoje poslovalnice pa po vsej Sloveniji. Z njim Radio Ognjišče že dolgo dobro sodeluje, ljudje v podjetju so naši poslovni prijatelji. Za intervju smo prosili direktorja Simona Cerarja, ki je spregovoril o svojih začetkih, načrtih ter tudi o svojih največjih željah in izzivih. Njegova najpomembnejša naloga v podjetju je, pravi, dobro počutje in sodelovanje zaposlenih.
Ni meje za dobre ideje
Jelka Verk je solastnica družbeno odgovorne blagovne znamke More than beauty. Prva na svetu je ustvarila kreacije, ki jih lahko naročimo, kot po meri ukrojen model, ter pripravljeno prejmemo na dom, kjer sami le še zašijemo in dobimo vrhunski kos oblačila. Če šivalnega stroja nimamo, pa izbrani kos zašijejo v Varstveno delovnem centru. Vključevanje, sodelovanje, skrb za sočloveka, preudarnejše trošenje, ter da bi z oblačili poudarjali vrednote, za katerimi stojimi, so sporočila, ki jih Jelka vnaša v svoje delo ter jih želi širiti med ljudi.
Ni meje za dobre ideje
Jelka Verk je solastnica družbeno odgovorne blagovne znamke More than beauty. Prva na svetu je ustvarila kreacije, ki jih lahko naročimo, kot po meri ukrojen model, ter pripravljeno prejmemo na dom, kjer sami le še zašijemo in dobimo vrhunski kos oblačila. Če šivalnega stroja nimamo, pa izbrani kos zašijejo v Varstveno delovnem centru. Vključevanje, sodelovanje, skrb za sočloveka, preudarnejše trošenje, ter da bi z oblačili poudarjali vrednote, za katerimi stojimi, so sporočila, ki jih Jelka vnaša v svoje delo ter jih želi širiti med ljudi.
Naš gost
Milan Herzog, za nekatere skrivnostni graščak, za druge poslovnež, živi in dela v Švici, njegov dom pa je med drugim tudi grad v Gornji Radgoni. Od Avstrije, Švice, Nemčije, do Združenih držav Amerike in Avstralije, se je in se vije njegova poslovna pot. Svoj prispevek je dodal tudi k uspešni osamosvojitvi naše domovine na mednarodnem področju. S petnajstimi leti si je zadal cilj, da mora do tridesetega leta starosti narediti nekaj vidnega iz svojega življenja, uspelo mu je.
Naš gost
Ni meje za dobre ideje
Hana Likar je s skupino sošolcev razvila idejo združevalne točke za mlade. Predstavili so jo na enem od tradicionalnih tekmovanj inovativnih rešitev Popri, ki deluje znotraj Primorskega tehnološkega parka.
Ni meje za dobre ideje
Kmetijska oddaja
V oddaji smo pripravili kratko analizo odziva kmetijskega ministrstva na miren in dostojanstven protest živinorejcev, na predzadnji dan sejma AGRA. Dogajanje je komentiral novinar, urednik in kmetovalec Martin Nahtigal. Ustavili smo se tudi ob ocenjevanju medu in opozorili na nedorečenosti glede registracije zdravil, potrebnih za izvajanje anestezije prašičkov.
Svetovalnica
V studiu se nam je pridružil Leon Krnel iz Društva katoliških pedagogov Slovenije. Slišali smo, kako so se na šolsko leto pripravljali učitelji in profesorji in kakšna so njihova pričakovanja do šolarjev, kakšna do staršev. Kako biti pedagog, ki prinaša upanje v ta svet?
Globine
Tokrat smo si v 7. delu cikla Dialog z ateizmom vzeli čas za refleksijo: ateist Simon Rigač je delil svoj pogled na srečanja, snemanje oddaj, povedal je, kaj se ga je dotaknilo, v zadnjem delu pogovora pa je beseda tekla o ustvarjanju glasbe z umetno inteligenco. Začeli smo s ponovitvijo dela pogovora z jezuitom p. Damjanom Ristićem o tem, kako razumemo ateizem in kakšne oblike poznamo. Vprašanja za oba gosta lahko pošljete na: globine@ognjisce.si
Naš gost
Naša gostja je bila nekdanja imago terapevtka Meta Tavčar. Poslušalci se je najbrž spomnijo iz oddaj Za življenje, v katerih sta bila s soprogom Rudijem redna gosta.
Slovencem po svetu in domovini
V Trstu so danes podpisali statut organizacijskega združenja za Europeado 2028 - evropsko nogometno prvenstvo jezikovnih manjšin. Za slovensko narodnostno skupnost v Italiji so ga podpisali: Svet slovenskih organizacij, Slovenska kulturno-gospodarska zveza in Združenje slovenskih športnih društev v Italiji. Dogodek je potekal ob navzočnosti deželnega svetnika za lokalno samoupravo Pierpaola Robertija. S tem je bil ustanovljen formalni subjekt, ki bo zadolžen za pripravo in izvedbo Europeade 2028, velike športne prireditve, ki jo organizira FUEN - Federalistična unija evropskih narodnih skupnosti. Tekmovanje bo med koncem junija in začetkom julija 2028 potekalo v Furlaniji-Julijski krajini, sodelovale pa bodo moške in ženske nogometne ekipe različnih evropskih jezikovnih in narodnih manjšin. Organizatorji naglašajo, da je Europeada mnogo več kot športno tekmovanje - je praznik raznolikosti, jezika in kulture evropskih manjšin ter pomembna platforma za krepitev sodelovanja, medsebojnega spoštovanja in povezovanja med skupnostmi.
Duhovna misel
Hčerka je prosila župnika, da bi prišel obiskat njenega bolnega očeta. Ko je župnik prišel, je našel bolnika na postelji, podprtega z dvema ...
Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Za nasmeh
Rubriko pripravlja Marjan Bunič