Zgodbe za otroke
Naši prijatelji so, po Marijinem vabilu, na srečanje s Kraljico pripeljali nove prijatelje. Marija je spregovorila tudi o obletnici prikazanja fatimskim pastirčkom.
Zgodbe za otroke
Naši prijatelji so, po Marijinem vabilu, na srečanje s Kraljico pripeljali nove prijatelje. Marija je spregovorila tudi o obletnici prikazanja fatimskim pastirčkom.
Zgodbe za otroke
Otroci, glavni junaki letošnjih šmarnic, tokrat razmišljajo o Jezusu, ki je pastir. Ovce ga poslušajo, ker vedo, da jih ima rad in zaupajo Vanj, ki jim bo pokazal pot do dobre paše. Jezus je torej pastir, pa mi, smo res njegove ovce?
Zgodbe za otroke
Otroci, glavni junaki letošnjih šmarnic, tokrat razmišljajo o Jezusu, ki je pastir. Ovce ga poslušajo, ker vedo, da jih ima rad in zaupajo Vanj, ki jim bo pokazal pot do dobre paše. Jezus je torej pastir, pa mi, smo res njegove ovce?
Zgodbe za otroke
Tokrat že naslov pove vse in lepo vabi k poslušanju šmarnic. Bog deluje, Božja beseda nagovarja, če ji le dovolimo, da vstopi v nas.
Zgodbe za otroke
Tokrat že naslov pove vse in lepo vabi k poslušanju šmarnic. Bog deluje, Božja beseda nagovarja, če ji le dovolimo, da vstopi v nas.
Zgodbe za otroke
Erazem je v dvomih. “Pravijo, da je Jezus usmiljen in da ljubi vse ljudi, tudi grešnike. Le zakaj je potem tako nepopustljiv? Zakaj pusti, da ga učenci zapuščajo, jim res ne more ustreči?”
Zgodbe za otroke
Erazem je v dvomih. “Pravijo, da je Jezus usmiljen in da ljubi vse ljudi, tudi grešnike. Le zakaj je potem tako nepopustljiv? Zakaj pusti, da ga učenci zapuščajo, jim res ne more ustreči?”
Zgodbe za otroke
Glavni junaki naše zgodbe so spoznali, da, kadar se sprejo, niso prav nič drugačni od tistih, ki so se v evangeliju ob Jezusu brez zveze prepirali. Staknili so glave in se mirno pogovorili o evharistiji in čistem srcu.
Zgodbe za otroke
Glavni junaki naše zgodbe so spoznali, da, kadar se sprejo, niso prav nič drugačni od tistih, ki so se v evangeliju ob Jezusu brez zveze prepirali. Staknili so glave in se mirno pogovorili o evharistiji in čistem srcu.
Zgodbe za otroke
Karla, Jan in Erazem so, po marijinem nasvetu, na srečanje z Gospo povabili tudi Lučko. Kako presenečena in hvaležna je bila, ko je spoznala, zakaj naši junaki vsak dan po šmarnicah tečejo na rob gozdne jase …
Zgodbe za otroke
Karla, Jan in Erazem so, po marijinem nasvetu, na srečanje z Gospo povabili tudi Lučko. Kako presenečena in hvaležna je bila, ko je spoznala, zakaj naši junaki vsak dan po šmarnicah tečejo na rob gozdne jase …
Zgodbe za otroke
Tokrat bodo marijini odgovori, nasveti avtorice zgodb in šmarnična naloga opozarjali na resnico, da Jezus ni prišel na svet, da bi delal, kar si sam izmisli, ampak to, kar mu naroči Oče. Po tej resnici bo lažje ubogati starše in učitelje …
Zgodbe za otroke
Tokrat bodo marijini odgovori, nasveti avtorice zgodb in šmarnična naloga opozarjali na resnico, da Jezus ni prišel na svet, da bi delal, kar si sam izmisli, ampak to, kar mu naroči Oče. Po tej resnici bo lažje ubogati starše in učitelje …
Zgodbe za otroke
Danes bo Marija otrokom razložila, zakaj se Jezus v evangelijih predstavlja s simboli. Zakaj pravi, da je pastir, vinska trta, vrata …
Zgodbe za otroke
Danes bo Marija otrokom razložila, zakaj se Jezus v evangelijih predstavlja s simboli. Zakaj pravi, da je pastir, vinska trta, vrata …
Slovencem po svetu in domovini
V slovenski cerkvi svetega Rafaela v Merrylandsu v Sydneyju v Avstraliji bo tamkajšnji slovenski župnik frančiškan p. Darko Žnidaršič jutri ob pol enajstih dopoldne po krajevnem času daroval pogrebno sveto mašo za pokojnega Florjana Auserja. Bil je lastnik, urednik in oblikovalec Glasa Slovenije, revije, ki je najprej izhajala v tiskani obliki, sedaj pa je to spletna stran Stičišče avstralskih Slovencev. Več let je bil tudi predstavnik Slovencev iz Avstralije v Svetu Vlade Republike Slovenije za Slovence po svetu. Po njegovi zaslugi, delavnosti in odprtosti je veliko digitaliziranega gradiva iz življenja rojakov v Avstraliji že v Arhivu RS v Ljubljani. Florjan Auser je zadnja leta živel v Sloveniji, večkrat pa je bil v svoji drugi domovini Avstraliji. V četrtek po veliki noči je v 77-tem letu življenja v bolnišnici v Melbournu umrl za posledicami možganske kapi. Pokopan bo v Sloveniji.
Komentar tedna
Skrajni čas je, da demokratična Slovenija, naslednica totalitarne države, opravi državniško dolžnost in rehabilitira nedolžne žrtve tega nasilja, kot je večina Evrope rehabilitirala žrtve fašizma, komunizma in nacizma. Dostojno je treba pokopati mrtve, označiti krivce in uresničiti demokratične standarde, ki so pogoj za spravo, kot so naša društva zapisala v Izjavi 1945 z naslovom »Edinost sreča sprava, k nam naj nazaj se vrnejo«.
Kmetijska oddaja
Povabili smo na letošnji 36. festival Dobrote Slovenskih kmetij in opozorili na nekatere najpomembnejše novice s kmetijskega področja.
Naš pogled
Za papežem Argentincem smo dobili papeža Američana. Osebno spremljanje konklava je še bolj doživeto, če moraš pri tem kot novinar tudi sodelovati. Kaj nam Leon XIV sporoča? Petrov namestnik, ki želi biti z nami eden od vernikov in za nas tudi škof - pastir, želi, da skupaj sledimo Kristusu. Želi poslušati, graditi mostove, pozivati k miru in opozarjati na zapostavljene.
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba ob 20. uri bomo predvajali nagovore, ki so jih v organizaciji Društva poslancev devedesetih, pripravili uvodničarji različnih nazorskih usmeritev ob 80. obletnici konca 2.svetovne vojne. V pogovoru, ki je potekal preko zoom povezave v ponedeljek, 5. maja so spregovorili predsednik Zveze borcev Marijan Križman, zgodovinar dr. Jože Dežman, zgodovinarka in hči partizana Saša Kos, škofov vikar, duhovnik Bogdan Vidmar in pravnuk žrtev komunističnega nasilja Marko Gruden. Ob tem je treba kot morda najpomembnejše izpostaviti, da se je očitno vzpostavilo zavedanje, da se bomo med seboj morali pogovarjati, poslušati in slišati.
Kulturni utrinki
Spoznali smo novo pesniško zbirko Stanke Mihelič. Knjigo molitev Ozri se name in me poslušaj je izdala v jubilejnem Svetem letu in jo posvetila vsem romarjem Upanja.
Ni meje za dobre ideje
Na enem od dogodkov Andragoškega centra smo srečali Bernarda Šutića, ki je v sklopu Orehovega gaja vodil projekt Čopič. Orehov gaj je prijeten, zelen in domač prostor v predmestju naše prestolnice. Z omenjenim projektom ljudem omogočijo vstop v ustvarjalnost in jih spodbudijo, da izstopijo iz cone ponavljajočega.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Vampe, domače ali kupljene, najprej očistimo in jih dobro prekuhamo, da so mehki. Ohlajene narežemo na tanke, kratke trakove. Nato na maščobi (če imamo lahko tudi na (domači) hamburški slanini ali zaseki) prepražimo narezano čebulo ter ko je dobro prepraženo, še narezane vampe. Lahko dodamo malo paradižnika, poprašimo z moko in zalijemo s tekočino ter pokuhamo. Po okusu jih solimo. K vampom lahko ponudimo kruh, polento, žgance, kuhan krompir, kruhove cmoke. To je kot glavna jed, podobna golažu. Lahko celo hkrati pripravimo golaž in vampe in si vsak vzame malo enega in malo drugega.
Minute za kmetijstvo in podeželje
V Minoritskem samostanu na Ptuju se jutri začenja 36. festival Dobrote slovenskih kmetij, ki ga v navezi z Mestno občino Ptuj pripravljajo Kmetijsko-gozdarski zavod Ptuj in Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, v sodelovanju z vsemi območnimi kmetijsko gozdarskimi zavodi. Čeprav se festival uradno odpre opoldne, ga bodo tradicionalno začeli dopoldne ob 9.00 s posvetom na temo združevanja in povezovanja za skupno trženje pridelkov in izdelkov s kmetij, pravi vodja festivala Peter Pribožič.