Is podcast
Pri Založbi Ognjišče je izšla knjiga Biblia Carniolica avtorja Milana Plešca. Ob čebelarski dediščini ga zanima tudi lekarniška, je avtor bogate zbirke, ki je na ogled v Radovljici. Poslikave panskih končnic, njihovo nastajanje, bogastvo in sporočila predvsem svetopisemskih likov, je bilo v ospredju pogovora, pa tudi dejstvo, da so poslikane panjske končnice posebnost Slovenije.
Pri Založbi Ognjišče je izšla knjiga Biblia Carniolica avtorja Milana Plešca. Ob čebelarski dediščini ga zanima tudi lekarniška, je avtor bogate zbirke, ki je na ogled v Radovljici. Poslikave panskih končnic, njihovo nastajanje, bogastvo in sporočila predvsem svetopisemskih likov, je bilo v ospredju pogovora, pa tudi dejstvo, da so poslikane panjske končnice posebnost Slovenije.
Pri Založbi Ognjišče je izšla knjiga Biblia Carniolica avtorja Milana Plešca. Ob čebelarski dediščini ga zanima tudi lekarniška, je avtor bogate zbirke, ki je na ogled v Radovljici. Poslikave panskih končnic, njihovo nastajanje, bogastvo in sporočila predvsem svetopisemskih likov, je bilo v ospredju pogovora, pa tudi dejstvo, da so poslikane panjske končnice posebnost Slovenije.
Radovednost in učenje spodbujata k polnejšemu in bolj zadovoljnemu življenju. Ob Svetovnem dnevu duševnega zdravja in Mednarodnem dnevu starejših smo izpostavili pozitivne zgodbe učečih. V sklopu petletnega vseslovenskega projekta Andragoškega centra Slovenije Lahko.si pridobivamo nova znanja in veščine. V oddaji smo izpostavili, zakaj postaja vseživljenjsko učenje eden od zelo pomembnih pogojev za bolj vključujočo in strpnejšo družbo.
Radovednost in učenje spodbujata k polnejšemu in bolj zadovoljnemu življenju. Ob Svetovnem dnevu duševnega zdravja in Mednarodnem dnevu starejših smo izpostavili pozitivne zgodbe učečih. V sklopu petletnega vseslovenskega projekta Andragoškega centra Slovenije Lahko.si pridobivamo nova znanja in veščine. V oddaji smo izpostavili, zakaj postaja vseživljenjsko učenje eden od zelo pomembnih pogojev za bolj vključujočo in strpnejšo družbo.
Arhitektura je danes mnogo več kot je bila nekoč. Že zato, ker je pri načrtovanju pridobila množico novih izračunov, ki morajo zagotavljati - ob uporabnosti, varnosti, likovnosti in ostalem, tudi trajnost ter energetsko varčnost. Prostor je skupen in vpliva na vse. Zaradi omejenosti prostora je prostor vrednota, ki zahteva odgovoren premislek ob morebitni gradnji. S tem opisom smo nakazali le del širšega in kompleksnega pomena razumevanja prostora ter arhitekture. Za več premislekov smo zato k pogovoru povabili Lenko Kavčič, arhitektko, zagovornico kakovostnega prostora in direktorico festivala Odprte hiše.
Arhitektura je danes mnogo več kot je bila nekoč. Že zato, ker je pri načrtovanju pridobila množico novih izračunov, ki morajo zagotavljati - ob uporabnosti, varnosti, likovnosti in ostalem, tudi trajnost ter energetsko varčnost. Prostor je skupen in vpliva na vse. Zaradi omejenosti prostora je prostor vrednota, ki zahteva odgovoren premislek ob morebitni gradnji. S tem opisom smo nakazali le del širšega in kompleksnega pomena razumevanja prostora ter arhitekture. Za več premislekov smo zato k pogovoru povabili Lenko Kavčič, arhitektko, zagovornico kakovostnega prostora in direktorico festivala Odprte hiše.
Zakaj On je geslo letošnjega festivala verne mladine v Stični. Br. Luka Modic je vodja duhovnih vsebin festivala in ga bomo v oddaji vprašali, podobno kot je odgovoril za podkast namenjen mladim v vabilo na festival v Stično, zakaj verovati, kako živeti z vero, kako veri dati smisel, kje čutimo sadove vere, kako se odzvati ob morebitnem zasmehovanju, in še marsikaj drugega. Iskriv sogovornik, ki bo gotovo pustil sledi tudi v vašem dojemanju vere in življenja sploh.
Zakaj On je geslo letošnjega festivala verne mladine v Stični. Br. Luka Modic je vodja duhovnih vsebin festivala in ga bomo v oddaji vprašali, podobno kot je odgovoril za podkast namenjen mladim v vabilo na festival v Stično, zakaj verovati, kako živeti z vero, kako veri dati smisel, kje čutimo sadove vere, kako se odzvati ob morebitnem zasmehovanju, in še marsikaj drugega. Iskriv sogovornik, ki bo gotovo pustil sledi tudi v vašem dojemanju vere in življenja sploh.
V neokrnjeni naravi v osrčju Vidovskih hribov na Notranjskem smo obiskali Franca Tekavca, kjer ima posestvo z nasadi in destilarno. Nedavno je za izdelke blagovne znamke Bahne pridobil certifikat zaščitene geografske označbe in za eno od pijač prejel najvišjo nagrado na strokovnem ocenjevanju. Začel je v šolstvu, nadaljeval v gospodarstvu in sredi sedemdesetih let prejšnjega stoletja začel s podjetniško zgodbo, ki odmeva doma kot v tujini. V življenju ga vodi vedoželjnost in načelo, ne glede na vse, kar se zgodi, ohraniti optimizem. Svojevrsten sogovornik, kakršnega ne srečamo pogosto.
V neokrnjeni naravi v osrčju Vidovskih hribov na Notranjskem smo obiskali Franca Tekavca, kjer ima posestvo z nasadi in destilarno. Nedavno je za izdelke blagovne znamke Bahne pridobil certifikat zaščitene geografske označbe in za eno od pijač prejel najvišjo nagrado na strokovnem ocenjevanju. Začel je v šolstvu, nadaljeval v gospodarstvu in sredi sedemdesetih let prejšnjega stoletja začel s podjetniško zgodbo, ki odmeva doma kot v tujini. V življenju ga vodi vedoželjnost in načelo, ne glede na vse, kar se zgodi, ohraniti optimizem. Svojevrsten sogovornik, kakršnega ne srečamo pogosto.
Ob tradicionalnem kolesarskem romanju smo na Koroškem pred mikrofon povabili pevca, ki ju poznamo z radijskih počitnic Danila in Branka. Za zanimivejši pogovor pa povabili še Marijo, vsi trije so vpeti v več različnih pevskih sestavov. Pesem jim vpliva upanje in življenju daje smisel. Kako se prepleta v njihov vsakdan, kako jim pomaga pisati pozitivne zgodbe, smo slišali v pogovoru s terena.
Ob tradicionalnem kolesarskem romanju smo na Koroškem pred mikrofon povabili pevca, ki ju poznamo z radijskih počitnic Danila in Branka. Za zanimivejši pogovor pa povabili še Marijo, vsi trije so vpeti v več različnih pevskih sestavov. Pesem jim vpliva upanje in življenju daje smisel. Kako se prepleta v njihov vsakdan, kako jim pomaga pisati pozitivne zgodbe, smo slišali v pogovoru s terena.
Dr. Ambrož Kvartič je doktor etnologije in kulturne antropologije. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je asistent za folkloristiko in primerjalno mitologijo, raziskuje sodobne pripovedne in pesemske folklore, je avtor več knjig. Doma v ugankah. Avtor ali soavtor več radijskih in televizijskih oddaj, sodeloval je pri nekaj muzikalih in za Povodnega moža napisal scenarij. Zbirka pesmi z naslovom Rimana kaša je nominirana za večernico.
Dr. Ambrož Kvartič je doktor etnologije in kulturne antropologije. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je asistent za folkloristiko in primerjalno mitologijo, raziskuje sodobne pripovedne in pesemske folklore, je avtor več knjig. Doma v ugankah. Avtor ali soavtor več radijskih in televizijskih oddaj, sodeloval je pri nekaj muzikalih in za Povodnega moža napisal scenarij. Zbirka pesmi z naslovom Rimana kaša je nominirana za večernico.
Zoran Drobnjak rad hodi, prehodil je že več znanih in odmevnih poti. V poletju 2024 pa si je zadal poseben podvig, v pomoč otrokom in mladim z rakom. Prvega avgusta je začel s hojo okrog Gradiškega jezera pri Lukovici. Sledili smo mu lahko na Facebooku in Instagramu z imenom Slo walker. Hodil je vsak dan, več ur. Z vsakodnevno krožno potjo je spodbujal k darovanju sredstev za Inštitut Zlata pentljica, otrok z rakom. Njihov osnovni namen je osvestiti vrstnike in širšo javnost o bolezni, se družiti in si pomagati. V pogovoru sta se pridružili Hana Hafner, ki je za diagnozo rak izvedela pri svojih desetih letih in njena mamica Katarina Hafner, tudi aktualna predsednica inštituta.
Zoran Drobnjak rad hodi, prehodil je že več znanih in odmevnih poti. V poletju 2024 pa si je zadal poseben podvig, v pomoč otrokom in mladim z rakom. Prvega avgusta je začel s hojo okrog Gradiškega jezera pri Lukovici. Sledili smo mu lahko na Facebooku in Instagramu z imenom Slo walker. Hodil je vsak dan, več ur. Z vsakodnevno krožno potjo je spodbujal k darovanju sredstev za Inštitut Zlata pentljica, otrok z rakom. Njihov osnovni namen je osvestiti vrstnike in širšo javnost o bolezni, se družiti in si pomagati. V pogovoru sta se pridružili Hana Hafner, ki je za diagnozo rak izvedela pri svojih desetih letih in njena mamica Katarina Hafner, tudi aktualna predsednica inštituta.
Na praznik Marijinega vnebovzetja smo se poklonili spominu na Alojza Rebulo, enaindvajsetega julija 2024 je minilo sto let od njegovega rojstva. V rodnem Šempolaju so mu ta dan pripravili srčno kulturno slovesnost, septembra pa na Znanstveno raziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti simpozij. O svojih spominih nanj in sodelovanju z verjetno po Ivanu Cankarju najvidnejšim pripovednikom našega časa, je govoril Jože Faganel, Pavle Ravnohrib pa je v oddaji med drugim interpretiral odlomek Namesto uvoda iz knjige Dve mladosti - ena ljubezen.
Na praznik Marijinega vnebovzetja smo se poklonili spominu na Alojza Rebulo, enaindvajsetega julija 2024 je minilo sto let od njegovega rojstva. V rodnem Šempolaju so mu ta dan pripravili srčno kulturno slovesnost, septembra pa na Znanstveno raziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti simpozij. O svojih spominih nanj in sodelovanju z verjetno po Ivanu Cankarju najvidnejšim pripovednikom našega časa, je govoril Jože Faganel, Pavle Ravnohrib pa je v oddaji med drugim interpretiral odlomek Namesto uvoda iz knjige Dve mladosti - ena ljubezen.
Sodobni človek vse pogosteje čuti izgubo pristnega stika s seboj, s Stvarnikom in s smislom bivanja. V enournih pogovorih s strokovnjaki različnih področij, predvsem pa s področja psihologije, razgrinjamo možnosti po vnovičnem prebujenju. Govorimo o izbirah, ki vračajo zadovoljstvo, kažemo drugačne možnosti notranje izpolnitve in spodbujamo k izstopu iz ujetosti, lažne privlačnosti agresivnega potrošništva ter novodobnih pritiskov o tem, kakšen naj bi bil uspešen človek - večno mlad, srečen in prekipevajoč v udobju. Izstopimo, da bi znova našli sebe. To je naš namen pogovornih oddaj, s katerimi stopamo na pozitivno stran.
Začetek šolskega leta je vedno čas prehoda, čas novega ritma, novih poudarkov in tudi čas načrtovanja. To najbolj občutimo starši šoloobveznih otrok in pedagoški delavci, pozna pa se tudi pri mnogih drugih poklicih.
V Cerkvi na Slovenskem se pastoralno leto običajno začne s pastoralnimi tečaji. Gre za poldnevne dogodke, praviloma organizirane v vseh šestih škofijah, ki se jih udeležujejo predvsem duhovniki, v manjši meri pa tudi drugi pastoralni sodelavci.
V čast mi je bilo, da so odgovorni k izvedbi letošnjih pastoralnih tečajev povabili Socialno akademijo. September je bil zato zame, pa tudi za s. Andrejo Godnič in Benjamina Siterja, ki sem ju povabil k izvedbi, mesec mnogih srečanj in mnogih poti. Na Mirenskem gradu, v Kančevcih, v Ljubljani, Novem mestu in Celju smo se srečali z okoli 300 duhovniki in laiškimi sodelavci iz vseh šestih škofij.
Z vami bi rad podelil nekaj svojih opažanj o tem, v kakšni kondiciji Cerkev na Slovenskem vstopa v novo pastoralno leto.
Komentar je pripravil Matej Cepin, direktor Socialne akademije.
Slovenska župnija sv. Gregorija Velikega v Hamiltonu v Kanadi je praznovala 60-letnico nadvse uspešnega delovanja. Praznovali so skozi vse leto, v nedeljo, 22. Septembra, pa je bil vrhunec. Rojaki so cerkev napolnili do zadnjega kotička. Somaševali so trije duhovniki: John Puntino (ravnatelj salezijanske skupnosti v Torontu, Andrej Golčnik (župnik iz Boštanju v Sloveniji) in domači župnik, salezijanec Drago Gačnik ob sodelovanju številnih laikov ter okteta Jurij Dalmatin iz Slovenije (Boštanj) in domačega angleškega zbora. Praznovanje se je nadaljevalo v dvorani, kjer je ambasador Andrej Gregor Rode v imenu Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu izročil več priznanj.
Poslanske skupine koalicijskih strank Gibanje Svoboda, SD in Levica so pripravile novelo zakona o javnem redu in miru, katere namen naj bi bil prepoved poveličevanja nacizma in fašizma. Kritiki trdijo, da namerava vladna koalicija z omenjenimi spremembami napadati politične nasprotnike, ki bi jih označili kot fašiste in prepovedati vsakršne spomine na domobrance, sovražnike komunistov v drugi svetovni vojni pred 80 leti. Gosta sta bila sodelavec Študijskega centra za narodno spravo, dr. Renato Podbersič in pa predsednik Nove slovenske zaveze dr. Matija Ogrin.
S prihodom hladnejših dni izbiramo vse bolj zaprto obutev. Zato je pomembno posvetiti več pozornosti negi stopal. Vida Ozis, strokovnjakinja medicinske pedikure, je svetovala o vsakodnevni skrbi nog ter o izboru nogavic in obutve.
Še vedno je odprto vprašanje nove koncesije za izvajanje Javne službe kmetijskega svetovanja. Slišite lahko, kako na ta zaplet gledajo predstavniki list, ki se potegujejo za vodenje Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. Mag. Jože Mohar pa je pripravil nekaj nasvetov pred setvijo ozimin.
Akademski pevski zbor France Prešeren Kranj pripravlja zanimiva koncerta slovenskih popularnih skladb v zborovski preobleki (5. in 6. 10). Predsednica zbora Eva Jelovčan nam je predstavila program in povabila na koncert!
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Vsi smo se že ali pa se še bomo soočili z izgubo ljubljene osebe. Velikokrat pa smo ljudje v stiski, ko nekdo od bližnjih doživi izgubo in ne vemo kako se na to odzvati. Predsednico Slovenskega društva Hospic Renata Jakob Roban je spregovorila o tem kako biti sočutna opora žalujočim.