Pečen kostanj? Kuhan kostanj? Kaj je boljše in kaj vse še lahko naredimo iz njega? Sestra Nikolina pravi, da je kuhanj kostanj sladek in zato zelo dober. Okusen je tudi pečen. Okusi so namreč različni. Iz kostanja lahko pripravimo nadeve npr. za rogljičke. Kostanj skuhamo, olupimo in potem zmeljemo ali zdrobimo. V kostanjevo kašo dodamo zmiksano smetano, prilijemo še kakšno drugo maščobo, ali pa malo jajčne kreme.  To je potem lahko odličen nadeva za rolado ali druge sladice. Kostanj lahko damo tudi v skrinjo. Zamrznemo lahko tudi že pripravljeno kostanjevo zmes. 

Poslušalec je sestro prosil za nasvet za nadevane paprike – ali je treba riž za nadev skuhati, ga je v prvi vrsti zanimalo. Sestra Nikolina je povedala, da za nadev potrebujemo mleto meso, ki ga pražimo na čebuli, dodamo riž in zalijemo z vodo (dvakrat toliko kot je riža). Ko se zmes ohladi, dodamo jajce in začimbe. S tem napolnimo paprike. Če bo nadeval s surovim rižem, bo slednji potreboval vlago, da se bo napel, da bo mehak, zato je bolje, da riž predhodno skuha. Lahko uporabi tudi pražen riž, ki mu je morda ostal prejšnji dan (ali mu je ostal enkrat prej, ga je ohladil in dal v skrinjo). Paprike lahko pripravi tudi v pečici ... Naloži naj jih v pekač z višjimi stranicami, ki ga je treba namazati. Paprike naj naloži tako, da je odprtina na vrhu. Prilije naj tekočino, pokrije in postavi v pečico. Tako se bo lepo skuhalo. Vmes pripravi omako, ki je ob koncu prelije med paprike.  

Sestro Nikolino je poslušalki svetovala, naj poleg aronije uporabi še drugo sadje npr. robide, tako bo marmelada bolj blagega okusa Aronijo naj opere, odcedi, odstrani peclje in skuha v majhni količini vode. Nato naj zmiksa ali prepasira, da gre lupina stran. Nato naj doda sladkor – na 1 kg sadja naj doda 20 dag sladkorja, če želi, da bi se prej skuhalo, naj doda še želirni sladkor. Med kuhanjem je treba redno mešati. 

Porova juha popestri naš jedilnik. Poleg pora potrebujemo še krompir in korenje. Por očistimo, razpolovimo in dobro operemo ter narežemo na rezance. Damo ga pražit na majhno količino maščobe (kot čebulo, saj je v bistvu čebulnica). Malo ga še posolimo in na majhni temperaturi večkrat pomešamo. Posebej skuhamo narezan krompir in korenje. Krompir odlijemo (tekočino prihranimo), stlačimo in dodamo stlačena 1-2 stroka česna. Dodamo pražen por in zalijemo s krompirjevo tekočino. Po potrebi dodamo še malo čiste juhe (če nam je npr. ostala od prejšnjega dne) ali malo pečenkinega soka. Solimo in po okusu popramo. Okus juhe lahko zelo izboljšamo z dodatkom kisle smetane ali kombinacijo jogurt-kisla smetana. Na vrhu pred serviranjem potresemo malo sesekljanega peteršilja. Tako juho lahko naredimo v vsakem letnem času, sploh če por prezimi na vrtu. Lahko ga sicer za zimo shranimo tudi tako, da ga presadimo z zemljo vred v kakšno večjo posodo ali pa suhega zavijemo v časopisni papir in naložimo v gajbico ali kartonsko škatlo.

Sestra Nikolina je poslušalki svetovala, naj fižolove stroke opere in ga nareže na 3-4 cm dolg koščke oz. po želji. 1 kg fižola naj zalije z1 l vode, doda kavno žličko soli in skuha al-dente. Tik pred koncem naj dodal 1 dl kisa in skupaj naj vre še 5-10 minut. Vroče naj naloži v ogrete kozarce, zalije s tekočino in dobro zapre ter postavi na pokrovček. Tako naj jih pusti, da se dobro ohladijo nato pa obrne in zloži v shrambo. 

Te buče lahko uporabimo za veliko jedi - od juhe do sladice. Juho pripravimo kremno, dodamo ji še kakšno žlico smetane. Na mizo postavimo tudi bučno olje, vsak si ga lahko doda (kane v juho) po okusu. Buče olupimo in narežemo na debelino enega prsta in naložimo na pekač. Potresem jih s sladkorjem in prelijem z vinom. Za 1 kg buč potrebujemo ¾ dl belega vina ali pa rose. Pokrijemo s pokrovom ali alufolijo in postavimo v pečico pri 180-190 stopinjah Celzija. Tako dobimo pečene buče (sok, ki pri tem nastane, lahko popijemo ali ga polijemo po biskvitu ...). Te buče so uporabne tudi za različne zavitke. Lahko ga naredimo z jabolki in bučami (pol-pol). Pečenega zavitka ne pozabimo pokriti, da se omedi, da je skorja mehka. 

Poslušalka je prosila za recept za vložen paradižnik v olju. Sestra Nikolina je predlagala, da ga vloži v olivnem olju. Paradižnik je treba oprati in temeljito posušiti, ga narezati in zložiti v kozarce ter zaliti z oljem ter dobro zapreti. Majhnih paradižnikov ni potrebno rezati, jih pa – tako predlaga sestra Nikolina – prebodemo z vilico in položimo na rešetko, da se res dobro odcedijo in posušijo. 

Poslušalki se je začela kvariti čežana, ki jo je dala v kozarce. Ali lahko odstrani samo zgornjo plast, ali mora vse zavreči, jo zanima. Sestra Nikolina ji je odgovorila, da naj, ko bo tako čežano potrebovala, odstrani le vrhnjo plast. Potem bo videla, kako bo. Če bi čežana v kozarcu zavrela, jo bo morala zavreči, sicer pa jo lahko mirno uporabi. Do tega lahko pride, če kozarčki niso bili dobro zaprti. To se zgodi tudi pri drugih primerih konzerviranja. A pozor. Ni treba zdaj odpirati vseh kozarcev, kjer se je na vrhu naredila skorjica. Šele, ko bo določen kozarec na vrsti za uporabo, ga odpremo in odstranimo vrhnjo plast ter nato uporabimo.