Dobro dozorel paradižnik očistimo, prerežemo in damo kuhat. Dno lonca oziroma kozice namažemo z oljem in mastjo in med kuhanjem večkrat do dna s kuhalnico. Če nastaja veliko tekočine, v posodo postavimo cedilo in tekočino pobiramo v drugo posodo. Tako dobimo lepo gosto mezgo, ki je zelo dobra za pice. Iz pobrane tekočine lahko naredimo paradižnikovo juho ali pa omako za nadevano papriko. Je pa to lahko tudi dobro za odžejanje.
Dobro dozorel paradižnik očistimo, prerežemo in damo kuhat. Dno lonca oziroma kozice namažemo z oljem in mastjo in med kuhanjem večkrat do dna s kuhalnico. Če nastaja veliko tekočine, v posodo postavimo cedilo in tekočino pobiramo v drugo posodo. Tako dobimo lepo gosto mezgo, ki je zelo dobra za pice. Iz pobrane tekočine lahko naredimo paradižnikovo juho ali pa omako za nadevano papriko. Je pa to lahko tudi dobro za odžejanje.
Dobro dozorel paradižnik očistimo, prerežemo in damo kuhat. Dno lonca oziroma kozice namažemo z oljem in mastjo in med kuhanjem večkrat do dna s kuhalnico. Če nastaja veliko tekočine, v posodo postavimo cedilo in tekočino pobiramo v drugo posodo. Tako dobimo lepo gosto mezgo, ki je zelo dobra za pice. Iz pobrane tekočine lahko naredimo paradižnikovo juho ali pa omako za nadevano papriko. Je pa to lahko tudi dobro za odžejanje.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Fižol očistimo in operemo ter blanširamo. To pomeni, da ga damo v vrelo, slano vodo samo toliko, da pride do vrenja, ni pa potrebno, da se vrenje nadaljuje. Pobiramo ga v na prt, da se posuši in nato ohladimo ter nato naložimo v vrečke, ki jih dobro zapremo in shranimo v zamrzovalniku. Sestra Nikolina še svetuje, da ohlajen fižol narežemo glede na to, kaj bomo iz njega kasneje pripravljali (juha, boranjo, golaž... )
Kuhajmo s sestro Nikolino
Fižol očistimo in operemo ter blanširamo. To pomeni, da ga damo v vrelo, slano vodo samo toliko, da pride do vrenja, ni pa potrebno, da se vrenje nadaljuje. Pobiramo ga v na prt, da se posuši in nato ohladimo ter nato naložimo v vrečke, ki jih dobro zapremo in shranimo v zamrzovalniku. Sestra Nikolina še svetuje, da ohlajen fižol narežemo glede na to, kaj bomo iz njega kasneje pripravljali (juha, boranjo, golaž... )
Kuhajmo s sestro Nikolino
Ko bodo paradižniki zreli, imeli pa bomo še kakšnega zelenega, lahko naredimo okusno solato za ozimnico. Zraven dodamo še papriko (rdečo, zeleno, rumeno). Pa 1-3 čebule, sol. kakšno žličko sladkorja in lovorjev list. Sestavine narežemo, damo v posodo in počakamo, da zavre. Pustimo pet minut, vmes premešamo in nalagamo v vroče kozarce, ki jih dobro zapremo. Ta solata se poda k narezkom, čevapčičem ...
Kuhajmo s sestro Nikolino
Ko bodo paradižniki zreli, imeli pa bomo še kakšnega zelenega, lahko naredimo okusno solato za ozimnico. Zraven dodamo še papriko (rdečo, zeleno, rumeno). Pa 1-3 čebule, sol. kakšno žličko sladkorja in lovorjev list. Sestavine narežemo, damo v posodo in počakamo, da zavre. Pustimo pet minut, vmes premešamo in nalagamo v vroče kozarce, ki jih dobro zapremo. Ta solata se poda k narezkom, čevapčičem ...
Kuhajmo s sestro Nikolino
Poslušalka Marija ima tri večje temno zelene buče in jo zanima, kako bi jih lahko porabila oziroma ali jih lahko tudi pripravi s skrinjo. Iz njih lahko naredimo juho, prilogo, polpete, zavitek, solato ... Za zavitek vlečeno testo razvaljamo in namažemo s skuto (½ kg, ki ji lahko dodamo kakšno jajce), potresemo naribane buče. Potresemo sol, poper in zlatorumeno praženo čebulo. Zavijemo in položimo na namazan pekač, pomažemo s kislo smetano in spečemo. Za zamrzovanje jih narežemo ali naribamo, kot jih bomo potrebovali za juhe ali omake. Takoj jih naložimo v vrečke, dobro zapremo in damo v zamrzovalnik. Ko jih bomo potrebovali, jih zjutraj prestavimo v hladilnik, da se odcedijo, nato jih ožamemo in damo pražit na čebulo …
Kuhajmo s sestro Nikolino
Poslušalka Marija ima tri večje temno zelene buče in jo zanima, kako bi jih lahko porabila oziroma ali jih lahko tudi pripravi s skrinjo. Iz njih lahko naredimo juho, prilogo, polpete, zavitek, solato ... Za zavitek vlečeno testo razvaljamo in namažemo s skuto (½ kg, ki ji lahko dodamo kakšno jajce), potresemo naribane buče. Potresemo sol, poper in zlatorumeno praženo čebulo. Zavijemo in položimo na namazan pekač, pomažemo s kislo smetano in spečemo. Za zamrzovanje jih narežemo ali naribamo, kot jih bomo potrebovali za juhe ali omake. Takoj jih naložimo v vrečke, dobro zapremo in damo v zamrzovalnik. Ko jih bomo potrebovali, jih zjutraj prestavimo v hladilnik, da se odcedijo, nato jih ožamemo in damo pražit na čebulo …
Kuhajmo s sestro Nikolino
Poslušalki je dobro obrodil grm aronije na vrhu in je sestro Nikolino vprašala, kaj lahko iz nje naredi. Pijačo, marmelado ali pa jo posušimo za čas - je bil prvi odgovor. Pri marmeladi aronijo lahko dodamo drugemu sadju: breskvam, robidam ... Sadje lahko najprej s paličnim mešalnikom gladko prepasira, sladka po potrebi (saj je sadje zelo sladko) in skuha. Sok iz aronije (tudi z dodatkom drugega sadja) naredi na sokovnik. Jagode aronije pa lahko tudi posuši za čaj. Poslušalka je dodala, da aronijo uporablja tudi za zavitek (po skuti potrese jagode aronije), iz nje naredi tudi sirup, doda jih k jogurtu za zajtrk, lahko se naredi tudi kakšen liker.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Poslušalki je dobro obrodil grm aronije na vrhu in je sestro Nikolino vprašala, kaj lahko iz nje naredi. Pijačo, marmelado ali pa jo posušimo za čas - je bil prvi odgovor. Pri marmeladi aronijo lahko dodamo drugemu sadju: breskvam, robidam ... Sadje lahko najprej s paličnim mešalnikom gladko prepasira, sladka po potrebi (saj je sadje zelo sladko) in skuha. Sok iz aronije (tudi z dodatkom drugega sadja) naredi na sokovnik. Jagode aronije pa lahko tudi posuši za čaj. Poslušalka je dodala, da aronijo uporablja tudi za zavitek (po skuti potrese jagode aronije), iz nje naredi tudi sirup, doda jih k jogurtu za zajtrk, lahko se naredi tudi kakšen liker.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Sestra Nikolina za prihajajoči praznik, Marijino vnebovzetje, predlaga dobro juho. Lahko je, če je dan vroč, kosilo tudi brez juhe in je glavna je meso – na hitro pečeni zrezki. Lahko skuhamo dober kos govedine, ki ga potem samo narežemo, zraven pa naredimo recimo smetanov hren ali pa različne solate: zeleno, paradižnikovo (s papriko in zabeljena z malo čebule zraven), kumarično ... K prazničnemu jedilniku sodi tudi sladila. V teh dneh zelo prija domač sladoled. Naredimo ga tako, da zmiksamo smetano, dodamo jogurt in nekaj sadja: maline, robide, banane. Nežno sladkamo in po okusu dodamo še malo breskovega likerja. Skledo postavimo v zamrzovalnik in gremo večkrat pomešati. Lahko pa naredimo za sladico biskvit, ki ga dobro navlažimo s tekočino od kompota. Na to naložimo narezano sadje in po vrhu še smetano, ki smo ji dodali želatino. Sestra Nikolina tudi priporoča, da pravočasno kupimo in pripravimo vse za praznično kosilo.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Sestra Nikolina za prihajajoči praznik, Marijino vnebovzetje, predlaga dobro juho. Lahko je, če je dan vroč, kosilo tudi brez juhe in je glavna je meso – na hitro pečeni zrezki. Lahko skuhamo dober kos govedine, ki ga potem samo narežemo, zraven pa naredimo recimo smetanov hren ali pa različne solate: zeleno, paradižnikovo (s papriko in zabeljena z malo čebule zraven), kumarično ... K prazničnemu jedilniku sodi tudi sladila. V teh dneh zelo prija domač sladoled. Naredimo ga tako, da zmiksamo smetano, dodamo jogurt in nekaj sadja: maline, robide, banane. Nežno sladkamo in po okusu dodamo še malo breskovega likerja. Skledo postavimo v zamrzovalnik in gremo večkrat pomešati. Lahko pa naredimo za sladico biskvit, ki ga dobro navlažimo s tekočino od kompota. Na to naložimo narezano sadje in po vrhu še smetano, ki smo ji dodali želatino. Sestra Nikolina tudi priporoča, da pravočasno kupimo in pripravimo vse za praznično kosilo.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Pripravimo kvašeno testo kot za buhtlje. Naj bo prijetno mehko in lepo vzhajano. Nato narežemo trakove od 12 do 15 cm široke ter nato s koleščkom narežemo trikotnike. V zgornji vrh damo nadev (orehov ali marmelado), zavijemo in polagamo na pekač. Med seboj naj bo nekaj milimetrov razmika. Za orehov nadev potrebujemo zmlete orehe, malo piškotnih drobtin, žlico sladkorja, cimet, eno žlico ruma, rozine, en rumenjak ali pa kar celo jajce. Zgosti lahko s kuhano ali topljeno smetano.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Pripravimo kvašeno testo kot za buhtlje. Naj bo prijetno mehko in lepo vzhajano. Nato narežemo trakove od 12 do 15 cm široke ter nato s koleščkom narežemo trikotnike. V zgornji vrh damo nadev (orehov ali marmelado), zavijemo in polagamo na pekač. Med seboj naj bo nekaj milimetrov razmika. Za orehov nadev potrebujemo zmlete orehe, malo piškotnih drobtin, žlico sladkorja, cimet, eno žlico ruma, rozine, en rumenjak ali pa kar celo jajce. Zgosti lahko s kuhano ali topljeno smetano.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Fižol, ki nam raste na vrtu ali njivi, sproti pobiramo in očistimo ter shranimo v hladilniku. Ko ga imamo želeno količino, ga damo kuhat v vrelo, osoljeno vodo, dodamo ji tudi žlico sladkorja. Vre naj le kratek čas. Poberemo ga na prt na mizi, pokrijemo z drugim prtom in počakamo, da se ohladi. Potem ga naložimo v vrečke in dobro zapremo ter damo v zamrzovalnik. Pred tem ga lahko tudi narežemo, da bomo imeli že pripravljenega za juhe ali omake. Zamrznjenega damo kuhati v vrelo vodo in naj pokrito vre.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Fižol, ki nam raste na vrtu ali njivi, sproti pobiramo in očistimo ter shranimo v hladilniku. Ko ga imamo želeno količino, ga damo kuhat v vrelo, osoljeno vodo, dodamo ji tudi žlico sladkorja. Vre naj le kratek čas. Poberemo ga na prt na mizi, pokrijemo z drugim prtom in počakamo, da se ohladi. Potem ga naložimo v vrečke in dobro zapremo ter damo v zamrzovalnik. Pred tem ga lahko tudi narežemo, da bomo imeli že pripravljenega za juhe ali omake. Zamrznjenega damo kuhati v vrelo vodo in naj pokrito vre.
Pogovor o
Pred dnevom spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov smo skušali osvetliti nastanek, vsebino in posledice Resolucije o ohranjanju spomina na žrtve povojnega komunističnega obdobja v Sloveniji. Obenem smo osvetlili spomin na začetke komunizma, fašizma in nacizma pri nas, na gorje, ki so ga vsi trije totalitarizmi povzročili našemu narodu in na razlike, do katerih prihaja, ko gre za obravnavo njihovih žrtev. O tem sta spregovorila evropska poslanka Romana Tomc in zgodovinar dr. Jože Možina.
Program zadnjega tedna
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 23. avgust 2025 ob 05-ih
Slovencem po svetu in domovini
Na Svetih Višarjah so se na 37. Romanju treh Slovenij zaključili Višarski dnevi mladih. O tem nam je več povedala Jerica Koren. Slišali ste še vabljena govorca letošnjega 21. Vseslovenskega srečanja v državnem zboru – Marjana Kolariča iz Kanade in Mariano Poznič iz Argentine.
Duhovna misel
Neki človek je z navdušenim in zavzetim delom dobro napredoval v poslovanju. Ko se je začel starati, je postajal zaskrbljen za prihodnost ...
Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Kmetijska oddaja
Govorili smo o hitrem širjenju bolezni modrikastega jezika, mag. Jože Mohar je pojasnil, kaj se letos dogaja s krompirjem, povabili pa smo tudi na nedeljsko dogajanje na sejmu Agra.
Radijska kateheza
Ustavili smo se ob nekaterih točkah Spisov sv. Frančiška Asiškega. Frančiškan br. Miran Špelič je med drugim razložil Frančiškovo razumevanje uboštva v duhu, pojasnil pa tudi pisma sv. Antonu, br. Leonu, predstojnikom in vsem bratom.
Sobotni duhovni večer
V programu Radia Ognjišče ste spremljali Sobotni duhovni večer. Najprej ste slišali duhovni nagovor, ki ga je pripravil škof Jurij Bizjak. Sledile so prve nedeljske večernice in po njih molitev rožnega venca, s katerim smo prosili za mir v svetu. V Radijski katehezi smo se ustavili ob nekaterih točkah Spisov sv. Frančiška Asiškega. Frančiškan br. Miran Špelič je med drugim razložil Frančiškovo razumevanje uboštva v duhu, pojasnil pa je tudi pisma sv. Antonu, br. Leonu, predstojnikom in vsem bratom.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Naš gost
Na Evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov, smo v oddajo Naš gost povabili zgodovinarja, člana Komisije Vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč, pionirja raziskovanja teh tematik pri nas, iniciatorja, vodjo terenskih raziskav, ki je našel več sto lokacij žrtev povojnih pobojev dr. Mitja Ferenca. Je tudi prvopodpisani pod resolucijo o ohranjanju spomina na žrtve povojnega komunističnega obdobja v Sloveniji, ki jo je Evropski parlament sprejel 8. julija letos.