Is podcast
Kiosk K67 je ikona oblikovanja. Zasnoval ga je slovenski arhitekt in industrijski oblikovalec Saša Janez Machtig. Obnovljenega so dobili v dar celjski gimnazijci, ki bodo ob različnih projektih skozi pogostejša oziranja v preteklost bolje razumeli tudi sedanjost za prihodnost. Pogovarjali smo se z Majo Rak iz Gimnazije Celje - Center.
Kiosk K67 je ikona oblikovanja. Zasnoval ga je slovenski arhitekt in industrijski oblikovalec Saša Janez Machtig. Obnovljenega so dobili v dar celjski gimnazijci, ki bodo ob različnih projektih skozi pogostejša oziranja v preteklost bolje razumeli tudi sedanjost za prihodnost. Pogovarjali smo se z Majo Rak iz Gimnazije Celje - Center.
Kiosk K67 je ikona oblikovanja. Zasnoval ga je slovenski arhitekt in industrijski oblikovalec Saša Janez Machtig. Obnovljenega so dobili v dar celjski gimnazijci, ki bodo ob različnih projektih skozi pogostejša oziranja v preteklost bolje razumeli tudi sedanjost za prihodnost. Pogovarjali smo se z Majo Rak iz Gimnazije Celje - Center.
Ob mednarodnem dnevu starejših in ob številnih spodbudah vseživljenjskega učenja smo spoznali eno od nagrajenk Andragoškega centra Slovenije za promocijo učenja in znanja, Marijo Metlika, ki je šla študirat po upokojitvi in s tem uresničila svoje mladostne sanje. Po diplomi se ne ustavi, izobražuje se redno v znanju jezikov, spremlja slepe in slabovidne v hribe, hodi na geografijo, telovadbo, obiskuje delavnice o samooskrbi in še marsikaj. “Pomembno se je učiti tudi potrpljenja, razumevanja, saj so smisel življenja dobri odnosi”, je povedala v pogovoru.
Ob mednarodnem dnevu starejših in ob številnih spodbudah vseživljenjskega učenja smo spoznali eno od nagrajenk Andragoškega centra Slovenije za promocijo učenja in znanja, Marijo Metlika, ki je šla študirat po upokojitvi in s tem uresničila svoje mladostne sanje. Po diplomi se ne ustavi, izobražuje se redno v znanju jezikov, spremlja slepe in slabovidne v hribe, hodi na geografijo, telovadbo, obiskuje delavnice o samooskrbi in še marsikaj. “Pomembno se je učiti tudi potrpljenja, razumevanja, saj so smisel življenja dobri odnosi”, je povedala v pogovoru.
Z dr. Tatjano Zagorc, direktorico Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije, smo govorili o razvoju in novih produktih, oziroma živilih, omenjenega sektorja v Sloveniji.
Z dr. Tatjano Zagorc, direktorico Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije, smo govorili o razvoju in novih produktih, oziroma živilih, omenjenega sektorja v Sloveniji.
Spodnja Savinjska dolina je srčika hmeljarstva, pivovarstvo pa ena od pomembnejših dejavnosti. Ob razmišljanju, kako pivo butičnih, manjših pivovarjev predstaviti širši javnosti, so prišli na idejo o fontani. Prvi na svetu so jo uresničili, pogovarjali smo se z mag. Markom Repnikom.
Spodnja Savinjska dolina je srčika hmeljarstva, pivovarstvo pa ena od pomembnejših dejavnosti. Ob razmišljanju, kako pivo butičnih, manjših pivovarjev predstaviti širši javnosti, so prišli na idejo o fontani. Prvi na svetu so jo uresničili, pogovarjali smo se z mag. Markom Repnikom.
Na Homcu smo radijski kolesarski romarji od Draga Štekla dobili v dar posebno maskoto, kipec kolesarja. Vprašali smo ga po ideji in v odgovoru slišali, kako dejaven je tudi drugod, rad poprime za delo v dobro skupnosti.
Na Homcu smo radijski kolesarski romarji od Draga Štekla dobili v dar posebno maskoto, kipec kolesarja. Vprašali smo ga po ideji in v odgovoru slišali, kako dejaven je tudi drugod, rad poprime za delo v dobro skupnosti.
Peter Ribič iz Biotehniškega centra Naklo je opisal idejo ali povabilo mestne občine Kranj k svojevrstnemu razmnoževanju drevesa orjaški mamutovec, ki je sto let rasel ob kranjski gimnaziji, zaradi starosti in ker ni bil več varen za mimoidoče, so ga posekali, kar je vznemirilo javnost in odmevalo tudi na družabnih omrežjih.
Peter Ribič iz Biotehniškega centra Naklo je opisal idejo ali povabilo mestne občine Kranj k svojevrstnemu razmnoževanju drevesa orjaški mamutovec, ki je sto let rasel ob kranjski gimnaziji, zaradi starosti in ker ni bil več varen za mimoidoče, so ga posekali, kar je vznemirilo javnost in odmevalo tudi na družabnih omrežjih.
V rubriki Ni meje za dobre ideje smo ponudili eno od počitniških razglednic kot dobro idejo za prihajajoča počitniška doživetja. Ustavili smo se v Savinjski dolini, pri Ediju in Faniki Jurjevec iz Športnega centra ter gostišča Prodnik. Obiskali smo ju natanko leto dni po povodnji. Beseda ob spominu zastane in se ujame v grlu, a z delom vztrajajo in snujejo nove ideje.
V rubriki Ni meje za dobre ideje smo ponudili eno od počitniških razglednic kot dobro idejo za prihajajoča počitniška doživetja. Ustavili smo se v Savinjski dolini, pri Ediju in Faniki Jurjevec iz Športnega centra ter gostišča Prodnik. Obiskali smo ju natanko leto dni po povodnji. Beseda ob spominu zastane in se ujame v grlu, a z delom vztrajajo in snujejo nove ideje.
Skoraj pol stoletja je že od ideje po izvedbi klasičnega koncerta v planinskem svetu, o kateri je razmišljal Franci Beguš, trenutno oskrbnik Orožnove koče. In jo večkrat pomagal uresničiti. Kar potrebuje za oskrbovanje koče in ponudbo dobrot planincem sam prinese na planino in včasih kaj pade dol, pove v smehu. Tako naj bi se pri njem rojevale ideje in novosti.
Skoraj pol stoletja je že od ideje po izvedbi klasičnega koncerta v planinskem svetu, o kateri je razmišljal Franci Beguš, trenutno oskrbnik Orožnove koče. In jo večkrat pomagal uresničiti. Kar potrebuje za oskrbovanje koče in ponudbo dobrot planincem sam prinese na planino in včasih kaj pade dol, pove v smehu. Tako naj bi se pri njem rojevale ideje in novosti.
Prikazujemo realnejšo gospodarsko sliko v Sloveniji. Naša domovina ni samo prizorišče neuspelih podjetniških zgodb, ampak smo tudi dežela inovativnih in zelo sposobnih ljudi. To dokazujemo v pogovorih, v katerih predstavljamo dobre rešitve z različnih področij.
Prebrali smo nekaj odlomkov izknjige »Najti notranji mir«, Anselma Grüna. Izšla je pri ZaložbiOgnjišče, za tokrat pa smo izbrali misli iz Uvoda, ter iz petega inenajstega poglavja z naslovoma: »Sam prevzemi odgovornost inspodbujaj življenjske možnosti drugih« in »Sooči se s svojimistrahovi, ne zatajuj jih – spremeni jih v življenjsko moč.«
Z Alenko Rebula, priljubljeno psihologinjo, predavateljico, pesnico in avtorico več knjig. Številne so izšle v soavtorstvu z Josipo Prebeg. Ob Tednu otroka smo govorili o pomenu otroštva. Vsak otrok je nepopisan list, to spomni in nalaga odgovornost slehernemu odraslemu, da s svojimi dejanji, odzivi, spodbudami, zgledi, morebitnimi zmotami in nepravilnim razumevanjem otroka in njegovega doživljanja, puščamo svoje odtise in z njimi sooblikujemo otroka.
In časa zmanjka. Preobremenitve, ki postanejo stalnica, pritiskajo ob zid in načenjajo zdravje. Stres neizprosno terja svoje in vsak normalen mlad in izobražen človek se ozre okrog sebe in vpraša: »Kaj je meni tega treba?« »Zakaj moji vrstniki lahko hodijo 8 ur v službo, imajo čas zase, za družino, čas za prijatelje in prosti čas in dopust in ...«
Z nami sta bila prof. dr. Igor Lukšič in politični analitik Miran Videtič. Spregovorila sta o vladi, njenem razpadanju po obrokih, o nastopu premiera pred Generalno skupščino, o sestavljanju novega plačnega sistema in o sladkih obljubah, ki ostajajo le na papirju.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
V tvojem življenjepisu berem, da so se nekateri ponosni Rimljani le neradi …
Na roženvensko nedeljo 6. oktobra je bila v Spominskem parku na Teharjah slovesnost v spomin na žrtve uničevalnega koncentracijskega taborišča, ki so jih od tu vodili v smrt v rudniške rove v okolici Celja. Sveto mašo jo je daroval nadškof dr. Anton Stres. Po maši je bil še kulturni program, kjer je bil osrednji govorec nekdanji predsednik državnega zbora dr. France Cukjati. V današnji oddaji ste lahko slišali nekaj poudarkov iz omenjene slovesnosti.