Is podcast
Avtor pokomentira izid volilnega rezultata. Skoraj polovica slovenskega volilnega telesa stoji za Logarjem. Blok, ki ga je volil se je izkazal kot zelo discipliniran in trden. Tesna razlika, ki se lahko kdaj izenači, ali celo obrne je levici zatresla hlače.
Avtor pokomentira izid volilnega rezultata. Skoraj polovica slovenskega volilnega telesa stoji za Logarjem. Blok, ki ga je volil se je izkazal kot zelo discipliniran in trden. Tesna razlika, ki se lahko kdaj izenači, ali celo obrne je levici zatresla hlače.
Avtor pokomentira izid volilnega rezultata. Skoraj polovica slovenskega volilnega telesa stoji za Logarjem. Blok, ki ga je volil se je izkazal kot zelo discipliniran in trden. Tesna razlika, ki se lahko kdaj izenači, ali celo obrne je levici zatresla hlače.
Komentar Časnik.si
Po mnenju avtorja je Golobova vlada po vseh merilih in kazalcih najslabša vlada, ki jih je Slovenija do sedaj imela. Normalnost se je spremenila v “nenormalnost”, odgovorno oblastniško ravnanje v oblastniško norčevanje iz ljudi in vladavino prava v vladavino izigravanja prava. Po treh letih medijskih in drugih manipulacij se je končno prebudila civilna družba. Protesti različnih družbenih skupin kažejo, da je ljudem dovolj obljub in norčevanja iz njih. V času Janševe vlade so ulice branile demokracijo, sedaj pa so protestniki prikazani kot žrtve. Vse več znakov kaže na to, da bodo sedanji protesti prinesli “novo pomlad” in razvoj Slovenije obrnili v pravo smer.
Komentar Časnik.si
Po mnenju avtorja je Golobova vlada po vseh merilih in kazalcih najslabša vlada, ki jih je Slovenija do sedaj imela. Normalnost se je spremenila v “nenormalnost”, odgovorno oblastniško ravnanje v oblastniško norčevanje iz ljudi in vladavino prava v vladavino izigravanja prava. Po treh letih medijskih in drugih manipulacij se je končno prebudila civilna družba. Protesti različnih družbenih skupin kažejo, da je ljudem dovolj obljub in norčevanja iz njih. V času Janševe vlade so ulice branile demokracijo, sedaj pa so protestniki prikazani kot žrtve. Vse več znakov kaže na to, da bodo sedanji protesti prinesli “novo pomlad” in razvoj Slovenije obrnili v pravo smer.
Komentar Časnik.si
Avtor izpostavlja, da nas od nastopa Golobove vlade vladajoči in njim naklonjeni mediji ves čas prepričujejo in želijo prepričati, da živimo v svobodi, v času Janševe vlade pa naj bi živeli v diktaturi. V komentarju nam osvetli primerjavo med obema vladama, saj dejstva kažejo drugačno sliko.
Komentar Časnik.si
Avtor izpostavlja, da nas od nastopa Golobove vlade vladajoči in njim naklonjeni mediji ves čas prepričujejo in želijo prepričati, da živimo v svobodi, v času Janševe vlade pa naj bi živeli v diktaturi. V komentarju nam osvetli primerjavo med obema vladama, saj dejstva kažejo drugačno sliko.
Komentar Časnik.si
https://casnik.si/8-marec-dan-zmage-delovnih-zena-a-le-nasih/
Ponovimo nekaj zgodovinskih dejstev. Sklep o praznovanju dneva delovnih žena je bil sprejet na drugi mednarodni konferenci socialističnih žensk leta 1910, prvič so ga v nekaterih evropskih državah ženske praznovale 1911. leta. Program in smisel praznika: boj za ekonomsko, politično in socialno enakopravnost žensk. Za praznični dan je bil določen 19. marec (sv. Jožef!?), ki se je marsikje v zahodnih državah obdržal še nadaljnja leta. Kmalu pa se je kot praznični dan začel uveljavljati tudi 8. marec v spomin na ženske demonstracije leta 1917 v Petrogradu. Američanke so prvič praznovale že 28. februarja 1909, torej še pred nekaterimi Evropejkami. Šele leta 1977 so v generalni skupščini OZN sprejeli resolucijo, s katero je 8. marec postal mednarodni (svetovni) dan žena. S tem je bila dokončno odpravljena zmeda z datumi in sprejeta pobuda (vsiljevanje) za praznovanje po vsem svetu. Kako je s praznovanjem v muslimanskih državah lahko samo ugibamo. Na kateri dan v marcu so naše ženske praznovale v prvi Jugoslaviji, v kolikor sploh so, je težko zanesljivo trditi. Vsekakor je bil dan žena v senci materinskega dne, to je 25. marca.
Komentar Časnik.si
https://casnik.si/8-marec-dan-zmage-delovnih-zena-a-le-nasih/
Ponovimo nekaj zgodovinskih dejstev. Sklep o praznovanju dneva delovnih žena je bil sprejet na drugi mednarodni konferenci socialističnih žensk leta 1910, prvič so ga v nekaterih evropskih državah ženske praznovale 1911. leta. Program in smisel praznika: boj za ekonomsko, politično in socialno enakopravnost žensk. Za praznični dan je bil določen 19. marec (sv. Jožef!?), ki se je marsikje v zahodnih državah obdržal še nadaljnja leta. Kmalu pa se je kot praznični dan začel uveljavljati tudi 8. marec v spomin na ženske demonstracije leta 1917 v Petrogradu. Američanke so prvič praznovale že 28. februarja 1909, torej še pred nekaterimi Evropejkami. Šele leta 1977 so v generalni skupščini OZN sprejeli resolucijo, s katero je 8. marec postal mednarodni (svetovni) dan žena. S tem je bila dokončno odpravljena zmeda z datumi in sprejeta pobuda (vsiljevanje) za praznovanje po vsem svetu. Kako je s praznovanjem v muslimanskih državah lahko samo ugibamo. Na kateri dan v marcu so naše ženske praznovale v prvi Jugoslaviji, v kolikor sploh so, je težko zanesljivo trditi. Vsekakor je bil dan žena v senci materinskega dne, to je 25. marca.
Komentar Časnik.si
Z besedami »pomni človek, da si prah in da se v prah povrneš«, smo vstopili v postni čas. Čas, ko premišljujemo o lastni minljivosti in veri v presežno. V teh dneh je zato tudi priložnost, da nase in na druge pogledamo z usmiljenjem ter nežnostjo. Vsak dan nam narekuje mnogo obveznosti in nas vodi v pomanjkanje časa, da bi našli stik najprej s sabo in nato z bližnjimi. Ali je res, da nam ne preostane drugega, kot da se prepustimo toku vseh opravkov in zahtev okolice?
Komentar Časnik.si
Z besedami »pomni človek, da si prah in da se v prah povrneš«, smo vstopili v postni čas. Čas, ko premišljujemo o lastni minljivosti in veri v presežno. V teh dneh je zato tudi priložnost, da nase in na druge pogledamo z usmiljenjem ter nežnostjo. Vsak dan nam narekuje mnogo obveznosti in nas vodi v pomanjkanje časa, da bi našli stik najprej s sabo in nato z bližnjimi. Ali je res, da nam ne preostane drugega, kot da se prepustimo toku vseh opravkov in zahtev okolice?
Komentar Časnik.si
Avtor je razmišljal o odločbi Ustavnega sodišča o Zakonu o RTV Slovenija.
Komentar Časnik.si
Avtor je razmišljal o odločbi Ustavnega sodišča o Zakonu o RTV Slovenija.
Komentar Časnik.si
Avtor v komentarju poziva ministrico za kulturo dr. Asto Vrečko, da ni nikoli prepozno prepoznati svoje zmote in naj ji bo s svojim odstopom zgled ministrica za notranje zadeve.
Komentar Časnik.si
Avtor v komentarju poziva ministrico za kulturo dr. Asto Vrečko, da ni nikoli prepozno prepoznati svoje zmote in naj ji bo s svojim odstopom zgled ministrica za notranje zadeve.
Komentar Časnik.si
Vprašanje za g. ministra Bešič Loredana in g. Šebedra je: Kako bo pri vaši »profesionalni« sestavi svetov zavodov z njihovo odgovornostjo? Želel bi, da končno začnemo prenašati v naše delo tudi odgovornost, ki je do sedaj ni bilo, če izvzamem osebni občutek odgovornosti posameznika do bolnika, česar tudi nimamo vsi!
Komentar je pripravil prim. Janez Remškar, dr. med.
Komentar Časnik.si
Vprašanje za g. ministra Bešič Loredana in g. Šebedra je: Kako bo pri vaši »profesionalni« sestavi svetov zavodov z njihovo odgovornostjo? Želel bi, da končno začnemo prenašati v naše delo tudi odgovornost, ki je do sedaj ni bilo, če izvzamem osebni občutek odgovornosti posameznika do bolnika, česar tudi nimamo vsi!
Komentar je pripravil prim. Janez Remškar, dr. med.
Doživetja narave
V Doživetjih narave smo lovili ribe, jih pripravili na ognju za večerjo in prenočili v šotorih. S programom odklopa za fante in ob navdihu sporočil iz knjige Divji v srcu so začeli na Osnovni šoli Alojzija Šuštarja mlade nagovarjati že pred časom. O pomenu vzgoje v naravi, odpravah v divjino in učilnici v naravi so v tednu katoliškega šolstva spregovorili učitelja športne vzgoje Uroš Kermavt in Denis Milošič ter učitelj praktikuma Klemen Banko.
Duhovna misel
Proti večeru je David vstal s svojega ležišča in se sprehajal po strehi kraljeve hiše. Tedaj je s strehe videl ženo, ki se je kopala. Žena je bila zelo lepa na pogled … David je poslal sle in jo dal pripeljati (Druga Samuelova knjiga 11, 2-4).
Svetovalnica
Odpuščanje se začne, ko se ob neprijetnem, krivičnem, kar smo bolečega doživeli ali nas je doletelo, odpremo tudi dobremu, ki ni odvisno od naše volje in naših prizadevanj, ampak prihaja k nam po dobrih ljudeh. O odpuščanju v družini smo govorili z dr. Tomažem Erzarjem.
Naš gost
Tokratno oddajo Naš gost smo preplesali z izvrstno koreografinjo, ki je v svoji karieri sodelovala z velikimi imeni plesne scene pri nas in se od njih učila. Nekaterim svetovno znanim plesnim zvezdam iz Slovenije je pomagala na poti do uspeha, svoje plesno znanje pa širila tudi v tujini. Z nami je bila Nataša Lovše Pepelnák.
Globine
V misijonskih Globinah, smo se vprašali, ali se temelji reda res podirajo? Kakšno vlogo igrata »popolna svoboda« in individualizem, s katerima je prežeta današnja zahodna družba? Kje je mesto Cerkve in kristjanov v svetu, ki ne priznava nobene avtoritete več? Z nami sta bila jezuit p. Damjan Ristić in nevropsihiater dr. Jože Magdič, ki sta odgovarjala tudi na vprašanja poslušalcev.
Radijski misijon 2023
Še zadnja letošnja misijonska Svetovalnica, ko smo iskali odgovor na vprašanje, kaj nam je v danih razmerah, ko se marsikaj starega ruši, storiti. Ali lahko kje poiščemo navodilo, kako se kot kristjani lahko odpremo Svetemu Duhu, nam lahko On prišepne? Kako slišati Njegov glas? Z nami je duhovnik Miro Šlibar, vabljeni k poslušanju.
Utrip Cerkve v Sloveniji
Prelat Stolnega kapitlja Novo mesto dr. Janez Gril je predstavil zgodovino ustanovitve in delovanja kapitlja, ki letos praznuje 530. obletnico. Spregovoril je o vlogi proštov in kanonikov nekoč in danes ter povabil na simpozij, 19. aprila, in slovesnost, ki bo 22. aprila 2023. V oddaji smo poročali tudi o poudarkih letošnjega Teološkega simpozija, ki se je osredotočil na poslanstvo laikov v Cerkvi, ter predstavili vsebino aprilske številke revije Novi svet.
Kmetijska oddaja
Gostili smo evropskega poslanca Franca Bogoviča in govorili o najbolj perečih vprašanjih kmetijskega področja.
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče