Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|13. 11. 2019
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 13. 11.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 13. 11.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 13. 11.
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
VEČ ...|13. 11. 2019
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 13. 11.
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Program zadnjega tedna

VEČ ...|13. 11. 2019
Program Radia Ognjišče od 19. do 20. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 13. november 2019 ob 19-ih

Program Radia Ognjišče od 19. do 20. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 13. november 2019 ob 19-ih

Program zadnjega tedna

Program Radia Ognjišče od 19. do 20. ure.
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 13. november 2019 ob 19-ih
VEČ ...|13. 11. 2019
Program Radia Ognjišče od 19. do 20. ure.
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 13. november 2019 ob 19-ih

Radio Ognjišče

Program zadnjega tedna

VEČ ...|13. 11. 2019
Program Radia Ognjišče od 18. do 19. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 13. november 2019 ob 18-ih

Program Radia Ognjišče od 18. do 19. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 13. november 2019 ob 18-ih

Program zadnjega tedna

Program Radia Ognjišče od 18. do 19. ure.
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 13. november 2019 ob 18-ih
VEČ ...|13. 11. 2019
Program Radia Ognjišče od 18. do 19. ure.
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 13. november 2019 ob 18-ih

Radio Ognjišče

Program zadnjega tedna

VEČ ...|13. 11. 2019
Program Radia Ognjišče od 17. do 18. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 13. november 2019 ob 17-ih

Program Radia Ognjišče od 17. do 18. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 13. november 2019 ob 17-ih

Program zadnjega tedna

Program Radia Ognjišče od 17. do 18. ure.
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 13. november 2019 ob 17-ih
VEČ ...|13. 11. 2019
Program Radia Ognjišče od 17. do 18. ure.
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 13. november 2019 ob 17-ih

Radio Ognjišče

Program zadnjega tedna

VEČ ...|13. 11. 2019
Program Radia Ognjišče od 16. do 17. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 13. november 2019 ob 16-ih

Program Radia Ognjišče od 16. do 17. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 13. november 2019 ob 16-ih

Program zadnjega tedna

Program Radia Ognjišče od 16. do 17. ure.
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 13. november 2019 ob 16-ih
VEČ ...|13. 11. 2019
Program Radia Ognjišče od 16. do 17. ure.
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 13. november 2019 ob 16-ih

Radio Ognjišče

Program zadnjega tedna

VEČ ...|13. 11. 2019
Program Radia Ognjišče od 15. do 16. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 13. november 2019 ob 15-ih

Program Radia Ognjišče od 15. do 16. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 13. november 2019 ob 15-ih

Program zadnjega tedna

Program Radia Ognjišče od 15. do 16. ure.
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 13. november 2019 ob 15-ih
VEČ ...|13. 11. 2019
Program Radia Ognjišče od 15. do 16. ure.
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 13. november 2019 ob 15-ih

Radio Ognjišče

Program zadnjega tedna

VEČ ...|13. 11. 2019
Program Radia Ognjišče od 14. do 15. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 13. november 2019 ob 14-ih

Program Radia Ognjišče od 14. do 15. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 13. november 2019 ob 14-ih

Program zadnjega tedna

Program Radia Ognjišče od 14. do 15. ure.
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 13. november 2019 ob 14-ih
VEČ ...|13. 11. 2019
Program Radia Ognjišče od 14. do 15. ure.
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 13. november 2019 ob 14-ih

Radio Ognjišče

Program zadnjega tedna

VEČ ...|13. 11. 2019
Program Radia Ognjišče od 13. do 14. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 13. november 2019 ob 13-ih

Program Radia Ognjišče od 13. do 14. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 13. november 2019 ob 13-ih

Program zadnjega tedna

Program Radia Ognjišče od 13. do 14. ure.
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 13. november 2019 ob 13-ih
VEČ ...|13. 11. 2019
Program Radia Ognjišče od 13. do 14. ure.
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 13. november 2019 ob 13-ih

Radio Ognjišče

Program zadnjega tedna

VEČ ...|13. 11. 2019
Program Radia Ognjišče od 12. do 13. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 13. november 2019 ob 12-ih

Program Radia Ognjišče od 12. do 13. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 13. november 2019 ob 12-ih

Program zadnjega tedna

Program Radia Ognjišče od 12. do 13. ure.
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 13. november 2019 ob 12-ih
VEČ ...|13. 11. 2019
Program Radia Ognjišče od 12. do 13. ure.
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 13. november 2019 ob 12-ih

Radio Ognjišče

Program zadnjega tedna

VEČ ...|13. 11. 2019
Program Radia Ognjišče od 11. do 12. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 13. november 2019 ob 11-ih

Program Radia Ognjišče od 11. do 12. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 13. november 2019 ob 11-ih

Program zadnjega tedna

Program Radia Ognjišče od 11. do 12. ure.
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 13. november 2019 ob 11-ih
VEČ ...|13. 11. 2019
Program Radia Ognjišče od 11. do 12. ure.
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 13. november 2019 ob 11-ih

Radio Ognjišče

Program zadnjega tedna

VEČ ...|13. 11. 2019
Program Radia Ognjišče od 10. do 11. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 13. november 2019 ob 10-ih

Program Radia Ognjišče od 10. do 11. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 13. november 2019 ob 10-ih

Program zadnjega tedna

Program Radia Ognjišče od 10. do 11. ure.
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 13. november 2019 ob 10-ih
VEČ ...|13. 11. 2019
Program Radia Ognjišče od 10. do 11. ure.
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 13. november 2019 ob 10-ih

Radio Ognjišče

Program zadnjega tedna

VEČ ...|13. 11. 2019
Program Radia Ognjišče od 9. do 10. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 13. november 2019 ob 09-ih

Program Radia Ognjišče od 9. do 10. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 13. november 2019 ob 09-ih

Program zadnjega tedna

Program Radia Ognjišče od 9. do 10. ure.
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 13. november 2019 ob 09-ih
VEČ ...|13. 11. 2019
Program Radia Ognjišče od 9. do 10. ure.
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 13. november 2019 ob 09-ih

Radio Ognjišče

Program zadnjega tedna

VEČ ...|13. 11. 2019
Program Radia Ognjišče od 8. do 9. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 13. november 2019 ob 08-ih

Program Radia Ognjišče od 8. do 9. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 13. november 2019 ob 08-ih

Program zadnjega tedna

Program Radia Ognjišče od 8. do 9. ure.
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 13. november 2019 ob 08-ih
VEČ ...|13. 11. 2019
Program Radia Ognjišče od 8. do 9. ure.
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 13. november 2019 ob 08-ih

Radio Ognjišče

Program zadnjega tedna

VEČ ...|13. 11. 2019
Program Radia Ognjišče od 7. do 8. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 13. november 2019 ob 07-ih

Program Radia Ognjišče od 7. do 8. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 13. november 2019 ob 07-ih

Program zadnjega tedna

Program Radia Ognjišče od 7. do 8. ure.
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 13. november 2019 ob 07-ih
VEČ ...|13. 11. 2019
Program Radia Ognjišče od 7. do 8. ure.
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 13. november 2019 ob 07-ih

Radio Ognjišče

Program zadnjega tedna

VEČ ...|13. 11. 2019
Program Radia Ognjišče od 6. do 7. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 13. november 2019 ob 06-ih

Program Radia Ognjišče od 6. do 7. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 13. november 2019 ob 06-ih

Program zadnjega tedna

Program Radia Ognjišče od 6. do 7. ure.
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 13. november 2019 ob 06-ih
VEČ ...|13. 11. 2019
Program Radia Ognjišče od 6. do 7. ure.
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 13. november 2019 ob 06-ih

Radio Ognjišče

Program zadnjega tedna

VEČ ...|13. 11. 2019
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 13. november 2019 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 13. november 2019 ob 05-ih

Program zadnjega tedna

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 13. november 2019 ob 05-ih
VEČ ...|13. 11. 2019
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 13. november 2019 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Svetovalnica

VEČ ...|13. 11. 2019
Težave s sluhom

»Ko izgubite vid, izgubite stik s stvarmi. Ko izgubite sluh, izgubite stik z ljudmi.« Misel pripada slavni Helen Keller, izbrali pa smo jo, ker smo v Svetovalnici govorili o tem, kako se lotiti težav s sluhom. V studiu je bil strokovnjak, Franci Urankar.

Težave s sluhom

»Ko izgubite vid, izgubite stik s stvarmi. Ko izgubite sluh, izgubite stik z ljudmi.« Misel pripada slavni Helen Keller, izbrali pa smo jo, ker smo v Svetovalnici govorili o tem, kako se lotiti težav s sluhom. V studiu je bil strokovnjak, Franci Urankar.

svetovanjepogovorzdravstvo

Svetovalnica

Težave s sluhom
»Ko izgubite vid, izgubite stik s stvarmi. Ko izgubite sluh, izgubite stik z ljudmi.« Misel pripada slavni Helen Keller, izbrali pa smo jo, ker smo v Svetovalnici govorili o tem, kako se lotiti težav s sluhom. V studiu je bil strokovnjak, Franci Urankar.
VEČ ...|13. 11. 2019
Težave s sluhom
»Ko izgubite vid, izgubite stik s stvarmi. Ko izgubite sluh, izgubite stik z ljudmi.« Misel pripada slavni Helen Keller, izbrali pa smo jo, ker smo v Svetovalnici govorili o tem, kako se lotiti težav s sluhom. V studiu je bil strokovnjak, Franci Urankar.

Tanja Dominko

svetovanjepogovorzdravstvo

Svetnik dneva

VEČ ...|13. 11. 2019
Sv. Stanislav Kostka

Sv. Stanislav Kostka

duhovnost

Svetnik dneva

Sv. Stanislav Kostka
VEČ ...|13. 11. 2019
Sv. Stanislav Kostka

Jure Sešek

duhovnost

Spominjamo se

VEČ ...|13. 11. 2019
Spominjamo se dne 13. 11.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se dne 13. 11.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se

Spominjamo se dne 13. 11.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup
VEČ ...|13. 11. 2019
Spominjamo se dne 13. 11.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Tone Gorjup

Rožni venec

VEČ ...|13. 11. 2019
Častitljivi del

Molili so radijski sodelavci.

Častitljivi del

Molili so radijski sodelavci.

duhovnost

Rožni venec

Častitljivi del
Molili so radijski sodelavci.
VEČ ...|13. 11. 2019
Častitljivi del
Molili so radijski sodelavci.

Radio Ognjišče

duhovnost

Pogovor o

VEČ ...|13. 11. 2019
Težave v domovih za ostarele

Kdo in na kakšen način določa cene v domovih za ostarele? Zakaj se dodatne storitve zaračunavajo različno in kako se država sooča s prostorsko stisko v domovih za ostarele? To so zgolj nekaterega vprašanja, ki smo jih zastavili v tokratnem Pogovoru o. Sodelovali so v. d. direktorice direktorata za socialne zadeve Mojca Pršina, predsednik združenja koncesionarjev domov za starejše Bojan Kranjc in strokovna vodja Doma upokojencev Ptuj mag. Vesna Šiplič Horvat. Vabljeni k poslušanju.

Težave v domovih za ostarele

Kdo in na kakšen način določa cene v domovih za ostarele? Zakaj se dodatne storitve zaračunavajo različno in kako se država sooča s prostorsko stisko v domovih za ostarele? To so zgolj nekaterega vprašanja, ki smo jih zastavili v tokratnem Pogovoru o. Sodelovali so v. d. direktorice direktorata za socialne zadeve Mojca Pršina, predsednik združenja koncesionarjev domov za starejše Bojan Kranjc in strokovna vodja Doma upokojencev Ptuj mag. Vesna Šiplič Horvat. Vabljeni k poslušanju.

starostdomovi za ostarele

Pogovor o

Težave v domovih za ostarele
Kdo in na kakšen način določa cene v domovih za ostarele? Zakaj se dodatne storitve zaračunavajo različno in kako se država sooča s prostorsko stisko v domovih za ostarele? To so zgolj nekaterega vprašanja, ki smo jih zastavili v tokratnem Pogovoru o. Sodelovali so v. d. direktorice direktorata za socialne zadeve Mojca Pršina, predsednik združenja koncesionarjev domov za starejše Bojan Kranjc in strokovna vodja Doma upokojencev Ptuj mag. Vesna Šiplič Horvat. Vabljeni k poslušanju.
VEČ ...|13. 11. 2019
Težave v domovih za ostarele
Kdo in na kakšen način določa cene v domovih za ostarele? Zakaj se dodatne storitve zaračunavajo različno in kako se država sooča s prostorsko stisko v domovih za ostarele? To so zgolj nekaterega vprašanja, ki smo jih zastavili v tokratnem Pogovoru o. Sodelovali so v. d. direktorice direktorata za socialne zadeve Mojca Pršina, predsednik združenja koncesionarjev domov za starejše Bojan Kranjc in strokovna vodja Doma upokojencev Ptuj mag. Vesna Šiplič Horvat. Vabljeni k poslušanju.

Alen Salihović

starostdomovi za ostarele

Za nasmeh

VEČ ...|13. 11. 2019
Humor je kot dobra začimba: v pravi meri ga lahko dodamo prav vsaki jedi.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Humor je kot dobra začimba: v pravi meri ga lahko dodamo prav vsaki jedi.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Za nasmeh

Humor je kot dobra začimba: v pravi meri ga lahko dodamo prav vsaki jedi.
Rubriko pripravlja Marjan Bunič
VEČ ...|13. 11. 2019
Humor je kot dobra začimba: v pravi meri ga lahko dodamo prav vsaki jedi.
Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Radio Ognjišče

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|13. 11. 2019
Pomen dobrega zaoravanja ostankov zelenjave

Breda Vičar, svetovalka specialistka za pridelavo vrtnin na KGZ Murska Sobota je opozorila, da je za preprečevanje prenosa bolezni iz ene v drugo pridelovalno sezono zelo pomembno, da ostanke zelenjave dobro zaorjemo.

Pomen dobrega zaoravanja ostankov zelenjave

Breda Vičar, svetovalka specialistka za pridelavo vrtnin na KGZ Murska Sobota je opozorila, da je za preprečevanje prenosa bolezni iz ene v drugo pridelovalno sezono zelo pomembno, da ostanke zelenjave dobro zaorjemo.

kmetijstvosvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Pomen dobrega zaoravanja ostankov zelenjave
Breda Vičar, svetovalka specialistka za pridelavo vrtnin na KGZ Murska Sobota je opozorila, da je za preprečevanje prenosa bolezni iz ene v drugo pridelovalno sezono zelo pomembno, da ostanke zelenjave dobro zaorjemo.
VEČ ...|13. 11. 2019
Pomen dobrega zaoravanja ostankov zelenjave
Breda Vičar, svetovalka specialistka za pridelavo vrtnin na KGZ Murska Sobota je opozorila, da je za preprečevanje prenosa bolezni iz ene v drugo pridelovalno sezono zelo pomembno, da ostanke zelenjave dobro zaorjemo.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Sveta maša

VEČ ...|13. 11. 2019
Sv. maša iz stolnice sv. Janeza Krstnika v Mariboru

Sv. mašo je daroval tamkajšnji župnik Marko Veršič.

Sv. maša iz stolnice sv. Janeza Krstnika v Mariboru

Sv. mašo je daroval tamkajšnji župnik Marko Veršič.

duhovnost

Sveta maša

Sv. maša iz stolnice sv. Janeza Krstnika v Mariboru
Sv. mašo je daroval tamkajšnji župnik Marko Veršič.
VEČ ...|13. 11. 2019
Sv. maša iz stolnice sv. Janeza Krstnika v Mariboru
Sv. mašo je daroval tamkajšnji župnik Marko Veršič.

Radio Ognjišče

duhovnost

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|13. 11. 2019
Kaj dodati pirini moki, da se bo testo dalo razvaljati?

Poslušalka piše: pšenično moko sem morala iz zdravstvenih razlogov opustiti, zato pecivo delam večinoma iz pirine moke. Pri vlečnem in kvašenem testu imam problem, ker se testo, ko ga hočem razvaljati, zelo paca. Katero moko (razen pšenične) naj dodam pirini moki, da bom lahko testolepo razvaljala in bo pecivo še vedno okusno oz. ali je kaka druga rešitev?Sestra Nikolina je svetovala, naj vlečeno testo razvalja med dvema folijama. Zavijanje lahko zamenja s polaganjem plasti testa. Kvašeno testo se s pirino moko, tudi polnozrnato, lepo dela. Testo je bolj grobo, a mora pripraviti primerno mehkobo. Valja naj manjše količine testa, površina naj bo dobro pomokana.

Kaj dodati pirini moki, da se bo testo dalo razvaljati?

Poslušalka piše: pšenično moko sem morala iz zdravstvenih razlogov opustiti, zato pecivo delam večinoma iz pirine moke. Pri vlečnem in kvašenem testu imam problem, ker se testo, ko ga hočem razvaljati, zelo paca. Katero moko (razen pšenične) naj dodam pirini moki, da bom lahko testolepo razvaljala in bo pecivo še vedno okusno oz. ali je kaka druga rešitev?Sestra Nikolina je svetovala, naj vlečeno testo razvalja med dvema folijama. Zavijanje lahko zamenja s polaganjem plasti testa. Kvašeno testo se s pirino moko, tudi polnozrnato, lepo dela. Testo je bolj grobo, a mora pripraviti primerno mehkobo. Valja naj manjše količine testa, površina naj bo dobro pomokana.

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

Kaj dodati pirini moki, da se bo testo dalo razvaljati?
Poslušalka piše: pšenično moko sem morala iz zdravstvenih razlogov opustiti, zato pecivo delam večinoma iz pirine moke. Pri vlečnem in kvašenem testu imam problem, ker se testo, ko ga hočem razvaljati, zelo paca. Katero moko (razen pšenične) naj dodam pirini moki, da bom lahko testolepo razvaljala in bo pecivo še vedno okusno oz. ali je kaka druga rešitev?Sestra Nikolina je svetovala, naj vlečeno testo razvalja med dvema folijama. Zavijanje lahko zamenja s polaganjem plasti testa. Kvašeno testo se s pirino moko, tudi polnozrnato, lepo dela. Testo je bolj grobo, a mora pripraviti primerno mehkobo. Valja naj manjše količine testa, površina naj bo dobro pomokana.
VEČ ...|13. 11. 2019
Kaj dodati pirini moki, da se bo testo dalo razvaljati?
Poslušalka piše: pšenično moko sem morala iz zdravstvenih razlogov opustiti, zato pecivo delam večinoma iz pirine moke. Pri vlečnem in kvašenem testu imam problem, ker se testo, ko ga hočem razvaljati, zelo paca. Katero moko (razen pšenične) naj dodam pirini moki, da bom lahko testolepo razvaljala in bo pecivo še vedno okusno oz. ali je kaka druga rešitev?Sestra Nikolina je svetovala, naj vlečeno testo razvalja med dvema folijama. Zavijanje lahko zamenja s polaganjem plasti testa. Kvašeno testo se s pirino moko, tudi polnozrnato, lepo dela. Testo je bolj grobo, a mora pripraviti primerno mehkobo. Valja naj manjše količine testa, površina naj bo dobro pomokana.

Matjaž Merljak

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|13. 11. 2019
Rožičev nadev za potico

Poslušalka sprašuje: Rada delam rožičevo potico, vendar se nadev precej drobi. Kaj dodatinadevu, da bo lepo povezan? Sestra Nikolina odgovarja: žlico ali dve marmelade, še najbolj slivove.

Rožičev nadev za potico

Poslušalka sprašuje: Rada delam rožičevo potico, vendar se nadev precej drobi. Kaj dodatinadevu, da bo lepo povezan? Sestra Nikolina odgovarja: žlico ali dve marmelade, še najbolj slivove.

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

Rožičev nadev za potico
Poslušalka sprašuje: Rada delam rožičevo potico, vendar se nadev precej drobi. Kaj dodatinadevu, da bo lepo povezan? Sestra Nikolina odgovarja: žlico ali dve marmelade, še najbolj slivove.
VEČ ...|13. 11. 2019
Rožičev nadev za potico
Poslušalka sprašuje: Rada delam rožičevo potico, vendar se nadev precej drobi. Kaj dodatinadevu, da bo lepo povezan? Sestra Nikolina odgovarja: žlico ali dve marmelade, še najbolj slivove.

Matjaž Merljak

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|13. 11. 2019
Preste

Naredimo bolj gosto testo, pripravljeno z vodo. Iz trakov spletemo preste in jih damo počivati. Nato jih za nekaj sekud pomočimo v vrelo vodo, postavimo na pekač, posujemo s soljo in spečemo.

Preste

Naredimo bolj gosto testo, pripravljeno z vodo. Iz trakov spletemo preste in jih damo počivati. Nato jih za nekaj sekud pomočimo v vrelo vodo, postavimo na pekač, posujemo s soljo in spečemo.

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

Preste
Naredimo bolj gosto testo, pripravljeno z vodo. Iz trakov spletemo preste in jih damo počivati. Nato jih za nekaj sekud pomočimo v vrelo vodo, postavimo na pekač, posujemo s soljo in spečemo.
VEČ ...|13. 11. 2019
Preste
Naredimo bolj gosto testo, pripravljeno z vodo. Iz trakov spletemo preste in jih damo počivati. Nato jih za nekaj sekud pomočimo v vrelo vodo, postavimo na pekač, posujemo s soljo in spečemo.

Matjaž Merljak

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|13. 11. 2019
Uporaba kupljenega vlečenega testa

Takrat je dobro pripraviti bolj sočen nadev in na vrhu je treba krepko namazati s kislo smetano. Med peko to lahko ponovimo, ne pa na vrhu mazati z jajcem, sicer bo skorja še bolj pusta.

Uporaba kupljenega vlečenega testa

Takrat je dobro pripraviti bolj sočen nadev in na vrhu je treba krepko namazati s kislo smetano. Med peko to lahko ponovimo, ne pa na vrhu mazati z jajcem, sicer bo skorja še bolj pusta.

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

Uporaba kupljenega vlečenega testa
Takrat je dobro pripraviti bolj sočen nadev in na vrhu je treba krepko namazati s kislo smetano. Med peko to lahko ponovimo, ne pa na vrhu mazati z jajcem, sicer bo skorja še bolj pusta.
VEČ ...|13. 11. 2019
Uporaba kupljenega vlečenega testa
Takrat je dobro pripraviti bolj sočen nadev in na vrhu je treba krepko namazati s kislo smetano. Med peko to lahko ponovimo, ne pa na vrhu mazati z jajcem, sicer bo skorja še bolj pusta.

Matjaž Merljak

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|13. 11. 2019
Kako pripraviti kruh iz posušenih jabolk?

Posušene krhlje namočimo in naredimo kruhovo testo, ki naj vzhaja. Nato vmesimo osušene krhlje, lahko tudi narezane. Damo v dobro namazan pekač ali košarico ter naj vzhaja 3/4 do ene ure. Nato postavimo v 200 stopinj vročo pečico, prej dvakrat zarežemo. Peče se približno eno uro.

Kako pripraviti kruh iz posušenih jabolk?

Posušene krhlje namočimo in naredimo kruhovo testo, ki naj vzhaja. Nato vmesimo osušene krhlje, lahko tudi narezane. Damo v dobro namazan pekač ali košarico ter naj vzhaja 3/4 do ene ure. Nato postavimo v 200 stopinj vročo pečico, prej dvakrat zarežemo. Peče se približno eno uro.

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

Kako pripraviti kruh iz posušenih jabolk?
Posušene krhlje namočimo in naredimo kruhovo testo, ki naj vzhaja. Nato vmesimo osušene krhlje, lahko tudi narezane. Damo v dobro namazan pekač ali košarico ter naj vzhaja 3/4 do ene ure. Nato postavimo v 200 stopinj vročo pečico, prej dvakrat zarežemo. Peče se približno eno uro.
VEČ ...|13. 11. 2019
Kako pripraviti kruh iz posušenih jabolk?
Posušene krhlje namočimo in naredimo kruhovo testo, ki naj vzhaja. Nato vmesimo osušene krhlje, lahko tudi narezane. Damo v dobro namazan pekač ali košarico ter naj vzhaja 3/4 do ene ure. Nato postavimo v 200 stopinj vročo pečico, prej dvakrat zarežemo. Peče se približno eno uro.

Matjaž Merljak

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|13. 11. 2019
Jota z mesom

Ali je boljše sveže ali prekajeno svinjsko meso, je vprašala poslušalka. Sestra je odgovorila, da je sveže odlično, prej ga moramo dobro prepražiti na čebuli. Ko je okusno in drobljivo, dodamo lovorjev list in česen ter pokrito dušimo. Lahko pa v repi skuhamo polovico kranjske klobase ali drug kos prekajenega mesa. Količino določimo sami, glede na okus in možnosti.

Jota z mesom

Ali je boljše sveže ali prekajeno svinjsko meso, je vprašala poslušalka. Sestra je odgovorila, da je sveže odlično, prej ga moramo dobro prepražiti na čebuli. Ko je okusno in drobljivo, dodamo lovorjev list in česen ter pokrito dušimo. Lahko pa v repi skuhamo polovico kranjske klobase ali drug kos prekajenega mesa. Količino določimo sami, glede na okus in možnosti.

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

Jota z mesom
Ali je boljše sveže ali prekajeno svinjsko meso, je vprašala poslušalka. Sestra je odgovorila, da je sveže odlično, prej ga moramo dobro prepražiti na čebuli. Ko je okusno in drobljivo, dodamo lovorjev list in česen ter pokrito dušimo. Lahko pa v repi skuhamo polovico kranjske klobase ali drug kos prekajenega mesa. Količino določimo sami, glede na okus in možnosti.
VEČ ...|13. 11. 2019
Jota z mesom
Ali je boljše sveže ali prekajeno svinjsko meso, je vprašala poslušalka. Sestra je odgovorila, da je sveže odlično, prej ga moramo dobro prepražiti na čebuli. Ko je okusno in drobljivo, dodamo lovorjev list in česen ter pokrito dušimo. Lahko pa v repi skuhamo polovico kranjske klobase ali drug kos prekajenega mesa. Količino določimo sami, glede na okus in možnosti.

Matjaž Merljak

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|13. 11. 2019
Jota in mineštra iz kisle repe

Kislo repo rahlo operemo, zalijemo in skuhamo - naj vre 20 minut. Dodam lahko krompir in/ali fižol. Krompir (z dodatkom na kolobarje narezanega korenja) posebej skuhamo, odcedimo in stlačimo ter dodamo stisnjen strok česna in žlico olja. Dodajamo krompirjevko in ga zabelimo s prepraženo čebulo ali vročimi ocvirki ali zaseko. Združimo s kislo repo, ki se kuha in po želji dodamo posebej kuhan fižol ali za barvo malo paradižnika iz tube, kozarca ali steklenice.Za mineštro je dobro, da repo narežemo na 2-3 cm dolge rezine. Damo kuhati v juho ter dodamo zeljenjavo, ki jo želimo vključiti. Prepražimo čebulo, z malo pomokamo in zaljiemo z 1 dl paradižnikove mezge. Ko prevre, zlijemo v juho in dobimo miništro. Okus lahko popravimo s kislo smetano.

Jota in mineštra iz kisle repe

Kislo repo rahlo operemo, zalijemo in skuhamo - naj vre 20 minut. Dodam lahko krompir in/ali fižol. Krompir (z dodatkom na kolobarje narezanega korenja) posebej skuhamo, odcedimo in stlačimo ter dodamo stisnjen strok česna in žlico olja. Dodajamo krompirjevko in ga zabelimo s prepraženo čebulo ali vročimi ocvirki ali zaseko. Združimo s kislo repo, ki se kuha in po želji dodamo posebej kuhan fižol ali za barvo malo paradižnika iz tube, kozarca ali steklenice.Za mineštro je dobro, da repo narežemo na 2-3 cm dolge rezine. Damo kuhati v juho ter dodamo zeljenjavo, ki jo želimo vključiti. Prepražimo čebulo, z malo pomokamo in zaljiemo z 1 dl paradižnikove mezge. Ko prevre, zlijemo v juho in dobimo miništro. Okus lahko popravimo s kislo smetano.

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

Jota in mineštra iz kisle repe
Kislo repo rahlo operemo, zalijemo in skuhamo - naj vre 20 minut. Dodam lahko krompir in/ali fižol. Krompir (z dodatkom na kolobarje narezanega korenja) posebej skuhamo, odcedimo in stlačimo ter dodamo stisnjen strok česna in žlico olja. Dodajamo krompirjevko in ga zabelimo s prepraženo čebulo ali vročimi ocvirki ali zaseko. Združimo s kislo repo, ki se kuha in po želji dodamo posebej kuhan fižol ali za barvo malo paradižnika iz tube, kozarca ali steklenice.Za mineštro je dobro, da repo narežemo na 2-3 cm dolge rezine. Damo kuhati v juho ter dodamo zeljenjavo, ki jo želimo vključiti. Prepražimo čebulo, z malo pomokamo in zaljiemo z 1 dl paradižnikove mezge. Ko prevre, zlijemo v juho in dobimo miništro. Okus lahko popravimo s kislo smetano.
VEČ ...|13. 11. 2019
Jota in mineštra iz kisle repe
Kislo repo rahlo operemo, zalijemo in skuhamo - naj vre 20 minut. Dodam lahko krompir in/ali fižol. Krompir (z dodatkom na kolobarje narezanega korenja) posebej skuhamo, odcedimo in stlačimo ter dodamo stisnjen strok česna in žlico olja. Dodajamo krompirjevko in ga zabelimo s prepraženo čebulo ali vročimi ocvirki ali zaseko. Združimo s kislo repo, ki se kuha in po želji dodamo posebej kuhan fižol ali za barvo malo paradižnika iz tube, kozarca ali steklenice.Za mineštro je dobro, da repo narežemo na 2-3 cm dolge rezine. Damo kuhati v juho ter dodamo zeljenjavo, ki jo želimo vključiti. Prepražimo čebulo, z malo pomokamo in zaljiemo z 1 dl paradižnikove mezge. Ko prevre, zlijemo v juho in dobimo miništro. Okus lahko popravimo s kislo smetano.

Matjaž Merljak

kuhajmo

Kulturni utrinki

VEČ ...|13. 11. 2019
Začenja se Liff - Knjiga Slepec -Razstava o Janezu Bleiweisu - Muzej Mirna Peč

Drevi se v Cankarjevem domu začenja jubilejni, 30. Ljubljanski mednarodni filmski festival - Liffe.Pri založbi Litera je izšel roman Slepec Mitje Čandra.Gorenjski muzej Kranj pripravlja novo razstavo z naslovom Bleiweis, Novice in narodno prebujanje.Lani odprti Muzej Lojzeta Slaka in Toneta Pavčka v Mirni Peči je prvo leto delovanja sprejel skoraj 15.000 obiskovalcev.

Začenja se Liff - Knjiga Slepec -Razstava o Janezu Bleiweisu - Muzej Mirna Peč

Drevi se v Cankarjevem domu začenja jubilejni, 30. Ljubljanski mednarodni filmski festival - Liffe.Pri založbi Litera je izšel roman Slepec Mitje Čandra.Gorenjski muzej Kranj pripravlja novo razstavo z naslovom Bleiweis, Novice in narodno prebujanje.Lani odprti Muzej Lojzeta Slaka in Toneta Pavčka v Mirni Peči je prvo leto delovanja sprejel skoraj 15.000 obiskovalcev.

Kulturni utrinki

Začenja se Liff - Knjiga Slepec -Razstava o Janezu Bleiweisu - Muzej Mirna Peč
Drevi se v Cankarjevem domu začenja jubilejni, 30. Ljubljanski mednarodni filmski festival - Liffe.Pri založbi Litera je izšel roman Slepec Mitje Čandra.Gorenjski muzej Kranj pripravlja novo razstavo z naslovom Bleiweis, Novice in narodno prebujanje.Lani odprti Muzej Lojzeta Slaka in Toneta Pavčka v Mirni Peči je prvo leto delovanja sprejel skoraj 15.000 obiskovalcev.
VEČ ...|13. 11. 2019
Začenja se Liff - Knjiga Slepec -Razstava o Janezu Bleiweisu - Muzej Mirna Peč
Drevi se v Cankarjevem domu začenja jubilejni, 30. Ljubljanski mednarodni filmski festival - Liffe.Pri založbi Litera je izšel roman Slepec Mitje Čandra.Gorenjski muzej Kranj pripravlja novo razstavo z naslovom Bleiweis, Novice in narodno prebujanje.Lani odprti Muzej Lojzeta Slaka in Toneta Pavčka v Mirni Peči je prvo leto delovanja sprejel skoraj 15.000 obiskovalcev.

Jože Bartolj

Informativne oddaje

VEČ ...|13. 11. 2019
Utrip dneva

Utrip dneva

Informativne oddaje

Utrip dneva
VEČ ...|13. 11. 2019
Utrip dneva

Radio Ognjišče

Informativne oddaje

VEČ ...|13. 11. 2019
Mozaik dneva

Mozaik dneva

Informativne oddaje

Mozaik dneva
VEČ ...|13. 11. 2019
Mozaik dneva

Radio Ognjišče

Informativne oddaje

VEČ ...|13. 11. 2019
Cerkvene novice

Cerkvene novice

Informativne oddaje

Cerkvene novice
VEČ ...|13. 11. 2019
Cerkvene novice

Radio Ognjišče

Duhovna misel

VEČ ...|13. 11. 2019
A le eden

Eden izmed njih pa se je vrnil, ko je videl, da je ozdravljen, in je z velikim glasom slavil Boga; in padel je na obraz pred njegove noge ter se mu zahvaljeval: in ta je bil Samarijan. (Lk17, 15-16)

A le eden

Eden izmed njih pa se je vrnil, ko je videl, da je ozdravljen, in je z velikim glasom slavil Boga; in padel je na obraz pred njegove noge ter se mu zahvaljeval: in ta je bil Samarijan. (Lk17, 15-16)

duhovnost

Duhovna misel

A le eden
Eden izmed njih pa se je vrnil, ko je videl, da je ozdravljen, in je z velikim glasom slavil Boga; in padel je na obraz pred njegove noge ter se mu zahvaljeval: in ta je bil Samarijan. (Lk17, 15-16)
VEČ ...|13. 11. 2019
A le eden
Eden izmed njih pa se je vrnil, ko je videl, da je ozdravljen, in je z velikim glasom slavil Boga; in padel je na obraz pred njegove noge ter se mu zahvaljeval: in ta je bil Samarijan. (Lk17, 15-16)

Gregor Čušin

duhovnost

Komentar Časnik.si

VEČ ...|13. 11. 2019
Predsednik Šarec ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu...

Predsednik Šarec ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu... je naslov komentarja Francija Feltrina, ki je objavljen na portalu Časnik.si Slovenija že desetletje postaja raj za politično in gospodarsko korupcijo. Nerazumljivo je predvsem to, da je korupcija postala privilegij in vrlina ljudi z visoko ali celo akademsko izobrazbo. Ti praviloma zasedajo vodilne položaje v naši mladi državi in so zrcalo njenega uspeha ali neuspeha.V Sloveniji je šolstvo državno, kar pomeni, da je brezplačno. Izobraževanje, od osnovne šole pa vse do visoke izobrazbe, financiramo preko davčnih dajatev, torej za šolstvo prispevamo finančna sredstva prav vsi državljani. Tudi tisti z najnižjimi dohodki, ki se skozi celo življenje soočajo s slabo plačanimi delovnimi mesti. Brez njih in njihovega prispevka še tako visoko izobražena družba ne more uspevati. Zato je »ropanje« delavcev in države, kar počnejo visoko izobraženi ljudje, ki naj bi bili elita in ponos naroda, največji kriminal in njihova osebna sramota.Če vlada in državni organi tega ne bodo zaustavili, se bomo kmalu znašli v položaju »oskubljene (okradene) kure«. In to zgolj zaradi nesposobnosti v vrhu vladne in državne politike ter sodne veje oblasti, ki jemljejo korupcijo za uspeh in ne kot kriminal.Kot državljan se že desetletje sprašujem in ugibam, zakaj imamo v Sloveniji na pomembnih in odgovornih položajih v državnih službah ljudi, ki po večini obolevajo za globoko »demenco – pozabljivostjo«. Oprostite! Svojo bolezensko stanje, že desetletje, na zaslišanjih pred raznimi parlamentarnimi komisijami, sodišči sami potrjujejo pred vso slovensko javnostjo, ko se ničesar ne spominjajo. So se pa lahko nekoč brez težav odločali o milijonih in milijardah denarja, ki so odtekali iz državne blagajne.Samo tega se še dobro spominjajo, da so delali, v dobro države, po zakonih in svoji vesti. Zanimivo? Vest je čut vsakega posameznika. A žal, kot je mnogokrat vsem vidno, je številni nimajo oz. se njihova vest nekoliko drugače odziva. Zato pri njih izobrazba, ki naj bi bila pogoj za zasedbo tako odgovornih delovnih mest, ni pomembna. In ne odigra vloge zaupanja.Ne glede na vse povedano, mislim, da bi se morala država, kot delodajalec, do teh visokih uslužbencev obnašati v skladu z njihovo boleznijo. Po njihovem priznanju, da so ostali brez spomina, kar pogosto brez sramu priznajo pred izvoljenimi predstavniki ljudstva, bi jih morali takoj odstraniti s tako odgovornih mest, da se prepreči nadaljnjo škodo.Ker so ti ljudje z visoko izobrazbo »cvet« našega naroda, svoje zdravje pa so izgubili (tako vsaj se da razumeti) med opravljanjem državnih nalog, bi jih morali poslati na zdravljene v poseben »sanatorij«. Tako bi preprečili širjenje okužbe s to, očitno zelo nalezljivo boleznijo. Da povsem slučajno ne bi prišlo do epidemije pozabljivosti belo-rdečih ovratnikov. Njihovo bolezensko (pozabljivost) stanje pa je potrebno priznati za poklicno bolezen. Tako bi jih doživljenjsko odstranili z odgovornih delovnih mestih v državnih službah in njenih ustanovah.Žal se naša vlada vede, kot da se ne zaveda te nevarnosti, saj ljudi z tako visoko demenco premešča iz enega do drugega odgovornega vodilnega delovnega mesta v državni administraciji. Pogosto se celo dogaja, da se obolele z visoko demenco postavlja na vedno bolj odgovorna mesta. Zdi se celo, da se znanje in vedenje o dejavnostih, na katero se jih imenuje, nič ne upošteva. Pomembno je zgolj to, da so iz pravega političnega gnezda. Tako državna klika belo-rdečih ovratnikov lahko nadaljuje s svojim vplivom in pomaga vladajoči politiki, da se proces korupcije ne prekine.Je pa to skregano z vsako zdravo logiko in strokovnim upravljanjem države. Še posebno s politiki, ki so s predvolilno prevaro odstranili relativnega zmagovalca zadnjih parlamentarnih volitev. Na sam vrh državne uprave in njenih gospodarskih družb so se postavili brez potrebnega znanja in drugih sposobnostih upravljanja.Ob današnjem političnem stanju se zdi, da so vodilni politiki, ki so se s prevaro povzpeli na sam državni vrh, že otopeli ali pa tudi njih že grabi epidemija globoke države. Da se jim to po dobrem letu vladanja že dogaja, kažejo dogodki zadnjih tednov. Med javnimi nastopi se vedno bolj opirajo na izmišljene dogodke, ki jih nikoli ni bilo. To očitno počnejo zgolj zato, da bi utišali (oblatili) vsakogar, ki si drzne s prstom javno pokazati na visoke državne uslužbenca, ki so kljub hudi »demenci« še vedno tam, kjer se upravlja in nadzoruje državno premoženje.Kdor ni z nami, je proti nas, je razmišljal že pokojni Josip Broz. Njega še vedno častijo številni politiki, ki nas vodijo po razburkanem morju, brez začrtane smeri in jasnih ciljev v prihodnosti.Upam si trditi, da je v Sloveniji »demenca« belo-rdečih ovratnikov prerasla v stanje, ki zahteva takojšno ukrepanje. In to pri ljudeh na najbolj odgovornih državnih funkcijah. Kdo bo to storil, pa je vprašanje za vse nakradene milijarde evrov.Z vsem spoštovanjem do vsake bolezni, še posebno do poklicnih. Naša država resnično potrebuje poseben sanatorij, kamor bi odlagala dementne državne uslužbence. Le tako bi lahko preprečili vedno nove bančne luknje in druge finančne malverzacije.Da ima država pozabljive politike, vemo. Zato se ne strinjam s tistimi, ki pravijo, da nam politiki lažejo. Podrobneje si poglejmo, kaj se dogaja s predsednikom Vlade RS. Šarec je že nekajkrat povedal resnico, ob tem pa pogosto pozabil, kaj je o isti vsebini govoril nekaj dni pred tem. Torej predsednik ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu pogosto odpove.Tudi sicer je naš vrli predsednik silno previden in nikoli ne pove kaj »državniškega«, kar bi moral, kot predstavnik oblasti, vedeti in znati. Zna pa toliko bolj temeljito okrcati opozicijske poslance, ko ga v državnem zboru sprašujejo o raznih ukrepih. Takrat se mu spomin vrne, saj jim vedno odgovarja v svojem slogu, sedaj že nekoliko ponarodelem slogu. Po njegovo opozicija ne misli dobro za državo in državljane. Opozicija ga blati zgolj zato, ker njegova vlada dela dobro. Da je je v življenju pač tako, da dan ni vedno enak prejšnjemu dnevu, kot tudi njegova vlada ni enaka prejšnji, je pa sicer eden bolj običajnih Šarčevih razmislekov, ko obišče Državni zbor.

Predsednik Šarec ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu...

Predsednik Šarec ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu... je naslov komentarja Francija Feltrina, ki je objavljen na portalu Časnik.si Slovenija že desetletje postaja raj za politično in gospodarsko korupcijo. Nerazumljivo je predvsem to, da je korupcija postala privilegij in vrlina ljudi z visoko ali celo akademsko izobrazbo. Ti praviloma zasedajo vodilne položaje v naši mladi državi in so zrcalo njenega uspeha ali neuspeha.V Sloveniji je šolstvo državno, kar pomeni, da je brezplačno. Izobraževanje, od osnovne šole pa vse do visoke izobrazbe, financiramo preko davčnih dajatev, torej za šolstvo prispevamo finančna sredstva prav vsi državljani. Tudi tisti z najnižjimi dohodki, ki se skozi celo življenje soočajo s slabo plačanimi delovnimi mesti. Brez njih in njihovega prispevka še tako visoko izobražena družba ne more uspevati. Zato je »ropanje« delavcev in države, kar počnejo visoko izobraženi ljudje, ki naj bi bili elita in ponos naroda, največji kriminal in njihova osebna sramota.Če vlada in državni organi tega ne bodo zaustavili, se bomo kmalu znašli v položaju »oskubljene (okradene) kure«. In to zgolj zaradi nesposobnosti v vrhu vladne in državne politike ter sodne veje oblasti, ki jemljejo korupcijo za uspeh in ne kot kriminal.Kot državljan se že desetletje sprašujem in ugibam, zakaj imamo v Sloveniji na pomembnih in odgovornih položajih v državnih službah ljudi, ki po večini obolevajo za globoko »demenco – pozabljivostjo«. Oprostite! Svojo bolezensko stanje, že desetletje, na zaslišanjih pred raznimi parlamentarnimi komisijami, sodišči sami potrjujejo pred vso slovensko javnostjo, ko se ničesar ne spominjajo. So se pa lahko nekoč brez težav odločali o milijonih in milijardah denarja, ki so odtekali iz državne blagajne.Samo tega se še dobro spominjajo, da so delali, v dobro države, po zakonih in svoji vesti. Zanimivo? Vest je čut vsakega posameznika. A žal, kot je mnogokrat vsem vidno, je številni nimajo oz. se njihova vest nekoliko drugače odziva. Zato pri njih izobrazba, ki naj bi bila pogoj za zasedbo tako odgovornih delovnih mest, ni pomembna. In ne odigra vloge zaupanja.Ne glede na vse povedano, mislim, da bi se morala država, kot delodajalec, do teh visokih uslužbencev obnašati v skladu z njihovo boleznijo. Po njihovem priznanju, da so ostali brez spomina, kar pogosto brez sramu priznajo pred izvoljenimi predstavniki ljudstva, bi jih morali takoj odstraniti s tako odgovornih mest, da se prepreči nadaljnjo škodo.Ker so ti ljudje z visoko izobrazbo »cvet« našega naroda, svoje zdravje pa so izgubili (tako vsaj se da razumeti) med opravljanjem državnih nalog, bi jih morali poslati na zdravljene v poseben »sanatorij«. Tako bi preprečili širjenje okužbe s to, očitno zelo nalezljivo boleznijo. Da povsem slučajno ne bi prišlo do epidemije pozabljivosti belo-rdečih ovratnikov. Njihovo bolezensko (pozabljivost) stanje pa je potrebno priznati za poklicno bolezen. Tako bi jih doživljenjsko odstranili z odgovornih delovnih mestih v državnih službah in njenih ustanovah.Žal se naša vlada vede, kot da se ne zaveda te nevarnosti, saj ljudi z tako visoko demenco premešča iz enega do drugega odgovornega vodilnega delovnega mesta v državni administraciji. Pogosto se celo dogaja, da se obolele z visoko demenco postavlja na vedno bolj odgovorna mesta. Zdi se celo, da se znanje in vedenje o dejavnostih, na katero se jih imenuje, nič ne upošteva. Pomembno je zgolj to, da so iz pravega političnega gnezda. Tako državna klika belo-rdečih ovratnikov lahko nadaljuje s svojim vplivom in pomaga vladajoči politiki, da se proces korupcije ne prekine.Je pa to skregano z vsako zdravo logiko in strokovnim upravljanjem države. Še posebno s politiki, ki so s predvolilno prevaro odstranili relativnega zmagovalca zadnjih parlamentarnih volitev. Na sam vrh državne uprave in njenih gospodarskih družb so se postavili brez potrebnega znanja in drugih sposobnostih upravljanja.Ob današnjem političnem stanju se zdi, da so vodilni politiki, ki so se s prevaro povzpeli na sam državni vrh, že otopeli ali pa tudi njih že grabi epidemija globoke države. Da se jim to po dobrem letu vladanja že dogaja, kažejo dogodki zadnjih tednov. Med javnimi nastopi se vedno bolj opirajo na izmišljene dogodke, ki jih nikoli ni bilo. To očitno počnejo zgolj zato, da bi utišali (oblatili) vsakogar, ki si drzne s prstom javno pokazati na visoke državne uslužbenca, ki so kljub hudi »demenci« še vedno tam, kjer se upravlja in nadzoruje državno premoženje.Kdor ni z nami, je proti nas, je razmišljal že pokojni Josip Broz. Njega še vedno častijo številni politiki, ki nas vodijo po razburkanem morju, brez začrtane smeri in jasnih ciljev v prihodnosti.Upam si trditi, da je v Sloveniji »demenca« belo-rdečih ovratnikov prerasla v stanje, ki zahteva takojšno ukrepanje. In to pri ljudeh na najbolj odgovornih državnih funkcijah. Kdo bo to storil, pa je vprašanje za vse nakradene milijarde evrov.Z vsem spoštovanjem do vsake bolezni, še posebno do poklicnih. Naša država resnično potrebuje poseben sanatorij, kamor bi odlagala dementne državne uslužbence. Le tako bi lahko preprečili vedno nove bančne luknje in druge finančne malverzacije.Da ima država pozabljive politike, vemo. Zato se ne strinjam s tistimi, ki pravijo, da nam politiki lažejo. Podrobneje si poglejmo, kaj se dogaja s predsednikom Vlade RS. Šarec je že nekajkrat povedal resnico, ob tem pa pogosto pozabil, kaj je o isti vsebini govoril nekaj dni pred tem. Torej predsednik ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu pogosto odpove.Tudi sicer je naš vrli predsednik silno previden in nikoli ne pove kaj »državniškega«, kar bi moral, kot predstavnik oblasti, vedeti in znati. Zna pa toliko bolj temeljito okrcati opozicijske poslance, ko ga v državnem zboru sprašujejo o raznih ukrepih. Takrat se mu spomin vrne, saj jim vedno odgovarja v svojem slogu, sedaj že nekoliko ponarodelem slogu. Po njegovo opozicija ne misli dobro za državo in državljane. Opozicija ga blati zgolj zato, ker njegova vlada dela dobro. Da je je v življenju pač tako, da dan ni vedno enak prejšnjemu dnevu, kot tudi njegova vlada ni enaka prejšnji, je pa sicer eden bolj običajnih Šarčevih razmislekov, ko obišče Državni zbor.

časnikkomentarslovenijapolitikainfo

Komentar Časnik.si

Predsednik Šarec ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu...
Predsednik Šarec ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu... je naslov komentarja Francija Feltrina, ki je objavljen na portalu Časnik.si Slovenija že desetletje postaja raj za politično in gospodarsko korupcijo. Nerazumljivo je predvsem to, da je korupcija postala privilegij in vrlina ljudi z visoko ali celo akademsko izobrazbo. Ti praviloma zasedajo vodilne položaje v naši mladi državi in so zrcalo njenega uspeha ali neuspeha.V Sloveniji je šolstvo državno, kar pomeni, da je brezplačno. Izobraževanje, od osnovne šole pa vse do visoke izobrazbe, financiramo preko davčnih dajatev, torej za šolstvo prispevamo finančna sredstva prav vsi državljani. Tudi tisti z najnižjimi dohodki, ki se skozi celo življenje soočajo s slabo plačanimi delovnimi mesti. Brez njih in njihovega prispevka še tako visoko izobražena družba ne more uspevati. Zato je »ropanje« delavcev in države, kar počnejo visoko izobraženi ljudje, ki naj bi bili elita in ponos naroda, največji kriminal in njihova osebna sramota.Če vlada in državni organi tega ne bodo zaustavili, se bomo kmalu znašli v položaju »oskubljene (okradene) kure«. In to zgolj zaradi nesposobnosti v vrhu vladne in državne politike ter sodne veje oblasti, ki jemljejo korupcijo za uspeh in ne kot kriminal.Kot državljan se že desetletje sprašujem in ugibam, zakaj imamo v Sloveniji na pomembnih in odgovornih položajih v državnih službah ljudi, ki po večini obolevajo za globoko »demenco – pozabljivostjo«. Oprostite! Svojo bolezensko stanje, že desetletje, na zaslišanjih pred raznimi parlamentarnimi komisijami, sodišči sami potrjujejo pred vso slovensko javnostjo, ko se ničesar ne spominjajo. So se pa lahko nekoč brez težav odločali o milijonih in milijardah denarja, ki so odtekali iz državne blagajne.Samo tega se še dobro spominjajo, da so delali, v dobro države, po zakonih in svoji vesti. Zanimivo? Vest je čut vsakega posameznika. A žal, kot je mnogokrat vsem vidno, je številni nimajo oz. se njihova vest nekoliko drugače odziva. Zato pri njih izobrazba, ki naj bi bila pogoj za zasedbo tako odgovornih delovnih mest, ni pomembna. In ne odigra vloge zaupanja.Ne glede na vse povedano, mislim, da bi se morala država, kot delodajalec, do teh visokih uslužbencev obnašati v skladu z njihovo boleznijo. Po njihovem priznanju, da so ostali brez spomina, kar pogosto brez sramu priznajo pred izvoljenimi predstavniki ljudstva, bi jih morali takoj odstraniti s tako odgovornih mest, da se prepreči nadaljnjo škodo.Ker so ti ljudje z visoko izobrazbo »cvet« našega naroda, svoje zdravje pa so izgubili (tako vsaj se da razumeti) med opravljanjem državnih nalog, bi jih morali poslati na zdravljene v poseben »sanatorij«. Tako bi preprečili širjenje okužbe s to, očitno zelo nalezljivo boleznijo. Da povsem slučajno ne bi prišlo do epidemije pozabljivosti belo-rdečih ovratnikov. Njihovo bolezensko (pozabljivost) stanje pa je potrebno priznati za poklicno bolezen. Tako bi jih doživljenjsko odstranili z odgovornih delovnih mestih v državnih službah in njenih ustanovah.Žal se naša vlada vede, kot da se ne zaveda te nevarnosti, saj ljudi z tako visoko demenco premešča iz enega do drugega odgovornega vodilnega delovnega mesta v državni administraciji. Pogosto se celo dogaja, da se obolele z visoko demenco postavlja na vedno bolj odgovorna mesta. Zdi se celo, da se znanje in vedenje o dejavnostih, na katero se jih imenuje, nič ne upošteva. Pomembno je zgolj to, da so iz pravega političnega gnezda. Tako državna klika belo-rdečih ovratnikov lahko nadaljuje s svojim vplivom in pomaga vladajoči politiki, da se proces korupcije ne prekine.Je pa to skregano z vsako zdravo logiko in strokovnim upravljanjem države. Še posebno s politiki, ki so s predvolilno prevaro odstranili relativnega zmagovalca zadnjih parlamentarnih volitev. Na sam vrh državne uprave in njenih gospodarskih družb so se postavili brez potrebnega znanja in drugih sposobnostih upravljanja.Ob današnjem političnem stanju se zdi, da so vodilni politiki, ki so se s prevaro povzpeli na sam državni vrh, že otopeli ali pa tudi njih že grabi epidemija globoke države. Da se jim to po dobrem letu vladanja že dogaja, kažejo dogodki zadnjih tednov. Med javnimi nastopi se vedno bolj opirajo na izmišljene dogodke, ki jih nikoli ni bilo. To očitno počnejo zgolj zato, da bi utišali (oblatili) vsakogar, ki si drzne s prstom javno pokazati na visoke državne uslužbenca, ki so kljub hudi »demenci« še vedno tam, kjer se upravlja in nadzoruje državno premoženje.Kdor ni z nami, je proti nas, je razmišljal že pokojni Josip Broz. Njega še vedno častijo številni politiki, ki nas vodijo po razburkanem morju, brez začrtane smeri in jasnih ciljev v prihodnosti.Upam si trditi, da je v Sloveniji »demenca« belo-rdečih ovratnikov prerasla v stanje, ki zahteva takojšno ukrepanje. In to pri ljudeh na najbolj odgovornih državnih funkcijah. Kdo bo to storil, pa je vprašanje za vse nakradene milijarde evrov.Z vsem spoštovanjem do vsake bolezni, še posebno do poklicnih. Naša država resnično potrebuje poseben sanatorij, kamor bi odlagala dementne državne uslužbence. Le tako bi lahko preprečili vedno nove bančne luknje in druge finančne malverzacije.Da ima država pozabljive politike, vemo. Zato se ne strinjam s tistimi, ki pravijo, da nam politiki lažejo. Podrobneje si poglejmo, kaj se dogaja s predsednikom Vlade RS. Šarec je že nekajkrat povedal resnico, ob tem pa pogosto pozabil, kaj je o isti vsebini govoril nekaj dni pred tem. Torej predsednik ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu pogosto odpove.Tudi sicer je naš vrli predsednik silno previden in nikoli ne pove kaj »državniškega«, kar bi moral, kot predstavnik oblasti, vedeti in znati. Zna pa toliko bolj temeljito okrcati opozicijske poslance, ko ga v državnem zboru sprašujejo o raznih ukrepih. Takrat se mu spomin vrne, saj jim vedno odgovarja v svojem slogu, sedaj že nekoliko ponarodelem slogu. Po njegovo opozicija ne misli dobro za državo in državljane. Opozicija ga blati zgolj zato, ker njegova vlada dela dobro. Da je je v življenju pač tako, da dan ni vedno enak prejšnjemu dnevu, kot tudi njegova vlada ni enaka prejšnji, je pa sicer eden bolj običajnih Šarčevih razmislekov, ko obišče Državni zbor.
VEČ ...|13. 11. 2019
Predsednik Šarec ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu...
Predsednik Šarec ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu... je naslov komentarja Francija Feltrina, ki je objavljen na portalu Časnik.si Slovenija že desetletje postaja raj za politično in gospodarsko korupcijo. Nerazumljivo je predvsem to, da je korupcija postala privilegij in vrlina ljudi z visoko ali celo akademsko izobrazbo. Ti praviloma zasedajo vodilne položaje v naši mladi državi in so zrcalo njenega uspeha ali neuspeha.V Sloveniji je šolstvo državno, kar pomeni, da je brezplačno. Izobraževanje, od osnovne šole pa vse do visoke izobrazbe, financiramo preko davčnih dajatev, torej za šolstvo prispevamo finančna sredstva prav vsi državljani. Tudi tisti z najnižjimi dohodki, ki se skozi celo življenje soočajo s slabo plačanimi delovnimi mesti. Brez njih in njihovega prispevka še tako visoko izobražena družba ne more uspevati. Zato je »ropanje« delavcev in države, kar počnejo visoko izobraženi ljudje, ki naj bi bili elita in ponos naroda, največji kriminal in njihova osebna sramota.Če vlada in državni organi tega ne bodo zaustavili, se bomo kmalu znašli v položaju »oskubljene (okradene) kure«. In to zgolj zaradi nesposobnosti v vrhu vladne in državne politike ter sodne veje oblasti, ki jemljejo korupcijo za uspeh in ne kot kriminal.Kot državljan se že desetletje sprašujem in ugibam, zakaj imamo v Sloveniji na pomembnih in odgovornih položajih v državnih službah ljudi, ki po večini obolevajo za globoko »demenco – pozabljivostjo«. Oprostite! Svojo bolezensko stanje, že desetletje, na zaslišanjih pred raznimi parlamentarnimi komisijami, sodišči sami potrjujejo pred vso slovensko javnostjo, ko se ničesar ne spominjajo. So se pa lahko nekoč brez težav odločali o milijonih in milijardah denarja, ki so odtekali iz državne blagajne.Samo tega se še dobro spominjajo, da so delali, v dobro države, po zakonih in svoji vesti. Zanimivo? Vest je čut vsakega posameznika. A žal, kot je mnogokrat vsem vidno, je številni nimajo oz. se njihova vest nekoliko drugače odziva. Zato pri njih izobrazba, ki naj bi bila pogoj za zasedbo tako odgovornih delovnih mest, ni pomembna. In ne odigra vloge zaupanja.Ne glede na vse povedano, mislim, da bi se morala država, kot delodajalec, do teh visokih uslužbencev obnašati v skladu z njihovo boleznijo. Po njihovem priznanju, da so ostali brez spomina, kar pogosto brez sramu priznajo pred izvoljenimi predstavniki ljudstva, bi jih morali takoj odstraniti s tako odgovornih mest, da se prepreči nadaljnjo škodo.Ker so ti ljudje z visoko izobrazbo »cvet« našega naroda, svoje zdravje pa so izgubili (tako vsaj se da razumeti) med opravljanjem državnih nalog, bi jih morali poslati na zdravljene v poseben »sanatorij«. Tako bi preprečili širjenje okužbe s to, očitno zelo nalezljivo boleznijo. Da povsem slučajno ne bi prišlo do epidemije pozabljivosti belo-rdečih ovratnikov. Njihovo bolezensko (pozabljivost) stanje pa je potrebno priznati za poklicno bolezen. Tako bi jih doživljenjsko odstranili z odgovornih delovnih mestih v državnih službah in njenih ustanovah.Žal se naša vlada vede, kot da se ne zaveda te nevarnosti, saj ljudi z tako visoko demenco premešča iz enega do drugega odgovornega vodilnega delovnega mesta v državni administraciji. Pogosto se celo dogaja, da se obolele z visoko demenco postavlja na vedno bolj odgovorna mesta. Zdi se celo, da se znanje in vedenje o dejavnostih, na katero se jih imenuje, nič ne upošteva. Pomembno je zgolj to, da so iz pravega političnega gnezda. Tako državna klika belo-rdečih ovratnikov lahko nadaljuje s svojim vplivom in pomaga vladajoči politiki, da se proces korupcije ne prekine.Je pa to skregano z vsako zdravo logiko in strokovnim upravljanjem države. Še posebno s politiki, ki so s predvolilno prevaro odstranili relativnega zmagovalca zadnjih parlamentarnih volitev. Na sam vrh državne uprave in njenih gospodarskih družb so se postavili brez potrebnega znanja in drugih sposobnostih upravljanja.Ob današnjem političnem stanju se zdi, da so vodilni politiki, ki so se s prevaro povzpeli na sam državni vrh, že otopeli ali pa tudi njih že grabi epidemija globoke države. Da se jim to po dobrem letu vladanja že dogaja, kažejo dogodki zadnjih tednov. Med javnimi nastopi se vedno bolj opirajo na izmišljene dogodke, ki jih nikoli ni bilo. To očitno počnejo zgolj zato, da bi utišali (oblatili) vsakogar, ki si drzne s prstom javno pokazati na visoke državne uslužbenca, ki so kljub hudi »demenci« še vedno tam, kjer se upravlja in nadzoruje državno premoženje.Kdor ni z nami, je proti nas, je razmišljal že pokojni Josip Broz. Njega še vedno častijo številni politiki, ki nas vodijo po razburkanem morju, brez začrtane smeri in jasnih ciljev v prihodnosti.Upam si trditi, da je v Sloveniji »demenca« belo-rdečih ovratnikov prerasla v stanje, ki zahteva takojšno ukrepanje. In to pri ljudeh na najbolj odgovornih državnih funkcijah. Kdo bo to storil, pa je vprašanje za vse nakradene milijarde evrov.Z vsem spoštovanjem do vsake bolezni, še posebno do poklicnih. Naša država resnično potrebuje poseben sanatorij, kamor bi odlagala dementne državne uslužbence. Le tako bi lahko preprečili vedno nove bančne luknje in druge finančne malverzacije.Da ima država pozabljive politike, vemo. Zato se ne strinjam s tistimi, ki pravijo, da nam politiki lažejo. Podrobneje si poglejmo, kaj se dogaja s predsednikom Vlade RS. Šarec je že nekajkrat povedal resnico, ob tem pa pogosto pozabil, kaj je o isti vsebini govoril nekaj dni pred tem. Torej predsednik ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu pogosto odpove.Tudi sicer je naš vrli predsednik silno previden in nikoli ne pove kaj »državniškega«, kar bi moral, kot predstavnik oblasti, vedeti in znati. Zna pa toliko bolj temeljito okrcati opozicijske poslance, ko ga v državnem zboru sprašujejo o raznih ukrepih. Takrat se mu spomin vrne, saj jim vedno odgovarja v svojem slogu, sedaj že nekoliko ponarodelem slogu. Po njegovo opozicija ne misli dobro za državo in državljane. Opozicija ga blati zgolj zato, ker njegova vlada dela dobro. Da je je v življenju pač tako, da dan ni vedno enak prejšnjemu dnevu, kot tudi njegova vlada ni enaka prejšnji, je pa sicer eden bolj običajnih Šarčevih razmislekov, ko obišče Državni zbor.

Franci Feltrin

časnikkomentarslovenijapolitikainfo

Iz Betanije

VEČ ...|13. 11. 2019
Alkoholizem

O poseldicah pretiranega pitja alkohola smo govorili v rubrikah Iz Betanije.Kot za vsako težavo, tudi za alkoholizem obstaja rešitev. Članica skupine Al-anon nam je zaupala svojo zgodbo.

Alkoholizem

O poseldicah pretiranega pitja alkohola smo govorili v rubrikah Iz Betanije.Kot za vsako težavo, tudi za alkoholizem obstaja rešitev. Članica skupine Al-anon nam je zaupala svojo zgodbo.

odnosisvetovanje

Iz Betanije

Alkoholizem
O poseldicah pretiranega pitja alkohola smo govorili v rubrikah Iz Betanije.Kot za vsako težavo, tudi za alkoholizem obstaja rešitev. Članica skupine Al-anon nam je zaupala svojo zgodbo.
VEČ ...|13. 11. 2019
Alkoholizem
O poseldicah pretiranega pitja alkohola smo govorili v rubrikah Iz Betanije.Kot za vsako težavo, tudi za alkoholizem obstaja rešitev. Članica skupine Al-anon nam je zaupala svojo zgodbo.

Mateja Subotičanec

odnosisvetovanje

Bim bam bom

VEČ ...|13. 11. 2019
Bim bam bom dne 13. 11.

Bim bam bom dne 13. 11.

Bim bam bom

Bim bam bom dne 13. 11.
VEČ ...|13. 11. 2019
Bim bam bom dne 13. 11.

Jure Sešek

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|12. 11. 2019
Z Valvasorjem za mizo

Etnolog prof. dr. Janez Bogataj je ob 330. obletnici izida znamenitega dela Slava vojvodine Kranjske polihistorja Janeza Vajkarda Valvasorja iz leta 1689, napisal knjigo o prehranski kulturi na Kranjskem v drugi polovici 17. stoletja.

Z Valvasorjem za mizo

Etnolog prof. dr. Janez Bogataj je ob 330. obletnici izida znamenitega dela Slava vojvodine Kranjske polihistorja Janeza Vajkarda Valvasorja iz leta 1689, napisal knjigo o prehranski kulturi na Kranjskem v drugi polovici 17. stoletja.

družbakulturadediščinakulinarikazgodovinaslovenstvo

Zakladi naše dediščine

Z Valvasorjem za mizo
Etnolog prof. dr. Janez Bogataj je ob 330. obletnici izida znamenitega dela Slava vojvodine Kranjske polihistorja Janeza Vajkarda Valvasorja iz leta 1689, napisal knjigo o prehranski kulturi na Kranjskem v drugi polovici 17. stoletja.
VEČ ...|12. 11. 2019
Z Valvasorjem za mizo
Etnolog prof. dr. Janez Bogataj je ob 330. obletnici izida znamenitega dela Slava vojvodine Kranjske polihistorja Janeza Vajkarda Valvasorja iz leta 1689, napisal knjigo o prehranski kulturi na Kranjskem v drugi polovici 17. stoletja.

Nataša Ličen

družbakulturadediščinakulinarikazgodovinaslovenstvo

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|12. 11. 2019
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 12. 11.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 12. 11.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 12. 11.
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
VEČ ...|12. 11. 2019
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 12. 11.
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Program zadnjega tedna

VEČ ...|12. 11. 2019
Program Radia Ognjišče od 21. do 22. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 12. november 2019 ob 21-ih

Program Radia Ognjišče od 21. do 22. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 12. november 2019 ob 21-ih

Program zadnjega tedna

Program Radia Ognjišče od 21. do 22. ure.
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 12. november 2019 ob 21-ih
VEČ ...|12. 11. 2019
Program Radia Ognjišče od 21. do 22. ure.
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 12. november 2019 ob 21-ih

Radio Ognjišče

Program zadnjega tedna

VEČ ...|12. 11. 2019
Program Radia Ognjišče od 20. do 21. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 12. november 2019 ob 20-ih

Program Radia Ognjišče od 20. do 21. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 12. november 2019 ob 20-ih

Program zadnjega tedna

Program Radia Ognjišče od 20. do 21. ure.
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 12. november 2019 ob 20-ih
VEČ ...|12. 11. 2019
Program Radia Ognjišče od 20. do 21. ure.
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 12. november 2019 ob 20-ih

Radio Ognjišče

Program zadnjega tedna

VEČ ...|12. 11. 2019
Program Radia Ognjišče od 19. do 20. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 12. november 2019 ob 19-ih

Program Radia Ognjišče od 19. do 20. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 12. november 2019 ob 19-ih

Program zadnjega tedna

Program Radia Ognjišče od 19. do 20. ure.
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 12. november 2019 ob 19-ih
VEČ ...|12. 11. 2019
Program Radia Ognjišče od 19. do 20. ure.
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 12. november 2019 ob 19-ih

Radio Ognjišče

Program zadnjega tedna

VEČ ...|12. 11. 2019
Program Radia Ognjišče od 18. do 19. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 12. november 2019 ob 18-ih

Program Radia Ognjišče od 18. do 19. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 12. november 2019 ob 18-ih

Program zadnjega tedna

Program Radia Ognjišče od 18. do 19. ure.
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 12. november 2019 ob 18-ih
VEČ ...|12. 11. 2019
Program Radia Ognjišče od 18. do 19. ure.
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 12. november 2019 ob 18-ih

Radio Ognjišče

Program zadnjega tedna

VEČ ...|12. 11. 2019
Program Radia Ognjišče od 17. do 18. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 12. november 2019 ob 17-ih

Program Radia Ognjišče od 17. do 18. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 12. november 2019 ob 17-ih

Program zadnjega tedna

Program Radia Ognjišče od 17. do 18. ure.
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 12. november 2019 ob 17-ih
VEČ ...|12. 11. 2019
Program Radia Ognjišče od 17. do 18. ure.
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 12. november 2019 ob 17-ih

Radio Ognjišče

Program zadnjega tedna

VEČ ...|12. 11. 2019
Program Radia Ognjišče od 16. do 17. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 12. november 2019 ob 16-ih

Program Radia Ognjišče od 16. do 17. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 12. november 2019 ob 16-ih

Program zadnjega tedna

Program Radia Ognjišče od 16. do 17. ure.
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 12. november 2019 ob 16-ih
VEČ ...|12. 11. 2019
Program Radia Ognjišče od 16. do 17. ure.
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 12. november 2019 ob 16-ih

Radio Ognjišče

Program zadnjega tedna

VEČ ...|12. 11. 2019
Program Radia Ognjišče od 15. do 16. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 12. november 2019 ob 15-ih

Program Radia Ognjišče od 15. do 16. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 12. november 2019 ob 15-ih

Program zadnjega tedna

Program Radia Ognjišče od 15. do 16. ure.
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 12. november 2019 ob 15-ih
VEČ ...|12. 11. 2019
Program Radia Ognjišče od 15. do 16. ure.
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 12. november 2019 ob 15-ih

Radio Ognjišče

Program zadnjega tedna

VEČ ...|12. 11. 2019
Program Radia Ognjišče od 14. do 15. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 12. november 2019 ob 14-ih

Program Radia Ognjišče od 14. do 15. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 12. november 2019 ob 14-ih

Program zadnjega tedna

Program Radia Ognjišče od 14. do 15. ure.
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 12. november 2019 ob 14-ih
VEČ ...|12. 11. 2019
Program Radia Ognjišče od 14. do 15. ure.
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 12. november 2019 ob 14-ih

Radio Ognjišče

Program zadnjega tedna

VEČ ...|12. 11. 2019
Program Radia Ognjišče od 13. do 14. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 12. november 2019 ob 13-ih

Program Radia Ognjišče od 13. do 14. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 12. november 2019 ob 13-ih

Program zadnjega tedna

Program Radia Ognjišče od 13. do 14. ure.
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 12. november 2019 ob 13-ih
VEČ ...|12. 11. 2019
Program Radia Ognjišče od 13. do 14. ure.
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 12. november 2019 ob 13-ih

Radio Ognjišče

Priporočamo
|
Aktualno

Program zadnjega tedna

VEČ ...|13. 11. 2019
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 13. november 2019 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 13. november 2019 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Kmetijska oddaja

VEČ ...|10. 11. 2019
Martinovo 2019 - pogled na mlada vina

Na Martinovo nedeljo smo se sprehodili po slovenskih vinorodnih deželah in slišali, kakšna mlada vina se nam obetajo. Z nami so bili svetovalci specialisti za vinarstvo in vinogradništvo: Tamara Rusjan, Majda Brdnik, Ivanka Badovinac, Tadeja Vodovnik Plevnik in Roman Štabuc.

Martinovo 2019 - pogled na mlada vina

Na Martinovo nedeljo smo se sprehodili po slovenskih vinorodnih deželah in slišali, kakšna mlada vina se nam obetajo. Z nami so bili svetovalci specialisti za vinarstvo in vinogradništvo: Tamara Rusjan, Majda Brdnik, Ivanka Badovinac, Tadeja Vodovnik Plevnik in Roman Štabuc.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Slovenski mučenci 20. stoletja

VEČ ...|10. 11. 2019
Franc Cvar (1911 – 1942)

V oddaji o Slovenskih mučencih 20. stoletja ste lahko spoznali kaplana iz Šentruperta na Dolenjskem Franca Cvara, ki so ga partizani skupaj z župnikom Francem Nahtigalom po hudem mučenju, ubili poleti 1942.

Franc Cvar (1911 – 1942)

V oddaji o Slovenskih mučencih 20. stoletja ste lahko spoznali kaplana iz Šentruperta na Dolenjskem Franca Cvara, ki so ga partizani skupaj z župnikom Francem Nahtigalom po hudem mučenju, ubili poleti 1942.

Jože Bartolj

Franc Cvar

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|11. 11. 2019
Martinovo in vloga svetnikov v današnjem času

V oddaji smo gostili teologa in filozofa dr. Janeza Juhanta. Govorili smo o Martinovem in vlogi svetnikov v današnjem času, pa tudi o obletnici padca Berlinskega zidu in 100-letnici nastanka Univerze v Ljubljani ter vlogi teologov pri tem.

Martinovo in vloga svetnikov v današnjem času

V oddaji smo gostili teologa in filozofa dr. Janeza Juhanta. Govorili smo o Martinovem in vlogi svetnikov v današnjem času, pa tudi o obletnici padca Berlinskega zidu in 100-letnici nastanka Univerze v Ljubljani ter vlogi teologov pri tem.

Tanja Dominko

družbaduhovnostkulturakomentarpogovor

Moja zgodba

VEČ ...|10. 11. 2019
Razstava Po sili vojak II

V oddaji Moja zgodba smo gostili soavtorico razstave Po sili vojak drugi del - Prisino mobilizirani Gorenjci in Korošci v nemški vojski 1943 - 1945 dr. Moniko Kokalj Kočevar. Omenjena rastava je do 8. marca prihodnje leto na ogled v Gorenjskem muzeju v Kranju. Prisluhnete lahko predstavitvi razstave, kaj je na njej moč videti, kdo so ostali avtorji, kje so zbirali gradivo ...

Razstava Po sili vojak II

V oddaji Moja zgodba smo gostili soavtorico razstave Po sili vojak drugi del - Prisino mobilizirani Gorenjci in Korošci v nemški vojski 1943 - 1945 dr. Moniko Kokalj Kočevar. Omenjena rastava je do 8. marca prihodnje leto na ogled v Gorenjskem muzeju v Kranju. Prisluhnete lahko predstavitvi razstave, kaj je na njej moč videti, kdo so ostali avtorji, kje so zbirali gradivo ...

Jože Bartolj

Monika Kokalj Kočevar

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|13. 11. 2019
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 13. 11.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 13. 11.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Pogovor o

VEČ ...|13. 11. 2019
Težave v domovih za ostarele

Kdo in na kakšen način določa cene v domovih za ostarele? Zakaj se dodatne storitve zaračunavajo različno in kako se država sooča s prostorsko stisko v domovih za ostarele? To so zgolj nekaterega vprašanja, ki smo jih zastavili v tokratnem Pogovoru o. Sodelovali so v. d. direktorice direktorata za socialne zadeve Mojca Pršina, predsednik združenja koncesionarjev domov za starejše Bojan Kranjc in strokovna vodja Doma upokojencev Ptuj mag. Vesna Šiplič Horvat. Vabljeni k poslušanju.

Težave v domovih za ostarele

Kdo in na kakšen način določa cene v domovih za ostarele? Zakaj se dodatne storitve zaračunavajo različno in kako se država sooča s prostorsko stisko v domovih za ostarele? To so zgolj nekaterega vprašanja, ki smo jih zastavili v tokratnem Pogovoru o. Sodelovali so v. d. direktorice direktorata za socialne zadeve Mojca Pršina, predsednik združenja koncesionarjev domov za starejše Bojan Kranjc in strokovna vodja Doma upokojencev Ptuj mag. Vesna Šiplič Horvat. Vabljeni k poslušanju.

Alen Salihović

starostdomovi za ostarele

Kulturni utrinki

VEČ ...|13. 11. 2019
Začenja se Liff - Knjiga Slepec -Razstava o Janezu Bleiweisu - Muzej Mirna Peč

Drevi se v Cankarjevem domu začenja jubilejni, 30. Ljubljanski mednarodni filmski festival - Liffe.Pri založbi Litera je izšel roman Slepec Mitje Čandra.Gorenjski muzej Kranj pripravlja novo razstavo z naslovom Bleiweis, Novice in narodno prebujanje.Lani odprti Muzej Lojzeta Slaka in Toneta Pavčka v Mirni Peči je prvo leto delovanja sprejel skoraj 15.000 obiskovalcev.

Začenja se Liff - Knjiga Slepec -Razstava o Janezu Bleiweisu - Muzej Mirna Peč

Drevi se v Cankarjevem domu začenja jubilejni, 30. Ljubljanski mednarodni filmski festival - Liffe.Pri založbi Litera je izšel roman Slepec Mitje Čandra.Gorenjski muzej Kranj pripravlja novo razstavo z naslovom Bleiweis, Novice in narodno prebujanje.Lani odprti Muzej Lojzeta Slaka in Toneta Pavčka v Mirni Peči je prvo leto delovanja sprejel skoraj 15.000 obiskovalcev.

Jože Bartolj

Komentar Časnik.si

VEČ ...|13. 11. 2019
Predsednik Šarec ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu...

Predsednik Šarec ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu... je naslov komentarja Francija Feltrina, ki je objavljen na portalu Časnik.si Slovenija že desetletje postaja raj za politično in gospodarsko korupcijo. Nerazumljivo je predvsem to, da je korupcija postala privilegij in vrlina ljudi z visoko ali celo akademsko izobrazbo. Ti praviloma zasedajo vodilne položaje v naši mladi državi in so zrcalo njenega uspeha ali neuspeha.V Sloveniji je šolstvo državno, kar pomeni, da je brezplačno. Izobraževanje, od osnovne šole pa vse do visoke izobrazbe, financiramo preko davčnih dajatev, torej za šolstvo prispevamo finančna sredstva prav vsi državljani. Tudi tisti z najnižjimi dohodki, ki se skozi celo življenje soočajo s slabo plačanimi delovnimi mesti. Brez njih in njihovega prispevka še tako visoko izobražena družba ne more uspevati. Zato je »ropanje« delavcev in države, kar počnejo visoko izobraženi ljudje, ki naj bi bili elita in ponos naroda, največji kriminal in njihova osebna sramota.Če vlada in državni organi tega ne bodo zaustavili, se bomo kmalu znašli v položaju »oskubljene (okradene) kure«. In to zgolj zaradi nesposobnosti v vrhu vladne in državne politike ter sodne veje oblasti, ki jemljejo korupcijo za uspeh in ne kot kriminal.Kot državljan se že desetletje sprašujem in ugibam, zakaj imamo v Sloveniji na pomembnih in odgovornih položajih v državnih službah ljudi, ki po večini obolevajo za globoko »demenco – pozabljivostjo«. Oprostite! Svojo bolezensko stanje, že desetletje, na zaslišanjih pred raznimi parlamentarnimi komisijami, sodišči sami potrjujejo pred vso slovensko javnostjo, ko se ničesar ne spominjajo. So se pa lahko nekoč brez težav odločali o milijonih in milijardah denarja, ki so odtekali iz državne blagajne.Samo tega se še dobro spominjajo, da so delali, v dobro države, po zakonih in svoji vesti. Zanimivo? Vest je čut vsakega posameznika. A žal, kot je mnogokrat vsem vidno, je številni nimajo oz. se njihova vest nekoliko drugače odziva. Zato pri njih izobrazba, ki naj bi bila pogoj za zasedbo tako odgovornih delovnih mest, ni pomembna. In ne odigra vloge zaupanja.Ne glede na vse povedano, mislim, da bi se morala država, kot delodajalec, do teh visokih uslužbencev obnašati v skladu z njihovo boleznijo. Po njihovem priznanju, da so ostali brez spomina, kar pogosto brez sramu priznajo pred izvoljenimi predstavniki ljudstva, bi jih morali takoj odstraniti s tako odgovornih mest, da se prepreči nadaljnjo škodo.Ker so ti ljudje z visoko izobrazbo »cvet« našega naroda, svoje zdravje pa so izgubili (tako vsaj se da razumeti) med opravljanjem državnih nalog, bi jih morali poslati na zdravljene v poseben »sanatorij«. Tako bi preprečili širjenje okužbe s to, očitno zelo nalezljivo boleznijo. Da povsem slučajno ne bi prišlo do epidemije pozabljivosti belo-rdečih ovratnikov. Njihovo bolezensko (pozabljivost) stanje pa je potrebno priznati za poklicno bolezen. Tako bi jih doživljenjsko odstranili z odgovornih delovnih mestih v državnih službah in njenih ustanovah.Žal se naša vlada vede, kot da se ne zaveda te nevarnosti, saj ljudi z tako visoko demenco premešča iz enega do drugega odgovornega vodilnega delovnega mesta v državni administraciji. Pogosto se celo dogaja, da se obolele z visoko demenco postavlja na vedno bolj odgovorna mesta. Zdi se celo, da se znanje in vedenje o dejavnostih, na katero se jih imenuje, nič ne upošteva. Pomembno je zgolj to, da so iz pravega političnega gnezda. Tako državna klika belo-rdečih ovratnikov lahko nadaljuje s svojim vplivom in pomaga vladajoči politiki, da se proces korupcije ne prekine.Je pa to skregano z vsako zdravo logiko in strokovnim upravljanjem države. Še posebno s politiki, ki so s predvolilno prevaro odstranili relativnega zmagovalca zadnjih parlamentarnih volitev. Na sam vrh državne uprave in njenih gospodarskih družb so se postavili brez potrebnega znanja in drugih sposobnostih upravljanja.Ob današnjem političnem stanju se zdi, da so vodilni politiki, ki so se s prevaro povzpeli na sam državni vrh, že otopeli ali pa tudi njih že grabi epidemija globoke države. Da se jim to po dobrem letu vladanja že dogaja, kažejo dogodki zadnjih tednov. Med javnimi nastopi se vedno bolj opirajo na izmišljene dogodke, ki jih nikoli ni bilo. To očitno počnejo zgolj zato, da bi utišali (oblatili) vsakogar, ki si drzne s prstom javno pokazati na visoke državne uslužbenca, ki so kljub hudi »demenci« še vedno tam, kjer se upravlja in nadzoruje državno premoženje.Kdor ni z nami, je proti nas, je razmišljal že pokojni Josip Broz. Njega še vedno častijo številni politiki, ki nas vodijo po razburkanem morju, brez začrtane smeri in jasnih ciljev v prihodnosti.Upam si trditi, da je v Sloveniji »demenca« belo-rdečih ovratnikov prerasla v stanje, ki zahteva takojšno ukrepanje. In to pri ljudeh na najbolj odgovornih državnih funkcijah. Kdo bo to storil, pa je vprašanje za vse nakradene milijarde evrov.Z vsem spoštovanjem do vsake bolezni, še posebno do poklicnih. Naša država resnično potrebuje poseben sanatorij, kamor bi odlagala dementne državne uslužbence. Le tako bi lahko preprečili vedno nove bančne luknje in druge finančne malverzacije.Da ima država pozabljive politike, vemo. Zato se ne strinjam s tistimi, ki pravijo, da nam politiki lažejo. Podrobneje si poglejmo, kaj se dogaja s predsednikom Vlade RS. Šarec je že nekajkrat povedal resnico, ob tem pa pogosto pozabil, kaj je o isti vsebini govoril nekaj dni pred tem. Torej predsednik ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu pogosto odpove.Tudi sicer je naš vrli predsednik silno previden in nikoli ne pove kaj »državniškega«, kar bi moral, kot predstavnik oblasti, vedeti in znati. Zna pa toliko bolj temeljito okrcati opozicijske poslance, ko ga v državnem zboru sprašujejo o raznih ukrepih. Takrat se mu spomin vrne, saj jim vedno odgovarja v svojem slogu, sedaj že nekoliko ponarodelem slogu. Po njegovo opozicija ne misli dobro za državo in državljane. Opozicija ga blati zgolj zato, ker njegova vlada dela dobro. Da je je v življenju pač tako, da dan ni vedno enak prejšnjemu dnevu, kot tudi njegova vlada ni enaka prejšnji, je pa sicer eden bolj običajnih Šarčevih razmislekov, ko obišče Državni zbor.

Predsednik Šarec ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu...

Predsednik Šarec ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu... je naslov komentarja Francija Feltrina, ki je objavljen na portalu Časnik.si Slovenija že desetletje postaja raj za politično in gospodarsko korupcijo. Nerazumljivo je predvsem to, da je korupcija postala privilegij in vrlina ljudi z visoko ali celo akademsko izobrazbo. Ti praviloma zasedajo vodilne položaje v naši mladi državi in so zrcalo njenega uspeha ali neuspeha.V Sloveniji je šolstvo državno, kar pomeni, da je brezplačno. Izobraževanje, od osnovne šole pa vse do visoke izobrazbe, financiramo preko davčnih dajatev, torej za šolstvo prispevamo finančna sredstva prav vsi državljani. Tudi tisti z najnižjimi dohodki, ki se skozi celo življenje soočajo s slabo plačanimi delovnimi mesti. Brez njih in njihovega prispevka še tako visoko izobražena družba ne more uspevati. Zato je »ropanje« delavcev in države, kar počnejo visoko izobraženi ljudje, ki naj bi bili elita in ponos naroda, največji kriminal in njihova osebna sramota.Če vlada in državni organi tega ne bodo zaustavili, se bomo kmalu znašli v položaju »oskubljene (okradene) kure«. In to zgolj zaradi nesposobnosti v vrhu vladne in državne politike ter sodne veje oblasti, ki jemljejo korupcijo za uspeh in ne kot kriminal.Kot državljan se že desetletje sprašujem in ugibam, zakaj imamo v Sloveniji na pomembnih in odgovornih položajih v državnih službah ljudi, ki po večini obolevajo za globoko »demenco – pozabljivostjo«. Oprostite! Svojo bolezensko stanje, že desetletje, na zaslišanjih pred raznimi parlamentarnimi komisijami, sodišči sami potrjujejo pred vso slovensko javnostjo, ko se ničesar ne spominjajo. So se pa lahko nekoč brez težav odločali o milijonih in milijardah denarja, ki so odtekali iz državne blagajne.Samo tega se še dobro spominjajo, da so delali, v dobro države, po zakonih in svoji vesti. Zanimivo? Vest je čut vsakega posameznika. A žal, kot je mnogokrat vsem vidno, je številni nimajo oz. se njihova vest nekoliko drugače odziva. Zato pri njih izobrazba, ki naj bi bila pogoj za zasedbo tako odgovornih delovnih mest, ni pomembna. In ne odigra vloge zaupanja.Ne glede na vse povedano, mislim, da bi se morala država, kot delodajalec, do teh visokih uslužbencev obnašati v skladu z njihovo boleznijo. Po njihovem priznanju, da so ostali brez spomina, kar pogosto brez sramu priznajo pred izvoljenimi predstavniki ljudstva, bi jih morali takoj odstraniti s tako odgovornih mest, da se prepreči nadaljnjo škodo.Ker so ti ljudje z visoko izobrazbo »cvet« našega naroda, svoje zdravje pa so izgubili (tako vsaj se da razumeti) med opravljanjem državnih nalog, bi jih morali poslati na zdravljene v poseben »sanatorij«. Tako bi preprečili širjenje okužbe s to, očitno zelo nalezljivo boleznijo. Da povsem slučajno ne bi prišlo do epidemije pozabljivosti belo-rdečih ovratnikov. Njihovo bolezensko (pozabljivost) stanje pa je potrebno priznati za poklicno bolezen. Tako bi jih doživljenjsko odstranili z odgovornih delovnih mestih v državnih službah in njenih ustanovah.Žal se naša vlada vede, kot da se ne zaveda te nevarnosti, saj ljudi z tako visoko demenco premešča iz enega do drugega odgovornega vodilnega delovnega mesta v državni administraciji. Pogosto se celo dogaja, da se obolele z visoko demenco postavlja na vedno bolj odgovorna mesta. Zdi se celo, da se znanje in vedenje o dejavnostih, na katero se jih imenuje, nič ne upošteva. Pomembno je zgolj to, da so iz pravega političnega gnezda. Tako državna klika belo-rdečih ovratnikov lahko nadaljuje s svojim vplivom in pomaga vladajoči politiki, da se proces korupcije ne prekine.Je pa to skregano z vsako zdravo logiko in strokovnim upravljanjem države. Še posebno s politiki, ki so s predvolilno prevaro odstranili relativnega zmagovalca zadnjih parlamentarnih volitev. Na sam vrh državne uprave in njenih gospodarskih družb so se postavili brez potrebnega znanja in drugih sposobnostih upravljanja.Ob današnjem političnem stanju se zdi, da so vodilni politiki, ki so se s prevaro povzpeli na sam državni vrh, že otopeli ali pa tudi njih že grabi epidemija globoke države. Da se jim to po dobrem letu vladanja že dogaja, kažejo dogodki zadnjih tednov. Med javnimi nastopi se vedno bolj opirajo na izmišljene dogodke, ki jih nikoli ni bilo. To očitno počnejo zgolj zato, da bi utišali (oblatili) vsakogar, ki si drzne s prstom javno pokazati na visoke državne uslužbenca, ki so kljub hudi »demenci« še vedno tam, kjer se upravlja in nadzoruje državno premoženje.Kdor ni z nami, je proti nas, je razmišljal že pokojni Josip Broz. Njega še vedno častijo številni politiki, ki nas vodijo po razburkanem morju, brez začrtane smeri in jasnih ciljev v prihodnosti.Upam si trditi, da je v Sloveniji »demenca« belo-rdečih ovratnikov prerasla v stanje, ki zahteva takojšno ukrepanje. In to pri ljudeh na najbolj odgovornih državnih funkcijah. Kdo bo to storil, pa je vprašanje za vse nakradene milijarde evrov.Z vsem spoštovanjem do vsake bolezni, še posebno do poklicnih. Naša država resnično potrebuje poseben sanatorij, kamor bi odlagala dementne državne uslužbence. Le tako bi lahko preprečili vedno nove bančne luknje in druge finančne malverzacije.Da ima država pozabljive politike, vemo. Zato se ne strinjam s tistimi, ki pravijo, da nam politiki lažejo. Podrobneje si poglejmo, kaj se dogaja s predsednikom Vlade RS. Šarec je že nekajkrat povedal resnico, ob tem pa pogosto pozabil, kaj je o isti vsebini govoril nekaj dni pred tem. Torej predsednik ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu pogosto odpove.Tudi sicer je naš vrli predsednik silno previden in nikoli ne pove kaj »državniškega«, kar bi moral, kot predstavnik oblasti, vedeti in znati. Zna pa toliko bolj temeljito okrcati opozicijske poslance, ko ga v državnem zboru sprašujejo o raznih ukrepih. Takrat se mu spomin vrne, saj jim vedno odgovarja v svojem slogu, sedaj že nekoliko ponarodelem slogu. Po njegovo opozicija ne misli dobro za državo in državljane. Opozicija ga blati zgolj zato, ker njegova vlada dela dobro. Da je je v življenju pač tako, da dan ni vedno enak prejšnjemu dnevu, kot tudi njegova vlada ni enaka prejšnji, je pa sicer eden bolj običajnih Šarčevih razmislekov, ko obišče Državni zbor.

Franci Feltrin

časnikkomentarslovenijapolitikainfo

Spominjamo se

VEČ ...|13. 11. 2019
Spominjamo se dne 13. 11.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se dne 13. 11.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Tone Gorjup