Janez Remškar: Profesionalizacija svetov zavodov

Vprašanje za g. ministra Bešič Loredana in g. Šebedra je: Kako bo pri vaši »profesionalni« sestavi svetov zavodov z njihovo odgovornostjo? Želel bi, da končno začnemo prenašati v naše delo tudi odgovornost, ki je do sedaj ni bilo, če izvzamem osebni občutek odgovornosti posameznika do bolnika, česar tudi nimamo vsi!

Komentar je pripravil prim. Janez Remškar, dr. med.

Mateja Pršolja: Kdaj se bomo mi soočili s post-covidnim sindromom v šolah?

Avtorica v komentarju predstavi svoje razmišljanje o tem, kaj se po epidemiji dogaja z otroki v šolskih klopeh. Pestijo jih ocenjevanja in prehiter tempo učenja, ki mu zaradi pomanjkanja razlage niso zmožni slediti. Zato se znajdejo v stiskah, ki se odražajo tudi v nasilnem in nestrpnem vedenju ali samodestruktivnih vzgibih. Peršolja meni, da bi si za zgled pri reševanju tovrstnih težav morali vzeti skandinavske države, ki v ospredje ne postavljajo več učnih načrtov, ampak krepijo socialno-emocionalne veščine.

Jože Dežman: Če vlada ne odgovori na ta vprašanja, je to krepko norčevanje iz demokratične in pravne države

Napovedana ukinitev Muzeja slovenske osamosvojitve in Muzeja novejše zgodovine Slovenije, iz katerih bi potem ustvarili nov javni zavod, je sprožila živahne odmeve. Dejansko gre za nadaljevanje spominske in kulturne vojne … Celotno besedilo komentarja lahko preberete tukaj.

Dr. Ivan Štuhec: Kaj z Rupnikovimi mozaiki in Prešernovo nagrado?

Avtor razmišlja o primeru p. Rupnika, saj vprašanja, ki se odpirajo, ne zadevajo le njega, ampak tudi umetniško ustvarjanje in življenje umetnikov nasploh. Nekateri v Cerkvi pozivajo, naj se Rupnikova vrhunska umetnost loči od njegove osebe, uradna Cerkev, v tem primeru Kongregacija za redovnike ali nauk vere v Vatikanu, se o tem ni izrekla.

Franc Mihič: Razkol naroda ne more biti gibalo razvoja, ampak lahko vodi le v njegov propad

Avtor članka je kritičen, do povojnega obdobja, ko so se v bratomorni vojni nekateri oklicali za ˝narodne heroje˝ in druge označili za izdajalce naroda. Meni, da razkol naroda ne more biti gibali razvoja, temveč vodi v propad naroda in države. Opozarja tudi na to, da nikoli ni prepozno sprejeti novih spoznanj, ki lahko postanejo temelj za perspektivo naroda in države, na katero so državljani lahko ponosni.

Milan Knep: Zakaj je Aronov blagoslov ob novem letu tako pomemben

Avtor je ob začetku leta razmišljal o pomembnosti molitve starih zakoncev in zakoncev nasploh. Ta je še kako pomembna, kadar želijo za vero in Cerkev navdušiti svoje otroke, ki so se v svoji odraslosti odločili živeti drugače kot so živeli njihovi starši. Le z molitvijo lahko mož in žena svojim otrokom pokažeta, da sta postala duhovna človeka, ki lahko le tako delujeta pomirjeno in v Bogu.

Robert Hlede: Napoved oblasti o odpravi sovražnega govora je nevarnost za demokracijo

Temeljno vprašanje je, kaj sovražni govor pravzaprav je oziroma kaj je tisto, kar ga določa. Na podlagi obstoječih ali dosegljivih pisnih virov je sovražni govor vsako izražanje, ki spodbuja in razpihuje rasno, versko, spolno ali kakšno drugo sovraštvo do posameznika ali skupine ljudi. A ta razlaga le delno pojasni, kaj je sovražni govor.

Zala Klopčič: V solidarnosti do vseh drugih smo pozabili nase

Avtorica zavzame stališče, da je zelo prijazno sprejemati in podpirati druge narode in tujim družinam dobesedno financirati življenje, vendar med vso to liberalno pomočjo, ki jo nudimo, ne smemo pozabiti na lasten narod in lastne korenine. Zdi se ji, da smo v vsej svoji solidarnosti do drugih pozabili nase.