Informativni prispevki

VEČ ...|17. 3. 2023
Del nagovora Braneta Grada na kmečkem puntu

Na gradbišču spornega kanalizacijskega kanala C0 v Ljubljani je bili popoldne spet vroče. Približno 100 traktorjev se je v organiziranem sprevodu pripeljalo na gradbišče, kjer so kmetje ponovili, da zahtevajo konec gradnje kanalizacijskega omrežja. To je po besedah lastnikov zemljišč nujno za zaščito pitne vode. Kanal se namreč gradi na vodovarstvenem območju. Nagovor je imel eden od lastnikov zemljišč Brane Grad.

Del nagovora Braneta Grada na kmečkem puntu

Na gradbišču spornega kanalizacijskega kanala C0 v Ljubljani je bili popoldne spet vroče. Približno 100 traktorjev se je v organiziranem sprevodu pripeljalo na gradbišče, kjer so kmetje ponovili, da zahtevajo konec gradnje kanalizacijskega omrežja. To je po besedah lastnikov zemljišč nujno za zaščito pitne vode. Kanal se namreč gradi na vodovarstvenem območju. Nagovor je imel eden od lastnikov zemljišč Brane Grad.

infopogovorkmetjeprotestljubljana

Informativni prispevki

Del nagovora Braneta Grada na kmečkem puntu

Na gradbišču spornega kanalizacijskega kanala C0 v Ljubljani je bili popoldne spet vroče. Približno 100 traktorjev se je v organiziranem sprevodu pripeljalo na gradbišče, kjer so kmetje ponovili, da zahtevajo konec gradnje kanalizacijskega omrežja. To je po besedah lastnikov zemljišč nujno za zaščito pitne vode. Kanal se namreč gradi na vodovarstvenem območju. Nagovor je imel eden od lastnikov zemljišč Brane Grad.

VEČ ...|17. 3. 2023
Del nagovora Braneta Grada na kmečkem puntu

Na gradbišču spornega kanalizacijskega kanala C0 v Ljubljani je bili popoldne spet vroče. Približno 100 traktorjev se je v organiziranem sprevodu pripeljalo na gradbišče, kjer so kmetje ponovili, da zahtevajo konec gradnje kanalizacijskega omrežja. To je po besedah lastnikov zemljišč nujno za zaščito pitne vode. Kanal se namreč gradi na vodovarstvenem območju. Nagovor je imel eden od lastnikov zemljišč Brane Grad.

Radio Ognjišče

infopogovorkmetjeprotestljubljana

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|19. 1. 2023
Jaslice v prostorih Gasilske brigade Ljubljana

Betlehemske jasli v gasilski čeladi, goreči Kras, Triglav, reševalna helikopterja in žičnica, ki pelje v gore … Lepa zgodba o velikih jaslicah, ki krasijo skupni prostor profesionalnih gasilcev v Gasiski brigadi Ljubljana, se je začela pisati pred mnogimi leti, ko so gasilci prvič postavili jaslice. Do letošnjega leta mnogi nismo vedeli zanje, letos pa so jih različni mediji predstavili svetu. Tudi mi, ki smo se o delu, ki jih povezuje in službi, ki je več kot to, pogovarjali z gasilcem Gregorjem Petkom.

Jaslice v prostorih Gasilske brigade Ljubljana

Betlehemske jasli v gasilski čeladi, goreči Kras, Triglav, reševalna helikopterja in žičnica, ki pelje v gore … Lepa zgodba o velikih jaslicah, ki krasijo skupni prostor profesionalnih gasilcev v Gasiski brigadi Ljubljana, se je začela pisati pred mnogimi leti, ko so gasilci prvič postavili jaslice. Do letošnjega leta mnogi nismo vedeli zanje, letos pa so jih različni mediji predstavili svetu. Tudi mi, ki smo se o delu, ki jih povezuje in službi, ki je več kot to, pogovarjali z gasilcem Gregorjem Petkom.

izobraževanjetehnologijapodjetništvojasliceGasilska brigada LjubljanaGregor Petekgasilci Ljubjana

Ni meje za dobre ideje

Jaslice v prostorih Gasilske brigade Ljubljana

Betlehemske jasli v gasilski čeladi, goreči Kras, Triglav, reševalna helikopterja in žičnica, ki pelje v gore … Lepa zgodba o velikih jaslicah, ki krasijo skupni prostor profesionalnih gasilcev v Gasiski brigadi Ljubljana, se je začela pisati pred mnogimi leti, ko so gasilci prvič postavili jaslice. Do letošnjega leta mnogi nismo vedeli zanje, letos pa so jih različni mediji predstavili svetu. Tudi mi, ki smo se o delu, ki jih povezuje in službi, ki je več kot to, pogovarjali z gasilcem Gregorjem Petkom.

VEČ ...|19. 1. 2023
Jaslice v prostorih Gasilske brigade Ljubljana

Betlehemske jasli v gasilski čeladi, goreči Kras, Triglav, reševalna helikopterja in žičnica, ki pelje v gore … Lepa zgodba o velikih jaslicah, ki krasijo skupni prostor profesionalnih gasilcev v Gasiski brigadi Ljubljana, se je začela pisati pred mnogimi leti, ko so gasilci prvič postavili jaslice. Do letošnjega leta mnogi nismo vedeli zanje, letos pa so jih različni mediji predstavili svetu. Tudi mi, ki smo se o delu, ki jih povezuje in službi, ki je več kot to, pogovarjali z gasilcem Gregorjem Petkom.

Nataša Ličen

izobraževanjetehnologijapodjetništvojasliceGasilska brigada LjubljanaGregor Petekgasilci Ljubjana

Naš gost

VEČ ...|30. 7. 2022
Naš gost Anton Vengušt ob 150 letnici Glasbene matice Ljubljana

Naš gost je bil doktor veterinarske medicine, znanstveni svetnik, izredni profesor in nekdanji predstojnik Inštituta za higieno in patologijo prehrane živali na Veterinarski fakulteti Univerze v Ljubljani dr. Anton Vengušt. Je tudi pevec, dolgoletni predsednik zbora in društva Glasbena matica, zdaj njen častni predsednik. 

Naš gost Anton Vengušt ob 150 letnici Glasbene matice Ljubljana

Naš gost je bil doktor veterinarske medicine, znanstveni svetnik, izredni profesor in nekdanji predstojnik Inštituta za higieno in patologijo prehrane živali na Veterinarski fakulteti Univerze v Ljubljani dr. Anton Vengušt. Je tudi pevec, dolgoletni predsednik zbora in društva Glasbena matica, zdaj njen častni predsednik. 

spominživljenjeAnton VenguštGlasbena matica Ljubljana

Naš gost

Naš gost Anton Vengušt ob 150 letnici Glasbene matice Ljubljana

Naš gost je bil doktor veterinarske medicine, znanstveni svetnik, izredni profesor in nekdanji predstojnik Inštituta za higieno in patologijo prehrane živali na Veterinarski fakulteti Univerze v Ljubljani dr. Anton Vengušt. Je tudi pevec, dolgoletni predsednik zbora in društva Glasbena matica, zdaj njen častni predsednik. 

VEČ ...|30. 7. 2022
Naš gost Anton Vengušt ob 150 letnici Glasbene matice Ljubljana

Naš gost je bil doktor veterinarske medicine, znanstveni svetnik, izredni profesor in nekdanji predstojnik Inštituta za higieno in patologijo prehrane živali na Veterinarski fakulteti Univerze v Ljubljani dr. Anton Vengušt. Je tudi pevec, dolgoletni predsednik zbora in društva Glasbena matica, zdaj njen častni predsednik. 

Radio Ognjišče

spominživljenjeAnton VenguštGlasbena matica Ljubljana

Od slike do besede

VEČ ...|15. 2. 2022
Veronika Brvar ob 150 letnici Glasbene matice Ljubljana

Ob 150-letnici Glasbene matice Ljubljana smo pripravili pogovor o društvu, ki so ga ustanovili leta 1872, da bi omogočili razcvet slovenske glasbene ustvarjalnosti in poustvarjalnosti. Ob jubileju je prav, da širšo javnost spomnimo na društvo, ki je bilo vse do druge svetovne vojne gibalo glasbenega življenja, po njej pa je bilo brez utemeljenih razlogov ukinjeno in prepovedano. Od vrste dejavnosti, ki jih je društvo razvilo v več desetletjih, od glasbene šole, konservatorija, založbe, trgovine, zbora, orkestra, koncertne poslovalnice, glasbenega festivala, etnografskega inštituta, arhiva, praktično ni ostalo nič, z izjemo mešanega zbora, ki se je ohranil do danes. V samostojni Sloveniji je društvo ponovno oživilo svojo dejavnost in danes predstavlja pomemben dejavnik v glasbenem okolju. Naša gostja je bila predsednica Glasbene matice, muzikologinja Veronika Brvar. 

Veronika Brvar ob 150 letnici Glasbene matice Ljubljana

Ob 150-letnici Glasbene matice Ljubljana smo pripravili pogovor o društvu, ki so ga ustanovili leta 1872, da bi omogočili razcvet slovenske glasbene ustvarjalnosti in poustvarjalnosti. Ob jubileju je prav, da širšo javnost spomnimo na društvo, ki je bilo vse do druge svetovne vojne gibalo glasbenega življenja, po njej pa je bilo brez utemeljenih razlogov ukinjeno in prepovedano. Od vrste dejavnosti, ki jih je društvo razvilo v več desetletjih, od glasbene šole, konservatorija, založbe, trgovine, zbora, orkestra, koncertne poslovalnice, glasbenega festivala, etnografskega inštituta, arhiva, praktično ni ostalo nič, z izjemo mešanega zbora, ki se je ohranil do danes. V samostojni Sloveniji je društvo ponovno oživilo svojo dejavnost in danes predstavlja pomemben dejavnik v glasbenem okolju. Naša gostja je bila predsednica Glasbene matice, muzikologinja Veronika Brvar. 

Glasbena matica LjubljanaVeronika Brvar

Od slike do besede

Veronika Brvar ob 150 letnici Glasbene matice Ljubljana

Ob 150-letnici Glasbene matice Ljubljana smo pripravili pogovor o društvu, ki so ga ustanovili leta 1872, da bi omogočili razcvet slovenske glasbene ustvarjalnosti in poustvarjalnosti. Ob jubileju je prav, da širšo javnost spomnimo na društvo, ki je bilo vse do druge svetovne vojne gibalo glasbenega življenja, po njej pa je bilo brez utemeljenih razlogov ukinjeno in prepovedano. Od vrste dejavnosti, ki jih je društvo razvilo v več desetletjih, od glasbene šole, konservatorija, založbe, trgovine, zbora, orkestra, koncertne poslovalnice, glasbenega festivala, etnografskega inštituta, arhiva, praktično ni ostalo nič, z izjemo mešanega zbora, ki se je ohranil do danes. V samostojni Sloveniji je društvo ponovno oživilo svojo dejavnost in danes predstavlja pomemben dejavnik v glasbenem okolju. Naša gostja je bila predsednica Glasbene matice, muzikologinja Veronika Brvar. 

VEČ ...|15. 2. 2022
Veronika Brvar ob 150 letnici Glasbene matice Ljubljana

Ob 150-letnici Glasbene matice Ljubljana smo pripravili pogovor o društvu, ki so ga ustanovili leta 1872, da bi omogočili razcvet slovenske glasbene ustvarjalnosti in poustvarjalnosti. Ob jubileju je prav, da širšo javnost spomnimo na društvo, ki je bilo vse do druge svetovne vojne gibalo glasbenega življenja, po njej pa je bilo brez utemeljenih razlogov ukinjeno in prepovedano. Od vrste dejavnosti, ki jih je društvo razvilo v več desetletjih, od glasbene šole, konservatorija, založbe, trgovine, zbora, orkestra, koncertne poslovalnice, glasbenega festivala, etnografskega inštituta, arhiva, praktično ni ostalo nič, z izjemo mešanega zbora, ki se je ohranil do danes. V samostojni Sloveniji je društvo ponovno oživilo svojo dejavnost in danes predstavlja pomemben dejavnik v glasbenem okolju. Naša gostja je bila predsednica Glasbene matice, muzikologinja Veronika Brvar. 

Jože Bartolj

Glasbena matica LjubljanaVeronika Brvar

Sobotna iskrica

VEČ ...|7. 8. 2021
Obisk živalskega vrta

Obisk živalskega vrta je vedno nekaj posebnega. Obiskali smo ga z mikrofonom in Mavrico. Ta bo v novem letu gostila tudi rubriko, ki bo govorila o domačih živalih in skrbi zanje. 

Obisk živalskega vrta

Obisk živalskega vrta je vedno nekaj posebnega. Obiskali smo ga z mikrofonom in Mavrico. Ta bo v novem letu gostila tudi rubriko, ki bo govorila o domačih živalih in skrbi zanje. 

otrocimladiglasbaduhovnostZOO Ljubljana

Sobotna iskrica

Obisk živalskega vrta

Obisk živalskega vrta je vedno nekaj posebnega. Obiskali smo ga z mikrofonom in Mavrico. Ta bo v novem letu gostila tudi rubriko, ki bo govorila o domačih živalih in skrbi zanje. 

VEČ ...|7. 8. 2021
Obisk živalskega vrta

Obisk živalskega vrta je vedno nekaj posebnega. Obiskali smo ga z mikrofonom in Mavrico. Ta bo v novem letu gostila tudi rubriko, ki bo govorila o domačih živalih in skrbi zanje. 

Jure Sešek

otrocimladiglasbaduhovnostZOO Ljubljana

Komentar Časnik.si

VEČ ...|19. 5. 2021
Mojca Sojar: Kam gredo Jankovićeve zmagoslavne proslave?

Komentatorka opisuje vzdušje na proslavi ljubljanskega župana ob občinskem prazniku. Poudarja, da je bilo na slovesnosti precej motečega, pohvali pa pieteten film o častnih občanih, ki so se v zadnjem času poslovili. Vesela je, da je nagrado dobilo tudi Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov ter Vincencijeva zveza dobrote in razmišlja, da bo Ljubljana ostala na zemljevidu evropskih prestolnic, če bo župan zmogel preseči oviro delitve na meščane, ki so bolj primerni in zaželeni, ter druge, katerih beseda in misel sta samo ilustracija pri delovanju mestne oblasti.

Mojca Sojar: Kam gredo Jankovićeve zmagoslavne proslave?

Komentatorka opisuje vzdušje na proslavi ljubljanskega župana ob občinskem prazniku. Poudarja, da je bilo na slovesnosti precej motečega, pohvali pa pieteten film o častnih občanih, ki so se v zadnjem času poslovili. Vesela je, da je nagrado dobilo tudi Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov ter Vincencijeva zveza dobrote in razmišlja, da bo Ljubljana ostala na zemljevidu evropskih prestolnic, če bo župan zmogel preseči oviro delitve na meščane, ki so bolj primerni in zaželeni, ter druge, katerih beseda in misel sta samo ilustracija pri delovanju mestne oblasti.

komentarLjubljanaZoran Jankovićproslavačastni meščanžupan

Komentar Časnik.si

Mojca Sojar: Kam gredo Jankovićeve zmagoslavne proslave?

Komentatorka opisuje vzdušje na proslavi ljubljanskega župana ob občinskem prazniku. Poudarja, da je bilo na slovesnosti precej motečega, pohvali pa pieteten film o častnih občanih, ki so se v zadnjem času poslovili. Vesela je, da je nagrado dobilo tudi Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov ter Vincencijeva zveza dobrote in razmišlja, da bo Ljubljana ostala na zemljevidu evropskih prestolnic, če bo župan zmogel preseči oviro delitve na meščane, ki so bolj primerni in zaželeni, ter druge, katerih beseda in misel sta samo ilustracija pri delovanju mestne oblasti.

VEČ ...|19. 5. 2021
Mojca Sojar: Kam gredo Jankovićeve zmagoslavne proslave?

Komentatorka opisuje vzdušje na proslavi ljubljanskega župana ob občinskem prazniku. Poudarja, da je bilo na slovesnosti precej motečega, pohvali pa pieteten film o častnih občanih, ki so se v zadnjem času poslovili. Vesela je, da je nagrado dobilo tudi Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov ter Vincencijeva zveza dobrote in razmišlja, da bo Ljubljana ostala na zemljevidu evropskih prestolnic, če bo župan zmogel preseči oviro delitve na meščane, ki so bolj primerni in zaželeni, ter druge, katerih beseda in misel sta samo ilustracija pri delovanju mestne oblasti.

Mojca Sojar

komentarLjubljanaZoran Jankovićproslavačastni meščanžupan

Komentar Časnik.si

VEČ ...|24. 3. 2021
Andrej Tomelj: Branitelji iz osamosvojitvene vojne na Trgu mladinskih delovnih brigad

V komentarju avtor razmišlja o anahronističnem poimenovanju trgov v Ljubljani in postavitvi spomenikov. Spodbuja h kritični drži in usklajenem poimenovanju trgov in parkov. Predlaga tudi odstranitev spomenika Borisa Kidriča, ki ne sodi v Park Sveta Evrope ter nagovarja k sanaciji parka in zasaditvi eksotičnih dreves, ki so rasla tam pred ero malikovanja revolucionarjev.

Andrej Tomelj: Branitelji iz osamosvojitvene vojne na Trgu mladinskih delovnih brigad

V komentarju avtor razmišlja o anahronističnem poimenovanju trgov v Ljubljani in postavitvi spomenikov. Spodbuja h kritični drži in usklajenem poimenovanju trgov in parkov. Predlaga tudi odstranitev spomenika Borisa Kidriča, ki ne sodi v Park Sveta Evrope ter nagovarja k sanaciji parka in zasaditvi eksotičnih dreves, ki so rasla tam pred ero malikovanja revolucionarjev.

komentarLjubljanaosamosvojitvena vojnaanahronizemspomenikiBoris Kidrič

Komentar Časnik.si

Andrej Tomelj: Branitelji iz osamosvojitvene vojne na Trgu mladinskih delovnih brigad

V komentarju avtor razmišlja o anahronističnem poimenovanju trgov v Ljubljani in postavitvi spomenikov. Spodbuja h kritični drži in usklajenem poimenovanju trgov in parkov. Predlaga tudi odstranitev spomenika Borisa Kidriča, ki ne sodi v Park Sveta Evrope ter nagovarja k sanaciji parka in zasaditvi eksotičnih dreves, ki so rasla tam pred ero malikovanja revolucionarjev.

VEČ ...|24. 3. 2021
Andrej Tomelj: Branitelji iz osamosvojitvene vojne na Trgu mladinskih delovnih brigad

V komentarju avtor razmišlja o anahronističnem poimenovanju trgov v Ljubljani in postavitvi spomenikov. Spodbuja h kritični drži in usklajenem poimenovanju trgov in parkov. Predlaga tudi odstranitev spomenika Borisa Kidriča, ki ne sodi v Park Sveta Evrope ter nagovarja k sanaciji parka in zasaditvi eksotičnih dreves, ki so rasla tam pred ero malikovanja revolucionarjev.

Andrej Tomelj

komentarLjubljanaosamosvojitvena vojnaanahronizemspomenikiBoris Kidrič

Sobotna iskrica

VEČ ...|18. 7. 2020
Na obisku v Živalskem vrtu Ljubljana, drugi del

Ko smo z Mavrico obiskali direktorico Barbaro Mihelič, smo tako pridno kramljali, da je tokrat pred vami drugi del pogovora o pomembnosti opazovanja živali, o lepoti, ki nas obdaja, pa se tako rado zgodi, da je sploh ne vidimo.

Na obisku v Živalskem vrtu Ljubljana, drugi del

Ko smo z Mavrico obiskali direktorico Barbaro Mihelič, smo tako pridno kramljali, da je tokrat pred vami drugi del pogovora o pomembnosti opazovanja živali, o lepoti, ki nas obdaja, pa se tako rado zgodi, da je sploh ne vidimo.

mladinaravaotrocizoo ljubljanabarbara mihelič

Sobotna iskrica

Na obisku v Živalskem vrtu Ljubljana, drugi del
Ko smo z Mavrico obiskali direktorico Barbaro Mihelič, smo tako pridno kramljali, da je tokrat pred vami drugi del pogovora o pomembnosti opazovanja živali, o lepoti, ki nas obdaja, pa se tako rado zgodi, da je sploh ne vidimo.
VEČ ...|18. 7. 2020
Na obisku v Živalskem vrtu Ljubljana, drugi del
Ko smo z Mavrico obiskali direktorico Barbaro Mihelič, smo tako pridno kramljali, da je tokrat pred vami drugi del pogovora o pomembnosti opazovanja živali, o lepoti, ki nas obdaja, pa se tako rado zgodi, da je sploh ne vidimo.

Jure Sešek

mladinaravaotrocizoo ljubljanabarbara mihelič

Priporočamo
|
Aktualno

Zgodbe za otroke

VEČ ...|29. 3. 2023
Čas za spanje

Zgodba, v kateri se lahko prepozna vsak. Pride namreč kak večer, ko se nam zdi, da nismo utrujeni, ko si želimo, da bi se še kar igrali, da ne bi bilo treba v posteljo. S takim večerom se začenja zgodba, ki pelje do spoznanja o moči iskrenega opravičila. 

Čas za spanje

Zgodba, v kateri se lahko prepozna vsak. Pride namreč kak večer, ko se nam zdi, da nismo utrujeni, ko si želimo, da bi se še kar igrali, da ne bi bilo treba v posteljo. S takim večerom se začenja zgodba, ki pelje do spoznanja o moči iskrenega opravičila. 

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljiceHvala za lep dan dobri Bog

Duhovna misel

VEČ ...|31. 3. 2023
Dokaz ljubezni

In vstal je ter šel k očetu. Ko je bil še daleč, ga je oče zagledal in se ga usmilil; pritekel je, ga objel in poljubil (Lukov evangelij 15-20).

Dokaz ljubezni

In vstal je ter šel k očetu. Ko je bil še daleč, ga je oče zagledal in se ga usmilil; pritekel je, ga objel in poljubil (Lukov evangelij 15-20).

Pavle Ravnohrib

duhovnost

Lahko noč, moj angel

VEČ ...|31. 3. 2023
Angel posta

Ne morem skriti pred teboj, pa saj vem, da veš: nisva ravno najboljša …

Angel posta

Ne morem skriti pred teboj, pa saj vem, da veš: nisva ravno najboljša …

Gregor Čušin

duhovnost

Dogodki

VEČ ...|29. 1. 2023
Ervin Mozetič: Ni mogoče biti v globini srečen, če ne sprejmemo tudi teže življenja!

»Ni mogoče živeti polno in v globini veselo, če se izogibamo vsemu težkemu. Ne smemo bežati pred naporom, ki ga zahtevajo ideali, ne smemo bežati pred bolečino, ki jo prinaša vsako prizadevanje za ljubezen. Ni mogoče biti v globini srečen, če ne sprejmemo tudi teže življenja,« je na današnjo ’nedeljo blagrov’ v pridigi razmišljal Ervin Mozetič, župnik pri sv. Marku v Kopru.

Ervin Mozetič: Ni mogoče biti v globini srečen, če ne sprejmemo tudi teže življenja!

»Ni mogoče živeti polno in v globini veselo, če se izogibamo vsemu težkemu. Ne smemo bežati pred naporom, ki ga zahtevajo ideali, ne smemo bežati pred bolečino, ki jo prinaša vsako prizadevanje za ljubezen. Ni mogoče biti v globini srečen, če ne sprejmemo tudi teže življenja,« je na današnjo ’nedeljo blagrov’ v pridigi razmišljal Ervin Mozetič, župnik pri sv. Marku v Kopru.

Radio Ognjišče

nedleja blagrovErvin Mozetičpridiga

Program zadnjega tedna

VEČ ...|31. 3. 2023
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 31. marec 2023 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 31. marec 2023 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Radijski misijon 2023

VEČ ...|31. 3. 2023
6. dan: Misijonski pogovor – Družina, kraj sprave in odpuščanja.

V družini so odnosi najbolj osnovni. Tam se uresničuje Božja zamisel o človeku, zato je zelo ranljiva in na udaru zla. Kako živeti, da bomo kot družine pričevali v današnjem zmedenem svetu, hitrega tempa, nenehnih sprememb, razpršene misli tudi zaradi mnogih novic in pametnih naprav, ki so nam vedno na dosegu roke?

6. dan: Misijonski pogovor – Družina, kraj sprave in odpuščanja.

V družini so odnosi najbolj osnovni. Tam se uresničuje Božja zamisel o človeku, zato je zelo ranljiva in na udaru zla. Kako živeti, da bomo kot družine pričevali v današnjem zmedenem svetu, hitrega tempa, nenehnih sprememb, razpršene misli tudi zaradi mnogih novic in pametnih naprav, ki so nam vedno na dosegu roke?

Radio Ognjišče

duhovnostodnosimisijon2023

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|31. 3. 2023
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 31. 3.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 31. 3.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Lahko noč, moj angel

VEČ ...|31. 3. 2023
Angel posta

Ne morem skriti pred teboj, pa saj vem, da veš: nisva ravno najboljša …

Angel posta

Ne morem skriti pred teboj, pa saj vem, da veš: nisva ravno najboljša …

Gregor Čušin

duhovnost

Kulturni utrinki

VEČ ...|31. 3. 2023
Duhovna poezija pesnikov na drugi strani iz antologije Brez križa in imena

Duhovna poezija pesnikov na drugi strani iz antologije Brez križa in imena

Jože Bartolj

kulturaliteraturaduhovna poezijaFrance BalantičKarel MauserJoža VovkVenceslav WinklerJanko Samec

Komentar tedna

VEČ ...|31. 3. 2023
Lure Levart: Kako je lep ta naš »narobe svet«

Razum in vest sta torej tista, ki sta temeljna razsodnika človekovih pravic in njegovega dostojanstva. Koliko razuma, da vesti sploh ne omenjam, je v slovenski debati o človekovih pravicah in sovražnem govoru? Žal zelo, zalo malo. In če se že kje pojavita sta v istem trenutku potlačena in označena za staro in nepotrebno šaro. Če bi ju Slovenci uporabljali in se sklicevali na razum in vest, bi glede sovražnega govora in sistematičnega kršenja človekovih pravic najprej razčistili na zgodovinski ravni in šele nato na strateški. Brez poštene zgodovine, namreč ne more biti prave strategije.

Komentar je pripravil ravnatelj v domu sv. Jožefa v Celju, mag. Jure Levart. 

Lure Levart: Kako je lep ta naš »narobe svet«

Razum in vest sta torej tista, ki sta temeljna razsodnika človekovih pravic in njegovega dostojanstva. Koliko razuma, da vesti sploh ne omenjam, je v slovenski debati o človekovih pravicah in sovražnem govoru? Žal zelo, zalo malo. In če se že kje pojavita sta v istem trenutku potlačena in označena za staro in nepotrebno šaro. Če bi ju Slovenci uporabljali in se sklicevali na razum in vest, bi glede sovražnega govora in sistematičnega kršenja človekovih pravic najprej razčistili na zgodovinski ravni in šele nato na strateški. Brez poštene zgodovine, namreč ne more biti prave strategije.

Komentar je pripravil ravnatelj v domu sv. Jožefa v Celju, mag. Jure Levart. 

Jure Levart

komentardružbaodnosipolitikakultura