Ingo Paš Wallwersberg: Tomaž Vesel naj se razreši, honorar pri FIFI pa se zaseže v korist države

Avtor komentarja piše o odzivih na novico, da Tomaž Vesel prejema honorar v višini četrt milijona evrov za delo pri FIFI. Pri tem naj bi imel soglasje bivšega predsednika protikorupcijske komisije, čeprav je to v nasprotju z Zakonom o integriteti in preprečevanju korupcije. Komentator pričakuje, da bo Tomaž Vesel zaradi tega čimprej razrešen z mesta predsednika Računskega sodišča Slovenije, njegov honorar pa se zaseže v korist države.

Ingo Paš Wallwersberg

Tomaž VeselFIFAkorupcijaprotikorupcijska komisijaintegriteta

10. 2. 2021
Ingo Paš Wallwersberg: Tomaž Vesel naj se razreši, honorar pri FIFI pa se zaseže v korist države

Avtor komentarja piše o odzivih na novico, da Tomaž Vesel prejema honorar v višini četrt milijona evrov za delo pri FIFI. Pri tem naj bi imel soglasje bivšega predsednika protikorupcijske komisije, čeprav je to v nasprotju z Zakonom o integriteti in preprečevanju korupcije. Komentator pričakuje, da bo Tomaž Vesel zaradi tega čimprej razrešen z mesta predsednika Računskega sodišča Slovenije, njegov honorar pa se zaseže v korist države.

Ingo Paš Wallwersberg

VEČ ...|10. 2. 2021
Ingo Paš Wallwersberg: Tomaž Vesel naj se razreši, honorar pri FIFI pa se zaseže v korist države

Avtor komentarja piše o odzivih na novico, da Tomaž Vesel prejema honorar v višini četrt milijona evrov za delo pri FIFI. Pri tem naj bi imel soglasje bivšega predsednika protikorupcijske komisije, čeprav je to v nasprotju z Zakonom o integriteti in preprečevanju korupcije. Komentator pričakuje, da bo Tomaž Vesel zaradi tega čimprej razrešen z mesta predsednika Računskega sodišča Slovenije, njegov honorar pa se zaseže v korist države.

Ingo Paš Wallwersberg

Tomaž VeselFIFAkorupcijaprotikorupcijska komisijaintegriteta

VEČ ...|12. 5. 2021
Franc Mihič: Angela Vode si zasluži spomenik za predano služenje narodu

Komentator izpostavlja pomanjkljivo poročanje o življenju in pomenu Angele Vode, ki poleg tega, da je bila slovenska intelektualka, borka za slovenske narodne pravice, defektologinja, učiteljica prizadetih otrok, pobudnica gibanja za pravice žensk, socialistka, tudi ena prvih komunistk, ki je bila v sporu z vodstvom KPS in bila kmalu po začetku vojne izključena iz partije. Obtožena je bila narodnega izdajstva, obsojena na zaporno kazen; po izpustitvi pa so ji bile odvzete državljanske pravice in UDBA jo je do smrti nadzorovala. Je avtorica knjige Skriti spomini, kjer med drugim opiše zakulisna dogajanja v komunistični partiji. Komentator meni, da bi morali njen pogum in vztrajnost bolj spoštovati.

Franc Mihič: Angela Vode si zasluži spomenik za predano služenje narodu

Komentator izpostavlja pomanjkljivo poročanje o življenju in pomenu Angele Vode, ki poleg tega, da je bila slovenska intelektualka, borka za slovenske narodne pravice, defektologinja, učiteljica prizadetih otrok, pobudnica gibanja za pravice žensk, socialistka, tudi ena prvih komunistk, ki je bila v sporu z vodstvom KPS in bila kmalu po začetku vojne izključena iz partije. Obtožena je bila narodnega izdajstva, obsojena na zaporno kazen; po izpustitvi pa so ji bile odvzete državljanske pravice in UDBA jo je do smrti nadzorovala. Je avtorica knjige Skriti spomini, kjer med drugim opiše zakulisna dogajanja v komunistični partiji. Komentator meni, da bi morali njen pogum in vztrajnost bolj spoštovati.

Franc Mihič

komentar Skriti spomini komunistična partija UDBA druga svetovna vojna resnica

Franc Mihič: Angela Vode si zasluži spomenik za predano služenje narodu

Komentator izpostavlja pomanjkljivo poročanje o življenju in pomenu Angele Vode, ki poleg tega, da je bila slovenska intelektualka, borka za slovenske narodne pravice, defektologinja, učiteljica prizadetih otrok, pobudnica gibanja za pravice žensk, socialistka, tudi ena prvih komunistk, ki je bila v sporu z vodstvom KPS in bila kmalu po začetku vojne izključena iz partije. Obtožena je bila narodnega izdajstva, obsojena na zaporno kazen; po izpustitvi pa so ji bile odvzete državljanske pravice in UDBA jo je do smrti nadzorovala. Je avtorica knjige Skriti spomini, kjer med drugim opiše zakulisna dogajanja v komunistični partiji. Komentator meni, da bi morali njen pogum in vztrajnost bolj spoštovati.

VEČ ...|12. 5. 2021
Franc Mihič: Angela Vode si zasluži spomenik za predano služenje narodu

Komentator izpostavlja pomanjkljivo poročanje o življenju in pomenu Angele Vode, ki poleg tega, da je bila slovenska intelektualka, borka za slovenske narodne pravice, defektologinja, učiteljica prizadetih otrok, pobudnica gibanja za pravice žensk, socialistka, tudi ena prvih komunistk, ki je bila v sporu z vodstvom KPS in bila kmalu po začetku vojne izključena iz partije. Obtožena je bila narodnega izdajstva, obsojena na zaporno kazen; po izpustitvi pa so ji bile odvzete državljanske pravice in UDBA jo je do smrti nadzorovala. Je avtorica knjige Skriti spomini, kjer med drugim opiše zakulisna dogajanja v komunistični partiji. Komentator meni, da bi morali njen pogum in vztrajnost bolj spoštovati.

Franc Mihič

komentar Skriti spomini komunistična partija UDBA druga svetovna vojna resnica

VEČ ...|5. 5. 2021
Pesniku Francetu Piberniku v slovo

Odšel je človek. Ostala je beseda. Njegova beseda. Pokrajina z vozom iz davnega časa. Njegovega časa.

»Vsa leta si iskal kraj razvezujočih rešitev, 
sončnozaplato neznanih prisoj, 
toda vedno si se znašelna razpotju stranpoti, 
prehojenih tisočkratod davnih rodov.« (France Pibernik)

Nenadoma tišina ustavi stopinje. »Voda usahne ob ugaslem ognju in luč ob izlivu izkrvavi.« Ob izkrvaveli luči se odprejo cvetni plazovi kosov časa, darovanega in prezgodaj zakopanega …

Je tišina ustavila stopinje? France jih prepusti toku časa. Tišino presekajo glasovi. Kot strjene kepe krvi spomini razbijejo obroč laži in v luči resnice France Pibernik, pesnik, pisatelj, publicist …, začne raziskovati in odkrivati zaradi političnega prepričanja zamolčane slovenske literarne umetnike.

Komunistična oblast je po drugi svetovni vojni (in med revolucijo v vojni) neusmiljeno obračunala z vsemi, ki niso bili na njeni strani. Mnogo nadarjenih umetnikov je izgubilo življenje ali pa so bili pregnani v tujino. Njihova pesniška in prozna dela je iz anonimnosti rešil France Pibernik. S požrtvovalnostjo, vztrajnostjo in strokovno zanesljivostjo je zbiral podatke o življenju in delu zamolčanih avtorjev, kar pa v tistih časih ne samo, da ni bilo zaželeno, ampak je bilo tudi nevarno …

Celoten komentar Tilke Jesenko si lahko preberete na spletni strani Casnik.si.

Pesniku Francetu Piberniku v slovo

Odšel je človek. Ostala je beseda. Njegova beseda. Pokrajina z vozom iz davnega časa. Njegovega časa.

»Vsa leta si iskal kraj razvezujočih rešitev, 
sončnozaplato neznanih prisoj, 
toda vedno si se znašelna razpotju stranpoti, 
prehojenih tisočkratod davnih rodov.« (France Pibernik)

Nenadoma tišina ustavi stopinje. »Voda usahne ob ugaslem ognju in luč ob izlivu izkrvavi.« Ob izkrvaveli luči se odprejo cvetni plazovi kosov časa, darovanega in prezgodaj zakopanega …

Je tišina ustavila stopinje? France jih prepusti toku časa. Tišino presekajo glasovi. Kot strjene kepe krvi spomini razbijejo obroč laži in v luči resnice France Pibernik, pesnik, pisatelj, publicist …, začne raziskovati in odkrivati zaradi političnega prepričanja zamolčane slovenske literarne umetnike.

Komunistična oblast je po drugi svetovni vojni (in med revolucijo v vojni) neusmiljeno obračunala z vsemi, ki niso bili na njeni strani. Mnogo nadarjenih umetnikov je izgubilo življenje ali pa so bili pregnani v tujino. Njihova pesniška in prozna dela je iz anonimnosti rešil France Pibernik. S požrtvovalnostjo, vztrajnostjo in strokovno zanesljivostjo je zbiral podatke o življenju in delu zamolčanih avtorjev, kar pa v tistih časih ne samo, da ni bilo zaželeno, ampak je bilo tudi nevarno …

Celoten komentar Tilke Jesenko si lahko preberete na spletni strani Casnik.si.

Tilka Jesenik

komentar poezija literatura kultura

Pesniku Francetu Piberniku v slovo

Odšel je človek. Ostala je beseda. Njegova beseda. Pokrajina z vozom iz davnega časa. Njegovega časa.

»Vsa leta si iskal kraj razvezujočih rešitev, 
sončnozaplato neznanih prisoj, 
toda vedno si se znašelna razpotju stranpoti, 
prehojenih tisočkratod davnih rodov.« (France Pibernik)

Nenadoma tišina ustavi stopinje. »Voda usahne ob ugaslem ognju in luč ob izlivu izkrvavi.« Ob izkrvaveli luči se odprejo cvetni plazovi kosov časa, darovanega in prezgodaj zakopanega …

Je tišina ustavila stopinje? France jih prepusti toku časa. Tišino presekajo glasovi. Kot strjene kepe krvi spomini razbijejo obroč laži in v luči resnice France Pibernik, pesnik, pisatelj, publicist …, začne raziskovati in odkrivati zaradi političnega prepričanja zamolčane slovenske literarne umetnike.

Komunistična oblast je po drugi svetovni vojni (in med revolucijo v vojni) neusmiljeno obračunala z vsemi, ki niso bili na njeni strani. Mnogo nadarjenih umetnikov je izgubilo življenje ali pa so bili pregnani v tujino. Njihova pesniška in prozna dela je iz anonimnosti rešil France Pibernik. S požrtvovalnostjo, vztrajnostjo in strokovno zanesljivostjo je zbiral podatke o življenju in delu zamolčanih avtorjev, kar pa v tistih časih ne samo, da ni bilo zaželeno, ampak je bilo tudi nevarno …

Celoten komentar Tilke Jesenko si lahko preberete na spletni strani Casnik.si.

VEČ ...|5. 5. 2021
Pesniku Francetu Piberniku v slovo

Odšel je človek. Ostala je beseda. Njegova beseda. Pokrajina z vozom iz davnega časa. Njegovega časa.

»Vsa leta si iskal kraj razvezujočih rešitev, 
sončnozaplato neznanih prisoj, 
toda vedno si se znašelna razpotju stranpoti, 
prehojenih tisočkratod davnih rodov.« (France Pibernik)

Nenadoma tišina ustavi stopinje. »Voda usahne ob ugaslem ognju in luč ob izlivu izkrvavi.« Ob izkrvaveli luči se odprejo cvetni plazovi kosov časa, darovanega in prezgodaj zakopanega …

Je tišina ustavila stopinje? France jih prepusti toku časa. Tišino presekajo glasovi. Kot strjene kepe krvi spomini razbijejo obroč laži in v luči resnice France Pibernik, pesnik, pisatelj, publicist …, začne raziskovati in odkrivati zaradi političnega prepričanja zamolčane slovenske literarne umetnike.

Komunistična oblast je po drugi svetovni vojni (in med revolucijo v vojni) neusmiljeno obračunala z vsemi, ki niso bili na njeni strani. Mnogo nadarjenih umetnikov je izgubilo življenje ali pa so bili pregnani v tujino. Njihova pesniška in prozna dela je iz anonimnosti rešil France Pibernik. S požrtvovalnostjo, vztrajnostjo in strokovno zanesljivostjo je zbiral podatke o življenju in delu zamolčanih avtorjev, kar pa v tistih časih ne samo, da ni bilo zaželeno, ampak je bilo tudi nevarno …

Celoten komentar Tilke Jesenko si lahko preberete na spletni strani Casnik.si.

Tilka Jesenik

komentar poezija literatura kultura

VEČ ...|28. 4. 2021
Marjan Turnšek: V teh dneh goreče prosim za pogum tistih, ki jih Pastir kliče v cerkveno službo, da se bodo zmogli odzvati

V teh dneh še posebej goreče prosim za pogum tistih, ki jih Pastir danes kliče v duhovniško, diakonsko, redovniško ali kakršno koli drugo cerkveno službo, da bodo zmogli reči: »Da.« Če jih Pastir resnično kliče, jim ne bo moglo biti nikoli žal.

Sem ovca, ki se občasno izgubi. Oddaljim se od črede iz radovednosti ali naveličanosti. Iščem tudi druge pašnike. A kot druge ovce tudi jaz na koncu iščem ogrado, Pastirja, ki bi oskrbel moje rane in umiril strahove. Pravzaprav ne gre samo za potrebo, hrepenenje, sanje, ki jih lahko imam ali pa ne; iskati nekoga, ki bi skrbel zame, je nujna potreba, ki želi biti zadovoljena. Že rojen sem bil nemočen in moje življenje se ne bi nikoli razvilo, če nihče ne bi poskrbel zame …

Celoten komentar upokojenega mariborskega nadškofa Marjana Turnška si lahko preberete na spletni strani Časnik.si.

Marjan Turnšek: V teh dneh goreče prosim za pogum tistih, ki jih Pastir kliče v cerkveno službo, da se bodo zmogli odzvati

V teh dneh še posebej goreče prosim za pogum tistih, ki jih Pastir danes kliče v duhovniško, diakonsko, redovniško ali kakršno koli drugo cerkveno službo, da bodo zmogli reči: »Da.« Če jih Pastir resnično kliče, jim ne bo moglo biti nikoli žal.

Sem ovca, ki se občasno izgubi. Oddaljim se od črede iz radovednosti ali naveličanosti. Iščem tudi druge pašnike. A kot druge ovce tudi jaz na koncu iščem ogrado, Pastirja, ki bi oskrbel moje rane in umiril strahove. Pravzaprav ne gre samo za potrebo, hrepenenje, sanje, ki jih lahko imam ali pa ne; iskati nekoga, ki bi skrbel zame, je nujna potreba, ki želi biti zadovoljena. Že rojen sem bil nemočen in moje življenje se ne bi nikoli razvilo, če nihče ne bi poskrbel zame …

Celoten komentar upokojenega mariborskega nadškofa Marjana Turnška si lahko preberete na spletni strani Časnik.si.

Marjan Turnšek

komentar cerkev vera

Marjan Turnšek: V teh dneh goreče prosim za pogum tistih, ki jih Pastir kliče v cerkveno službo, da se bodo zmogli odzvati

V teh dneh še posebej goreče prosim za pogum tistih, ki jih Pastir danes kliče v duhovniško, diakonsko, redovniško ali kakršno koli drugo cerkveno službo, da bodo zmogli reči: »Da.« Če jih Pastir resnično kliče, jim ne bo moglo biti nikoli žal.

Sem ovca, ki se občasno izgubi. Oddaljim se od črede iz radovednosti ali naveličanosti. Iščem tudi druge pašnike. A kot druge ovce tudi jaz na koncu iščem ogrado, Pastirja, ki bi oskrbel moje rane in umiril strahove. Pravzaprav ne gre samo za potrebo, hrepenenje, sanje, ki jih lahko imam ali pa ne; iskati nekoga, ki bi skrbel zame, je nujna potreba, ki želi biti zadovoljena. Že rojen sem bil nemočen in moje življenje se ne bi nikoli razvilo, če nihče ne bi poskrbel zame …

Celoten komentar upokojenega mariborskega nadškofa Marjana Turnška si lahko preberete na spletni strani Časnik.si.

VEČ ...|28. 4. 2021
Marjan Turnšek: V teh dneh goreče prosim za pogum tistih, ki jih Pastir kliče v cerkveno službo, da se bodo zmogli odzvati

V teh dneh še posebej goreče prosim za pogum tistih, ki jih Pastir danes kliče v duhovniško, diakonsko, redovniško ali kakršno koli drugo cerkveno službo, da bodo zmogli reči: »Da.« Če jih Pastir resnično kliče, jim ne bo moglo biti nikoli žal.

Sem ovca, ki se občasno izgubi. Oddaljim se od črede iz radovednosti ali naveličanosti. Iščem tudi druge pašnike. A kot druge ovce tudi jaz na koncu iščem ogrado, Pastirja, ki bi oskrbel moje rane in umiril strahove. Pravzaprav ne gre samo za potrebo, hrepenenje, sanje, ki jih lahko imam ali pa ne; iskati nekoga, ki bi skrbel zame, je nujna potreba, ki želi biti zadovoljena. Že rojen sem bil nemočen in moje življenje se ne bi nikoli razvilo, če nihče ne bi poskrbel zame …

Celoten komentar upokojenega mariborskega nadškofa Marjana Turnška si lahko preberete na spletni strani Časnik.si.

Marjan Turnšek

komentar cerkev vera

VEČ ...|21. 4. 2021
Dr. Stane Granda: Nerešene jugoslovanske tragične usode ne smejo vplivati na slovensko notranjo politiko

V komentarju avtor razmišlja o jugonostalgiji, ki se kaže na različne načine; komentator se dotakne predvsem njenega odmeva v svetu kulture in obžaluje, da nekateri kulturniki izhajajo iz jugo-beograjske tradicije, namesto iz srednjeevropskih in zahodnoevroskih okvirov v smislu najpristnejše slovenske kulturne dediščine. Omalovažuje tudi delovanje SAZU in ZRC SAZU. Kajti - tako dr. Stane Granda - dejstvo je, da nekateri Janezu Janši nikoli ne bodo odpustili slovenske osamosvojitve, v kateri mnogi vidijo povod za razpad Jugoslavije.

Dr. Stane Granda: Nerešene jugoslovanske tragične usode ne smejo vplivati na slovensko notranjo politiko

V komentarju avtor razmišlja o jugonostalgiji, ki se kaže na različne načine; komentator se dotakne predvsem njenega odmeva v svetu kulture in obžaluje, da nekateri kulturniki izhajajo iz jugo-beograjske tradicije, namesto iz srednjeevropskih in zahodnoevroskih okvirov v smislu najpristnejše slovenske kulturne dediščine. Omalovažuje tudi delovanje SAZU in ZRC SAZU. Kajti - tako dr. Stane Granda - dejstvo je, da nekateri Janezu Janši nikoli ne bodo odpustili slovenske osamosvojitve, v kateri mnogi vidijo povod za razpad Jugoslavije.

Stane Granda

komentar jugonostalgija Jugoslavija SAZU Janez Janša osamosvojitev

Dr. Stane Granda: Nerešene jugoslovanske tragične usode ne smejo vplivati na slovensko notranjo politiko

V komentarju avtor razmišlja o jugonostalgiji, ki se kaže na različne načine; komentator se dotakne predvsem njenega odmeva v svetu kulture in obžaluje, da nekateri kulturniki izhajajo iz jugo-beograjske tradicije, namesto iz srednjeevropskih in zahodnoevroskih okvirov v smislu najpristnejše slovenske kulturne dediščine. Omalovažuje tudi delovanje SAZU in ZRC SAZU. Kajti - tako dr. Stane Granda - dejstvo je, da nekateri Janezu Janši nikoli ne bodo odpustili slovenske osamosvojitve, v kateri mnogi vidijo povod za razpad Jugoslavije.

VEČ ...|21. 4. 2021
Dr. Stane Granda: Nerešene jugoslovanske tragične usode ne smejo vplivati na slovensko notranjo politiko

V komentarju avtor razmišlja o jugonostalgiji, ki se kaže na različne načine; komentator se dotakne predvsem njenega odmeva v svetu kulture in obžaluje, da nekateri kulturniki izhajajo iz jugo-beograjske tradicije, namesto iz srednjeevropskih in zahodnoevroskih okvirov v smislu najpristnejše slovenske kulturne dediščine. Omalovažuje tudi delovanje SAZU in ZRC SAZU. Kajti - tako dr. Stane Granda - dejstvo je, da nekateri Janezu Janši nikoli ne bodo odpustili slovenske osamosvojitve, v kateri mnogi vidijo povod za razpad Jugoslavije.

Stane Granda

komentar jugonostalgija Jugoslavija SAZU Janez Janša osamosvojitev

VEČ ...|7. 4. 2021
David Bašelj: Slovenski razkol, knjiga, ki jo je treba prebrati

Vtisi bralca knjige Slovenski razkol. To je zgodovinska knjiga Jožeta Možine o času pred 2. svetovno vojno, med njo in po njej. Knjiga je izšla že v 5. ponatisu.

David Bašelj: Slovenski razkol, knjiga, ki jo je treba prebrati

Vtisi bralca knjige Slovenski razkol. To je zgodovinska knjiga Jožeta Možine o času pred 2. svetovno vojno, med njo in po njej. Knjiga je izšla že v 5. ponatisu.

David Bašelj

komentar zgodovina

David Bašelj: Slovenski razkol, knjiga, ki jo je treba prebrati

Vtisi bralca knjige Slovenski razkol. To je zgodovinska knjiga Jožeta Možine o času pred 2. svetovno vojno, med njo in po njej. Knjiga je izšla že v 5. ponatisu.

VEČ ...|7. 4. 2021
David Bašelj: Slovenski razkol, knjiga, ki jo je treba prebrati

Vtisi bralca knjige Slovenski razkol. To je zgodovinska knjiga Jožeta Možine o času pred 2. svetovno vojno, med njo in po njej. Knjiga je izšla že v 5. ponatisu.

David Bašelj

komentar zgodovina

VEČ ...|31. 3. 2021
Igor Podbrežnik: Slovenija ni Bruslju popolnoma nič dolžna, svobodo smo si sami izborili

O nastopu predsednika vlade Janeza Janše pred skupino za spoštovanje demokracije, vladavine prava in temeljnih pravic o vladavini prava in medijski svobodi v Sloveniji.

Igor Podbrežnik: Slovenija ni Bruslju popolnoma nič dolžna, svobodo smo si sami izborili

O nastopu predsednika vlade Janeza Janše pred skupino za spoštovanje demokracije, vladavine prava in temeljnih pravic o vladavini prava in medijski svobodi v Sloveniji.

Igor Podbrežnik

komentar mediji svoboda cenzura

Igor Podbrežnik: Slovenija ni Bruslju popolnoma nič dolžna, svobodo smo si sami izborili

O nastopu predsednika vlade Janeza Janše pred skupino za spoštovanje demokracije, vladavine prava in temeljnih pravic o vladavini prava in medijski svobodi v Sloveniji.

VEČ ...|31. 3. 2021
Igor Podbrežnik: Slovenija ni Bruslju popolnoma nič dolžna, svobodo smo si sami izborili

O nastopu predsednika vlade Janeza Janše pred skupino za spoštovanje demokracije, vladavine prava in temeljnih pravic o vladavini prava in medijski svobodi v Sloveniji.

Igor Podbrežnik

komentar mediji svoboda cenzura

VEČ ...|24. 3. 2021
Andrej Tomelj: Branitelji iz osamosvojitvene vojne na Trgu mladinskih delovnih brigad

V komentarju avtor razmišlja o anahronističnem poimenovanju trgov v Ljubljani in postavitvi spomenikov. Spodbuja h kritični drži in usklajenem poimenovanju trgov in parkov. Predlaga tudi odstranitev spomenika Borisa Kidriča, ki ne sodi v Park Sveta Evrope ter nagovarja k sanaciji parka in zasaditvi eksotičnih dreves, ki so rasla tam pred ero malikovanja revolucionarjev.

Andrej Tomelj: Branitelji iz osamosvojitvene vojne na Trgu mladinskih delovnih brigad

V komentarju avtor razmišlja o anahronističnem poimenovanju trgov v Ljubljani in postavitvi spomenikov. Spodbuja h kritični drži in usklajenem poimenovanju trgov in parkov. Predlaga tudi odstranitev spomenika Borisa Kidriča, ki ne sodi v Park Sveta Evrope ter nagovarja k sanaciji parka in zasaditvi eksotičnih dreves, ki so rasla tam pred ero malikovanja revolucionarjev.

Andrej Tomelj

komentar Ljubljana osamosvojitvena vojna anahronizem spomeniki Boris Kidrič

Andrej Tomelj: Branitelji iz osamosvojitvene vojne na Trgu mladinskih delovnih brigad

V komentarju avtor razmišlja o anahronističnem poimenovanju trgov v Ljubljani in postavitvi spomenikov. Spodbuja h kritični drži in usklajenem poimenovanju trgov in parkov. Predlaga tudi odstranitev spomenika Borisa Kidriča, ki ne sodi v Park Sveta Evrope ter nagovarja k sanaciji parka in zasaditvi eksotičnih dreves, ki so rasla tam pred ero malikovanja revolucionarjev.

VEČ ...|24. 3. 2021
Andrej Tomelj: Branitelji iz osamosvojitvene vojne na Trgu mladinskih delovnih brigad

V komentarju avtor razmišlja o anahronističnem poimenovanju trgov v Ljubljani in postavitvi spomenikov. Spodbuja h kritični drži in usklajenem poimenovanju trgov in parkov. Predlaga tudi odstranitev spomenika Borisa Kidriča, ki ne sodi v Park Sveta Evrope ter nagovarja k sanaciji parka in zasaditvi eksotičnih dreves, ki so rasla tam pred ero malikovanja revolucionarjev.

Andrej Tomelj

komentar Ljubljana osamosvojitvena vojna anahronizem spomeniki Boris Kidrič

VEČ ...|17. 3. 2021
Dr. Mitja Steinbacher: Svet negativnih obrestnih mer

Ob zaostrenih pogojih gospodarjenja v razmerah, v kakršnih smo, se zna zgoditi, da bo neizogibno cenovno inflacijo pospremila gospodarska stagnacija, čemur v teoriji pravimo stagflacija: inflacija ob padajoči gospodarski aktivnosti in naraščajoči brezposelnosti. Centralne banke kot regulator bančno-finančnega sistema postajajo rabelj bančne ekonomije, kot jo poznamo. S tem se na široko odpirajo vrata prehodu na alternativne oblike finančnega poslovanja.

Dr. Mitja Steinbacher: Svet negativnih obrestnih mer

Ob zaostrenih pogojih gospodarjenja v razmerah, v kakršnih smo, se zna zgoditi, da bo neizogibno cenovno inflacijo pospremila gospodarska stagnacija, čemur v teoriji pravimo stagflacija: inflacija ob padajoči gospodarski aktivnosti in naraščajoči brezposelnosti. Centralne banke kot regulator bančno-finančnega sistema postajajo rabelj bančne ekonomije, kot jo poznamo. S tem se na široko odpirajo vrata prehodu na alternativne oblike finančnega poslovanja.

Mitja Steinbacher

obrestne mere centralna banka stečaj inflacija stagflacija komentar

Dr. Mitja Steinbacher: Svet negativnih obrestnih mer

Ob zaostrenih pogojih gospodarjenja v razmerah, v kakršnih smo, se zna zgoditi, da bo neizogibno cenovno inflacijo pospremila gospodarska stagnacija, čemur v teoriji pravimo stagflacija: inflacija ob padajoči gospodarski aktivnosti in naraščajoči brezposelnosti. Centralne banke kot regulator bančno-finančnega sistema postajajo rabelj bančne ekonomije, kot jo poznamo. S tem se na široko odpirajo vrata prehodu na alternativne oblike finančnega poslovanja.

VEČ ...|17. 3. 2021
Dr. Mitja Steinbacher: Svet negativnih obrestnih mer

Ob zaostrenih pogojih gospodarjenja v razmerah, v kakršnih smo, se zna zgoditi, da bo neizogibno cenovno inflacijo pospremila gospodarska stagnacija, čemur v teoriji pravimo stagflacija: inflacija ob padajoči gospodarski aktivnosti in naraščajoči brezposelnosti. Centralne banke kot regulator bančno-finančnega sistema postajajo rabelj bančne ekonomije, kot jo poznamo. S tem se na široko odpirajo vrata prehodu na alternativne oblike finančnega poslovanja.

Mitja Steinbacher

obrestne mere centralna banka stečaj inflacija stagflacija komentar

VEČ ...|10. 3. 2021
dr. Janez Juhant: Kaj je v Bruslju natrosil medijski strokovnjak (?) Marko Milosavljević

Komentator se sprašuje o verodostojnosti besed, ki jih Marko Milosavljević deli s slovensko in evropsko javnostjo o razmerah v slovenski medijski krajini. Meni, da so njegove izjave lažne in zavajajoče. Posebej izpostavlja primer imenovanja novega generalnega direktorja RTV Slovenija.

dr. Janez Juhant: Kaj je v Bruslju natrosil medijski strokovnjak (?) Marko Milosavljević

Komentator se sprašuje o verodostojnosti besed, ki jih Marko Milosavljević deli s slovensko in evropsko javnostjo o razmerah v slovenski medijski krajini. Meni, da so njegove izjave lažne in zavajajoče. Posebej izpostavlja primer imenovanja novega generalnega direktorja RTV Slovenija.

dr. Janez Juhant

komentar mediji RTV Andrej Grah Whatmough pluralizem FDV

dr. Janez Juhant: Kaj je v Bruslju natrosil medijski strokovnjak (?) Marko Milosavljević

Komentator se sprašuje o verodostojnosti besed, ki jih Marko Milosavljević deli s slovensko in evropsko javnostjo o razmerah v slovenski medijski krajini. Meni, da so njegove izjave lažne in zavajajoče. Posebej izpostavlja primer imenovanja novega generalnega direktorja RTV Slovenija.

VEČ ...|10. 3. 2021
dr. Janez Juhant: Kaj je v Bruslju natrosil medijski strokovnjak (?) Marko Milosavljević

Komentator se sprašuje o verodostojnosti besed, ki jih Marko Milosavljević deli s slovensko in evropsko javnostjo o razmerah v slovenski medijski krajini. Meni, da so njegove izjave lažne in zavajajoče. Posebej izpostavlja primer imenovanja novega generalnega direktorja RTV Slovenija.

dr. Janez Juhant

komentar mediji RTV Andrej Grah Whatmough pluralizem FDV

VEČ ...|3. 3. 2021
Matej Kovač: Orbanizacijo, samo s postkomunisti v sedlu, živimo že četrt stoletja

V komentarju avtor piše o načinih napada na sedanjo vlado. Dotakne se članka na bruseljskem portalu Politico, o vojni z mediji, ki naj bi jo bojeval Janez Janša. Da bi sedanjega premiera označili za neprimernega, ga povezujejo z Viktorjem Orbanom ter mu očitajo orbanizacijo Slovenije. Avtor pa meni, da nevarnost za demokracijo in ustavni red dejansko potekajo s strani politično aktivističnih državnih funkcionarjev, povezanih s strici iz ozadje.

Matej Kovač: Orbanizacijo, samo s postkomunisti v sedlu, živimo že četrt stoletja

V komentarju avtor piše o načinih napada na sedanjo vlado. Dotakne se članka na bruseljskem portalu Politico, o vojni z mediji, ki naj bi jo bojeval Janez Janša. Da bi sedanjega premiera označili za neprimernega, ga povezujejo z Viktorjem Orbanom ter mu očitajo orbanizacijo Slovenije. Avtor pa meni, da nevarnost za demokracijo in ustavni red dejansko potekajo s strani politično aktivističnih državnih funkcionarjev, povezanih s strici iz ozadje.

Matej Kovač

orbanizacija Janez Janša Tomaž Vesel ustavno sodišče mediji komentar

Matej Kovač: Orbanizacijo, samo s postkomunisti v sedlu, živimo že četrt stoletja

V komentarju avtor piše o načinih napada na sedanjo vlado. Dotakne se članka na bruseljskem portalu Politico, o vojni z mediji, ki naj bi jo bojeval Janez Janša. Da bi sedanjega premiera označili za neprimernega, ga povezujejo z Viktorjem Orbanom ter mu očitajo orbanizacijo Slovenije. Avtor pa meni, da nevarnost za demokracijo in ustavni red dejansko potekajo s strani politično aktivističnih državnih funkcionarjev, povezanih s strici iz ozadje.

VEČ ...|3. 3. 2021
Matej Kovač: Orbanizacijo, samo s postkomunisti v sedlu, živimo že četrt stoletja

V komentarju avtor piše o načinih napada na sedanjo vlado. Dotakne se članka na bruseljskem portalu Politico, o vojni z mediji, ki naj bi jo bojeval Janez Janša. Da bi sedanjega premiera označili za neprimernega, ga povezujejo z Viktorjem Orbanom ter mu očitajo orbanizacijo Slovenije. Avtor pa meni, da nevarnost za demokracijo in ustavni red dejansko potekajo s strani politično aktivističnih državnih funkcionarjev, povezanih s strici iz ozadje.

Matej Kovač

orbanizacija Janez Janša Tomaž Vesel ustavno sodišče mediji komentar

VEČ ...|24. 2. 2021
Poslanec Polnar sprašuje vest ne le poslancem, pač pa vsem, ki nam republika kaj pomeni

Kako dolgo še boste izrabljali našo potrpežljivost, se je spraševal Cicero? Odgovor je jasen: tako dolgo, dokler se bomo pustili.

Poslanec Polnar sprašuje vest ne le poslancem, pač pa vsem, ki nam republika kaj pomeni

Kako dolgo še boste izrabljali našo potrpežljivost, se je spraševal Cicero? Odgovor je jasen: tako dolgo, dokler se bomo pustili.

Janez Juhant

komentar

Poslanec Polnar sprašuje vest ne le poslancem, pač pa vsem, ki nam republika kaj pomeni

Kako dolgo še boste izrabljali našo potrpežljivost, se je spraševal Cicero? Odgovor je jasen: tako dolgo, dokler se bomo pustili.

VEČ ...|24. 2. 2021
Poslanec Polnar sprašuje vest ne le poslancem, pač pa vsem, ki nam republika kaj pomeni

Kako dolgo še boste izrabljali našo potrpežljivost, se je spraševal Cicero? Odgovor je jasen: tako dolgo, dokler se bomo pustili.

Janez Juhant

komentar

VEČ ...|17. 2. 2021
Niko Rupnik: Odločiti se in živeti post, pomeni boriti se za svobodo

V komentarju avtor piše o pomenu posta in Jezusovem zgledu v postenju. Poudarja, da post ne pomeni le post v hrani, ampak tudi post oči, post jezika, post poslušanja, post kot obvladovanje raznih grešnih nagnjenj. Ob postu je pomembna tudi molitev. Pravi post obrača vse naše duhovne moči in moči srca, vso našo notranjost proti Bogu in se ne konča z Veliko nočjo. Pomembna je odpoved lastni volji in sprejemanje Božje volje. Odločiti se in živeti post, pomeni boriti se za svobodo.

Niko Rupnik: Odločiti se in živeti post, pomeni boriti se za svobodo

V komentarju avtor piše o pomenu posta in Jezusovem zgledu v postenju. Poudarja, da post ne pomeni le post v hrani, ampak tudi post oči, post jezika, post poslušanja, post kot obvladovanje raznih grešnih nagnjenj. Ob postu je pomembna tudi molitev. Pravi post obrača vse naše duhovne moči in moči srca, vso našo notranjost proti Bogu in se ne konča z Veliko nočjo. Pomembna je odpoved lastni volji in sprejemanje Božje volje. Odločiti se in živeti post, pomeni boriti se za svobodo.

Niko Rupnik

post odpoved svoboda Jezus Velika noč

Niko Rupnik: Odločiti se in živeti post, pomeni boriti se za svobodo

V komentarju avtor piše o pomenu posta in Jezusovem zgledu v postenju. Poudarja, da post ne pomeni le post v hrani, ampak tudi post oči, post jezika, post poslušanja, post kot obvladovanje raznih grešnih nagnjenj. Ob postu je pomembna tudi molitev. Pravi post obrača vse naše duhovne moči in moči srca, vso našo notranjost proti Bogu in se ne konča z Veliko nočjo. Pomembna je odpoved lastni volji in sprejemanje Božje volje. Odločiti se in živeti post, pomeni boriti se za svobodo.

VEČ ...|17. 2. 2021
Niko Rupnik: Odločiti se in živeti post, pomeni boriti se za svobodo

V komentarju avtor piše o pomenu posta in Jezusovem zgledu v postenju. Poudarja, da post ne pomeni le post v hrani, ampak tudi post oči, post jezika, post poslušanja, post kot obvladovanje raznih grešnih nagnjenj. Ob postu je pomembna tudi molitev. Pravi post obrača vse naše duhovne moči in moči srca, vso našo notranjost proti Bogu in se ne konča z Veliko nočjo. Pomembna je odpoved lastni volji in sprejemanje Božje volje. Odločiti se in živeti post, pomeni boriti se za svobodo.

Niko Rupnik

post odpoved svoboda Jezus Velika noč

VEČ ...|3. 2. 2021
dr. Tamara Griesser Pečar: Rusija ni demokratična država, človekove pravice se tam ne spoštujejo

O spoštovanju človekovih pravic v Rusiji. Na kratko predstavi politično preteklost Vladimirja Putina in napade na njegove nasprotnike; posebno pozornost nameni Alekseju Navalnemu, ki je bil zastrupljen s strupom iz skupine novičok in se je pred kratkim vrnil v Rusijo.

dr. Tamara Griesser Pečar: Rusija ni demokratična država, človekove pravice se tam ne spoštujejo

O spoštovanju človekovih pravic v Rusiji. Na kratko predstavi politično preteklost Vladimirja Putina in napade na njegove nasprotnike; posebno pozornost nameni Alekseju Navalnemu, ki je bil zastrupljen s strupom iz skupine novičok in se je pred kratkim vrnil v Rusijo.

Tamra Grisser Pečar

Putin Navalni človekove pravice Rusija ruska opozicija

dr. Tamara Griesser Pečar: Rusija ni demokratična država, človekove pravice se tam ne spoštujejo

O spoštovanju človekovih pravic v Rusiji. Na kratko predstavi politično preteklost Vladimirja Putina in napade na njegove nasprotnike; posebno pozornost nameni Alekseju Navalnemu, ki je bil zastrupljen s strupom iz skupine novičok in se je pred kratkim vrnil v Rusijo.

VEČ ...|3. 2. 2021
dr. Tamara Griesser Pečar: Rusija ni demokratična država, človekove pravice se tam ne spoštujejo

O spoštovanju človekovih pravic v Rusiji. Na kratko predstavi politično preteklost Vladimirja Putina in napade na njegove nasprotnike; posebno pozornost nameni Alekseju Navalnemu, ki je bil zastrupljen s strupom iz skupine novičok in se je pred kratkim vrnil v Rusijo.

Tamra Grisser Pečar

Putin Navalni človekove pravice Rusija ruska opozicija

VEČ ...|27. 1. 2021
Stane Granda: Bravo, Marjan Šarec - bralec berila pri sv. maši

V komentarju Stane Granda razmišlja o napadih Marjana Šarca na ministra Janeza Ciglerja Kralja, ki mu med drugim očita versko prepričanje, kar je kršenje temeljnih človekovih pravic in slovenskih ustavnih načel. Zanimivo pri tem je, da je Marjan Šarec bralec berila, kar izpostavi komentator že v naslovu. Granda je zgrožen tudi nad vandalizmom napada na stolnico in se cinično preizprašuje, če morda ne gre za novo umetniško inštalacijo.

Stane Granda: Bravo, Marjan Šarec - bralec berila pri sv. maši

V komentarju Stane Granda razmišlja o napadih Marjana Šarca na ministra Janeza Ciglerja Kralja, ki mu med drugim očita versko prepričanje, kar je kršenje temeljnih človekovih pravic in slovenskih ustavnih načel. Zanimivo pri tem je, da je Marjan Šarec bralec berila, kar izpostavi komentator že v naslovu. Granda je zgrožen tudi nad vandalizmom napada na stolnico in se cinično preizprašuje, če morda ne gre za novo umetniško inštalacijo.

Stane Granda

Janez Cigler Kralj interpelacija versko prepričanje Marjan Šarec kultura

Stane Granda: Bravo, Marjan Šarec - bralec berila pri sv. maši

V komentarju Stane Granda razmišlja o napadih Marjana Šarca na ministra Janeza Ciglerja Kralja, ki mu med drugim očita versko prepričanje, kar je kršenje temeljnih človekovih pravic in slovenskih ustavnih načel. Zanimivo pri tem je, da je Marjan Šarec bralec berila, kar izpostavi komentator že v naslovu. Granda je zgrožen tudi nad vandalizmom napada na stolnico in se cinično preizprašuje, če morda ne gre za novo umetniško inštalacijo.

VEČ ...|27. 1. 2021
Stane Granda: Bravo, Marjan Šarec - bralec berila pri sv. maši

V komentarju Stane Granda razmišlja o napadih Marjana Šarca na ministra Janeza Ciglerja Kralja, ki mu med drugim očita versko prepričanje, kar je kršenje temeljnih človekovih pravic in slovenskih ustavnih načel. Zanimivo pri tem je, da je Marjan Šarec bralec berila, kar izpostavi komentator že v naslovu. Granda je zgrožen tudi nad vandalizmom napada na stolnico in se cinično preizprašuje, če morda ne gre za novo umetniško inštalacijo.

Stane Granda

Janez Cigler Kralj interpelacija versko prepričanje Marjan Šarec kultura

VEČ ...|20. 1. 2021
Dr. Aleš Maver: Jubilant ustavljal prevelik napredek

Avtor v komentarju razmišlja o razvoju slovenske družbe v zadnjih desetih letih in to razmišljanje postavlja v kontekst okrogle obletnice Milana Kučana, ki jo je ta slavil pred dnevi. Ugotavlja, da je za številne Slovence Kučan porok stabilnosti, ker je bilo gosopodarskih in bivanjskih pretresov manj kot drugod po evropskem vzhodu. Vendar ta obenem s sabo prinaša ohranitev monopolov povojnih vladajočih struktur in rigidno razumevanje skupnostne preteklosti.

Dr. Aleš Maver: Jubilant ustavljal prevelik napredek

Avtor v komentarju razmišlja o razvoju slovenske družbe v zadnjih desetih letih in to razmišljanje postavlja v kontekst okrogle obletnice Milana Kučana, ki jo je ta slavil pred dnevi. Ugotavlja, da je za številne Slovence Kučan porok stabilnosti, ker je bilo gosopodarskih in bivanjskih pretresov manj kot drugod po evropskem vzhodu. Vendar ta obenem s sabo prinaša ohranitev monopolov povojnih vladajočih struktur in rigidno razumevanje skupnostne preteklosti.

Aleš Maver

Milan Kučan Časnik.si Antonio Salazar napredek družbeni monopol

Dr. Aleš Maver: Jubilant ustavljal prevelik napredek

Avtor v komentarju razmišlja o razvoju slovenske družbe v zadnjih desetih letih in to razmišljanje postavlja v kontekst okrogle obletnice Milana Kučana, ki jo je ta slavil pred dnevi. Ugotavlja, da je za številne Slovence Kučan porok stabilnosti, ker je bilo gosopodarskih in bivanjskih pretresov manj kot drugod po evropskem vzhodu. Vendar ta obenem s sabo prinaša ohranitev monopolov povojnih vladajočih struktur in rigidno razumevanje skupnostne preteklosti.

VEČ ...|20. 1. 2021
Dr. Aleš Maver: Jubilant ustavljal prevelik napredek

Avtor v komentarju razmišlja o razvoju slovenske družbe v zadnjih desetih letih in to razmišljanje postavlja v kontekst okrogle obletnice Milana Kučana, ki jo je ta slavil pred dnevi. Ugotavlja, da je za številne Slovence Kučan porok stabilnosti, ker je bilo gosopodarskih in bivanjskih pretresov manj kot drugod po evropskem vzhodu. Vendar ta obenem s sabo prinaša ohranitev monopolov povojnih vladajočih struktur in rigidno razumevanje skupnostne preteklosti.

Aleš Maver

Milan Kučan Časnik.si Antonio Salazar napredek družbeni monopol

VEČ ...|13. 1. 2021
Igor Podbrežnik: Globoka država brez slabe vesti, ko gre za obrambo privilegijev

Avtor v svojem komentajru piše o tem, kako nizko so se nekateri pripravljeni spustiti za to, da bi zrušili sedanjo vlado. Pod velikimi pritiski so sedaj poslanci SMC, pri čemer se je izpostavil poslanec Gregor Perič, ki ne želi zapustiti koalicije. Ker je to javno izrazil je zato še posebej oblegan; deležen tudi groženj in različnih podtikanj.

Igor Podbrežnik: Globoka država brez slabe vesti, ko gre za obrambo privilegijev

Avtor v svojem komentajru piše o tem, kako nizko so se nekateri pripravljeni spustiti za to, da bi zrušili sedanjo vlado. Pod velikimi pritiski so sedaj poslanci SMC, pri čemer se je izpostavil poslanec Gregor Perič, ki ne želi zapustiti koalicije. Ker je to javno izrazil je zato še posebej oblegan; deležen tudi groženj in različnih podtikanj.

Igor Podbrežnik

globoka država KUL SMC Gregor Perič SDS

Igor Podbrežnik: Globoka država brez slabe vesti, ko gre za obrambo privilegijev

Avtor v svojem komentajru piše o tem, kako nizko so se nekateri pripravljeni spustiti za to, da bi zrušili sedanjo vlado. Pod velikimi pritiski so sedaj poslanci SMC, pri čemer se je izpostavil poslanec Gregor Perič, ki ne želi zapustiti koalicije. Ker je to javno izrazil je zato še posebej oblegan; deležen tudi groženj in različnih podtikanj.

VEČ ...|13. 1. 2021
Igor Podbrežnik: Globoka država brez slabe vesti, ko gre za obrambo privilegijev

Avtor v svojem komentajru piše o tem, kako nizko so se nekateri pripravljeni spustiti za to, da bi zrušili sedanjo vlado. Pod velikimi pritiski so sedaj poslanci SMC, pri čemer se je izpostavil poslanec Gregor Perič, ki ne želi zapustiti koalicije. Ker je to javno izrazil je zato še posebej oblegan; deležen tudi groženj in različnih podtikanj.

Igor Podbrežnik

globoka država KUL SMC Gregor Perič SDS

VEČ ...|6. 1. 2021
Dr. Ivan Štuhec: Zakonca Hribar vedno bolj osamljena in naslonjena na Kučana

Zakonca Hribar sta se odrekla temeljnim dosežkom osamosvojitve in zato – ne po krivdi Janeza Janše in teologov, pač pa po svoji lastni – nikoli ne bosta imela statusa matere in očeta sodobne slovenske države, meni dr. Štuhec. V komentarju dr. Ivan Štuhec pretresa zadnje izjave zakoncev Hribar. Opredeljuje se do Hribarjeve teze glede splava; v razpravi o spravi polemizira z mnenjem, da imajo vsi pravico do pokopa, ne pa pravice do resnice in tudi rehabilitacije, če se izkaže, da je ta edina poštena. Pri analizi sedanjega političnega stanja pa poudarja, da je Janez Janša tisti, ki za razliko od nekaterih, spoštuje pravila demokracije.

Dr. Ivan Štuhec: Zakonca Hribar vedno bolj osamljena in naslonjena na Kučana

Zakonca Hribar sta se odrekla temeljnim dosežkom osamosvojitve in zato – ne po krivdi Janeza Janše in teologov, pač pa po svoji lastni – nikoli ne bosta imela statusa matere in očeta sodobne slovenske države, meni dr. Štuhec. V komentarju dr. Ivan Štuhec pretresa zadnje izjave zakoncev Hribar. Opredeljuje se do Hribarjeve teze glede splava; v razpravi o spravi polemizira z mnenjem, da imajo vsi pravico do pokopa, ne pa pravice do resnice in tudi rehabilitacije, če se izkaže, da je ta edina poštena. Pri analizi sedanjega političnega stanja pa poudarja, da je Janez Janša tisti, ki za razliko od nekaterih, spoštuje pravila demokracije.

Ivan Štuhec

splav sprava Tine Hribar Spomenka Hribar Janez Janša

Dr. Ivan Štuhec: Zakonca Hribar vedno bolj osamljena in naslonjena na Kučana

Zakonca Hribar sta se odrekla temeljnim dosežkom osamosvojitve in zato – ne po krivdi Janeza Janše in teologov, pač pa po svoji lastni – nikoli ne bosta imela statusa matere in očeta sodobne slovenske države, meni dr. Štuhec. V komentarju dr. Ivan Štuhec pretresa zadnje izjave zakoncev Hribar. Opredeljuje se do Hribarjeve teze glede splava; v razpravi o spravi polemizira z mnenjem, da imajo vsi pravico do pokopa, ne pa pravice do resnice in tudi rehabilitacije, če se izkaže, da je ta edina poštena. Pri analizi sedanjega političnega stanja pa poudarja, da je Janez Janša tisti, ki za razliko od nekaterih, spoštuje pravila demokracije.

VEČ ...|6. 1. 2021
Dr. Ivan Štuhec: Zakonca Hribar vedno bolj osamljena in naslonjena na Kučana

Zakonca Hribar sta se odrekla temeljnim dosežkom osamosvojitve in zato – ne po krivdi Janeza Janše in teologov, pač pa po svoji lastni – nikoli ne bosta imela statusa matere in očeta sodobne slovenske države, meni dr. Štuhec. V komentarju dr. Ivan Štuhec pretresa zadnje izjave zakoncev Hribar. Opredeljuje se do Hribarjeve teze glede splava; v razpravi o spravi polemizira z mnenjem, da imajo vsi pravico do pokopa, ne pa pravice do resnice in tudi rehabilitacije, če se izkaže, da je ta edina poštena. Pri analizi sedanjega političnega stanja pa poudarja, da je Janez Janša tisti, ki za razliko od nekaterih, spoštuje pravila demokracije.

Ivan Štuhec

splav sprava Tine Hribar Spomenka Hribar Janez Janša

VEČ ...|30. 12. 2020
Imamo samostojno državo, objem vsemogočne Partije pa še kar vztraja

Mitja Pucelj piše o vplivu, ki ga imajo komunisti nad nami, kljub temu, da je od plebiscita minilo že trideset let. V komentarju piše o doseganju zmage s pomočjo nasilja in vojne, pa tudi o moči propagande oz. agresivnega pošiljanja sporočil ter o vlogi medijev, pri čemer posebej izpostavlja vlogo RTV Slovenija. Poziva k prihodu na volišče, kjer skušamo voliti z razumom, ne po diktatu levičarjev. Meni, da je čas, da zahtevamo konec komunizma in demokracijo, kakršno si kot narod po skorajda 80-letni fizični in mentalni tiraniji, ki jo izvajajo komunisti, zaslužimo.

Imamo samostojno državo, objem vsemogočne Partije pa še kar vztraja

Mitja Pucelj piše o vplivu, ki ga imajo komunisti nad nami, kljub temu, da je od plebiscita minilo že trideset let. V komentarju piše o doseganju zmage s pomočjo nasilja in vojne, pa tudi o moči propagande oz. agresivnega pošiljanja sporočil ter o vlogi medijev, pri čemer posebej izpostavlja vlogo RTV Slovenija. Poziva k prihodu na volišče, kjer skušamo voliti z razumom, ne po diktatu levičarjev. Meni, da je čas, da zahtevamo konec komunizma in demokracijo, kakršno si kot narod po skorajda 80-letni fizični in mentalni tiraniji, ki jo izvajajo komunisti, zaslužimo.

Mitja Pucelj

politika zgodovina komunizem

Imamo samostojno državo, objem vsemogočne Partije pa še kar vztraja

Mitja Pucelj piše o vplivu, ki ga imajo komunisti nad nami, kljub temu, da je od plebiscita minilo že trideset let. V komentarju piše o doseganju zmage s pomočjo nasilja in vojne, pa tudi o moči propagande oz. agresivnega pošiljanja sporočil ter o vlogi medijev, pri čemer posebej izpostavlja vlogo RTV Slovenija. Poziva k prihodu na volišče, kjer skušamo voliti z razumom, ne po diktatu levičarjev. Meni, da je čas, da zahtevamo konec komunizma in demokracijo, kakršno si kot narod po skorajda 80-letni fizični in mentalni tiraniji, ki jo izvajajo komunisti, zaslužimo.

VEČ ...|30. 12. 2020
Imamo samostojno državo, objem vsemogočne Partije pa še kar vztraja

Mitja Pucelj piše o vplivu, ki ga imajo komunisti nad nami, kljub temu, da je od plebiscita minilo že trideset let. V komentarju piše o doseganju zmage s pomočjo nasilja in vojne, pa tudi o moči propagande oz. agresivnega pošiljanja sporočil ter o vlogi medijev, pri čemer posebej izpostavlja vlogo RTV Slovenija. Poziva k prihodu na volišče, kjer skušamo voliti z razumom, ne po diktatu levičarjev. Meni, da je čas, da zahtevamo konec komunizma in demokracijo, kakršno si kot narod po skorajda 80-letni fizični in mentalni tiraniji, ki jo izvajajo komunisti, zaslužimo.

Mitja Pucelj

politika zgodovina komunizem

VEČ ...|23. 12. 2020
Bogdan Vidmar: Zakaj molitev, post, darovanje in žrtev za domovino?

Molitev za domovino je prošnja za spoznanje in moč za življenje. Prav je, da molimo tudi za vladarje, za politike, za odgovorne v družbi; velika milost za narod bi bila, da bi molili tudi oni. Avtor izpostavlja štiri izzive, ki so po njegovem mnenju ključni za obstoj in preživetje naše domovine in slovenskega naroda: družina, vzgoja, boj za svobodo govora in verska svoboda ter boj za realen pogled na svet in upoštevanje resnice.

Bogdan Vidmar: Zakaj molitev, post, darovanje in žrtev za domovino?

Molitev za domovino je prošnja za spoznanje in moč za življenje. Prav je, da molimo tudi za vladarje, za politike, za odgovorne v družbi; velika milost za narod bi bila, da bi molili tudi oni. Avtor izpostavlja štiri izzive, ki so po njegovem mnenju ključni za obstoj in preživetje naše domovine in slovenskega naroda: družina, vzgoja, boj za svobodo govora in verska svoboda ter boj za realen pogled na svet in upoštevanje resnice.

Bogdan Vidmar

domovina vera samostojnost

Bogdan Vidmar: Zakaj molitev, post, darovanje in žrtev za domovino?

Molitev za domovino je prošnja za spoznanje in moč za življenje. Prav je, da molimo tudi za vladarje, za politike, za odgovorne v družbi; velika milost za narod bi bila, da bi molili tudi oni. Avtor izpostavlja štiri izzive, ki so po njegovem mnenju ključni za obstoj in preživetje naše domovine in slovenskega naroda: družina, vzgoja, boj za svobodo govora in verska svoboda ter boj za realen pogled na svet in upoštevanje resnice.

VEČ ...|23. 12. 2020
Bogdan Vidmar: Zakaj molitev, post, darovanje in žrtev za domovino?

Molitev za domovino je prošnja za spoznanje in moč za življenje. Prav je, da molimo tudi za vladarje, za politike, za odgovorne v družbi; velika milost za narod bi bila, da bi molili tudi oni. Avtor izpostavlja štiri izzive, ki so po njegovem mnenju ključni za obstoj in preživetje naše domovine in slovenskega naroda: družina, vzgoja, boj za svobodo govora in verska svoboda ter boj za realen pogled na svet in upoštevanje resnice.

Bogdan Vidmar

domovina vera samostojnost

VEČ ...|16. 12. 2020
Jože Mlakar: Vidmar predlagal Tita za maršala, Erjavec rešuje izrojeno levico

S kakšno lahkoto se nekateri ljudje izjemne nadarjenosti, izobraženosti in razgledanosti podredijo primitivni ideologiji in se odpovedo lastnemu dostojanstvu.

Jože Mlakar: Vidmar predlagal Tita za maršala, Erjavec rešuje izrojeno levico

S kakšno lahkoto se nekateri ljudje izjemne nadarjenosti, izobraženosti in razgledanosti podredijo primitivni ideologiji in se odpovedo lastnemu dostojanstvu.

Jože Mlakar

politika komentar

Jože Mlakar: Vidmar predlagal Tita za maršala, Erjavec rešuje izrojeno levico

S kakšno lahkoto se nekateri ljudje izjemne nadarjenosti, izobraženosti in razgledanosti podredijo primitivni ideologiji in se odpovedo lastnemu dostojanstvu.

VEČ ...|16. 12. 2020
Jože Mlakar: Vidmar predlagal Tita za maršala, Erjavec rešuje izrojeno levico

S kakšno lahkoto se nekateri ljudje izjemne nadarjenosti, izobraženosti in razgledanosti podredijo primitivni ideologiji in se odpovedo lastnemu dostojanstvu.

Jože Mlakar

politika komentar

VEČ ...|9. 12. 2020
Lisjak se vrača, ampak …

Karla Erjavca sem sorazmerno dolgo sorazmerno spoštoval. Če sem ga, vsaj sam pri sebi, imenoval lisjaka, te oznake nisem razumel kot nekaj slabega. Dejansko so me njegove zmožnosti preživetja pogosto nagovorile.

Lisjak se vrača, ampak …

Karla Erjavca sem sorazmerno dolgo sorazmerno spoštoval. Če sem ga, vsaj sam pri sebi, imenoval lisjaka, te oznake nisem razumel kot nekaj slabega. Dejansko so me njegove zmožnosti preživetja pogosto nagovorile.

Aleš Maver

politika DeSUS Karel Erjavec

Lisjak se vrača, ampak …

Karla Erjavca sem sorazmerno dolgo sorazmerno spoštoval. Če sem ga, vsaj sam pri sebi, imenoval lisjaka, te oznake nisem razumel kot nekaj slabega. Dejansko so me njegove zmožnosti preživetja pogosto nagovorile.

VEČ ...|9. 12. 2020
Lisjak se vrača, ampak …

Karla Erjavca sem sorazmerno dolgo sorazmerno spoštoval. Če sem ga, vsaj sam pri sebi, imenoval lisjaka, te oznake nisem razumel kot nekaj slabega. Dejansko so me njegove zmožnosti preživetja pogosto nagovorile.

Aleš Maver

politika DeSUS Karel Erjavec

VEČ ...|2. 12. 2020
Frane Adam: Erupcija epidemije covid-19: kako rešiti, kar se rešiti da?

 Velik davek, ki ga pri nas zahteva erupcija epidemije covida-19 v njenem drugem valu, je rezultanta več faktorjev in okoliščin na različnih ravneh. Pomanjkljivi so tako sistemski ukrepi, kot tudi ni pravega odziva na te ukrepe s strani določenih družbenih skupin.

Frane Adam: Erupcija epidemije covid-19: kako rešiti, kar se rešiti da?

 Velik davek, ki ga pri nas zahteva erupcija epidemije covida-19 v njenem drugem valu, je rezultanta več faktorjev in okoliščin na različnih ravneh. Pomanjkljivi so tako sistemski ukrepi, kot tudi ni pravega odziva na te ukrepe s strani določenih družbenih skupin.

Frane Adam

komentar

Frane Adam: Erupcija epidemije covid-19: kako rešiti, kar se rešiti da?

 Velik davek, ki ga pri nas zahteva erupcija epidemije covida-19 v njenem drugem valu, je rezultanta več faktorjev in okoliščin na različnih ravneh. Pomanjkljivi so tako sistemski ukrepi, kot tudi ni pravega odziva na te ukrepe s strani določenih družbenih skupin.

VEČ ...|2. 12. 2020
Frane Adam: Erupcija epidemije covid-19: kako rešiti, kar se rešiti da?

 Velik davek, ki ga pri nas zahteva erupcija epidemije covida-19 v njenem drugem valu, je rezultanta več faktorjev in okoliščin na različnih ravneh. Pomanjkljivi so tako sistemski ukrepi, kot tudi ni pravega odziva na te ukrepe s strani določenih družbenih skupin.

Frane Adam

komentar

VEČ ...|25. 11. 2020
Andrej Muren: Podrejanje samovolji (neizvoljenih) bruseljskih birokratov je nevarna reč

Ni določeno, kdo bo presojal, ali država uveljavlja vladavino prava.

Kadar Janez Janša napiše malo daljše besedilo, običajno v Sloveniji pride do kravala. Tudi po njegovem pismu evropskim voditeljem je bilo tako. Ko je na njegovo pismo prišel pozitiven odgovor nemške kanclerke Angele Merkel, so se duhovi zgolj na videz nekoliko pomirili.

George Soros je s svojim škodljivim delovanjem, ki ga ne kaže podcenjevati, globalno nevaren, nevarna reč pa je tudi podrejanje manjših držav EU samovolji (neizvoljenih) bruseljskih birokratov. Zato je prav, da Slovenija dejavno sodeluje pri sklepanju evropskega dogovora ali kompromisa – kar je v bistvu predlagal Janša v svojem pismu evropskim voditeljem.

Andrej Muren: Podrejanje samovolji (neizvoljenih) bruseljskih birokratov je nevarna reč

Ni določeno, kdo bo presojal, ali država uveljavlja vladavino prava.

Kadar Janez Janša napiše malo daljše besedilo, običajno v Sloveniji pride do kravala. Tudi po njegovem pismu evropskim voditeljem je bilo tako. Ko je na njegovo pismo prišel pozitiven odgovor nemške kanclerke Angele Merkel, so se duhovi zgolj na videz nekoliko pomirili.

George Soros je s svojim škodljivim delovanjem, ki ga ne kaže podcenjevati, globalno nevaren, nevarna reč pa je tudi podrejanje manjših držav EU samovolji (neizvoljenih) bruseljskih birokratov. Zato je prav, da Slovenija dejavno sodeluje pri sklepanju evropskega dogovora ali kompromisa – kar je v bistvu predlagal Janša v svojem pismu evropskim voditeljem.

Andrej Muren

komentar

Andrej Muren: Podrejanje samovolji (neizvoljenih) bruseljskih birokratov je nevarna reč

Ni določeno, kdo bo presojal, ali država uveljavlja vladavino prava.

Kadar Janez Janša napiše malo daljše besedilo, običajno v Sloveniji pride do kravala. Tudi po njegovem pismu evropskim voditeljem je bilo tako. Ko je na njegovo pismo prišel pozitiven odgovor nemške kanclerke Angele Merkel, so se duhovi zgolj na videz nekoliko pomirili.

George Soros je s svojim škodljivim delovanjem, ki ga ne kaže podcenjevati, globalno nevaren, nevarna reč pa je tudi podrejanje manjših držav EU samovolji (neizvoljenih) bruseljskih birokratov. Zato je prav, da Slovenija dejavno sodeluje pri sklepanju evropskega dogovora ali kompromisa – kar je v bistvu predlagal Janša v svojem pismu evropskim voditeljem.

VEČ ...|25. 11. 2020
Andrej Muren: Podrejanje samovolji (neizvoljenih) bruseljskih birokratov je nevarna reč

Ni določeno, kdo bo presojal, ali država uveljavlja vladavino prava.

Kadar Janez Janša napiše malo daljše besedilo, običajno v Sloveniji pride do kravala. Tudi po njegovem pismu evropskim voditeljem je bilo tako. Ko je na njegovo pismo prišel pozitiven odgovor nemške kanclerke Angele Merkel, so se duhovi zgolj na videz nekoliko pomirili.

George Soros je s svojim škodljivim delovanjem, ki ga ne kaže podcenjevati, globalno nevaren, nevarna reč pa je tudi podrejanje manjših držav EU samovolji (neizvoljenih) bruseljskih birokratov. Zato je prav, da Slovenija dejavno sodeluje pri sklepanju evropskega dogovora ali kompromisa – kar je v bistvu predlagal Janša v svojem pismu evropskim voditeljem.

Andrej Muren

komentar

VEČ ...|18. 11. 2020
Ddr. Verena Vidrih Perko: Marsikaj v starem Rimu spominja na današnje odnose in razmere

Kot predstavnike inteligentne, visoko razvite, pa vendar umrljive vrste, bi nas morala mnogo bolj kot dolžina življenja skrbeti smiselna kakovost našega (skupne) življenja.

Ddr. Verena Vidrih Perko: Marsikaj v starem Rimu spominja na današnje odnose in razmere

Kot predstavnike inteligentne, visoko razvite, pa vendar umrljive vrste, bi nas morala mnogo bolj kot dolžina življenja skrbeti smiselna kakovost našega (skupne) življenja.

Verena Vidrih Perko

odnosi družba

Ddr. Verena Vidrih Perko: Marsikaj v starem Rimu spominja na današnje odnose in razmere

Kot predstavnike inteligentne, visoko razvite, pa vendar umrljive vrste, bi nas morala mnogo bolj kot dolžina življenja skrbeti smiselna kakovost našega (skupne) življenja.

VEČ ...|18. 11. 2020
Ddr. Verena Vidrih Perko: Marsikaj v starem Rimu spominja na današnje odnose in razmere

Kot predstavnike inteligentne, visoko razvite, pa vendar umrljive vrste, bi nas morala mnogo bolj kot dolžina življenja skrbeti smiselna kakovost našega (skupne) življenja.

Verena Vidrih Perko

odnosi družba

VEČ ...|11. 11. 2020
Domen Mezeg: Francija proti islamu ali uvod v spopad civilizacij

Francija ni več gospodar niti na lastnem pragu, to niso tudi Anglija in Španija ter drugi v Zahodni Evropi, v Vzhodni Evropi pa se zato zlaganemu multikulturalizmu in nezakonitim migracijam tako krčevito upirajo.

Domen Mezeg: Francija proti islamu ali uvod v spopad civilizacij

Francija ni več gospodar niti na lastnem pragu, to niso tudi Anglija in Španija ter drugi v Zahodni Evropi, v Vzhodni Evropi pa se zato zlaganemu multikulturalizmu in nezakonitim migracijam tako krčevito upirajo.

Domen Mezeg

komentar

Domen Mezeg: Francija proti islamu ali uvod v spopad civilizacij

Francija ni več gospodar niti na lastnem pragu, to niso tudi Anglija in Španija ter drugi v Zahodni Evropi, v Vzhodni Evropi pa se zato zlaganemu multikulturalizmu in nezakonitim migracijam tako krčevito upirajo.

VEČ ...|11. 11. 2020
Domen Mezeg: Francija proti islamu ali uvod v spopad civilizacij

Francija ni več gospodar niti na lastnem pragu, to niso tudi Anglija in Španija ter drugi v Zahodni Evropi, v Vzhodni Evropi pa se zato zlaganemu multikulturalizmu in nezakonitim migracijam tako krčevito upirajo.

Domen Mezeg

komentar

VEČ ...|4. 11. 2020
Politična levica deluje po načelu čim slabše za ljudi, tem bolje zanjo

Andrej Muren: Boj proti epidemiji je ideološko obarvan, saj politična levica poskuša zrušiti vlado Janeza Janše že od prvega dne njenega obstoja in je pripravljena uporabiti vsa sredstva za dosego svojega cilja. Videti je, kot da je vladna obramba pred epidemijo obenem tudi boj proti levici. V Evropi ni nikjer ničesar podobnega, povsod so različne stranke stopile skupaj in probleme rešujejo po svojih najboljših močeh.

Politična levica deluje po načelu čim slabše za ljudi, tem bolje zanjo

Andrej Muren: Boj proti epidemiji je ideološko obarvan, saj politična levica poskuša zrušiti vlado Janeza Janše že od prvega dne njenega obstoja in je pripravljena uporabiti vsa sredstva za dosego svojega cilja. Videti je, kot da je vladna obramba pred epidemijo obenem tudi boj proti levici. V Evropi ni nikjer ničesar podobnega, povsod so različne stranke stopile skupaj in probleme rešujejo po svojih najboljših močeh.

Andrej Muren

politika politična levica epidemija koronavirus

Politična levica deluje po načelu čim slabše za ljudi, tem bolje zanjo

Andrej Muren: Boj proti epidemiji je ideološko obarvan, saj politična levica poskuša zrušiti vlado Janeza Janše že od prvega dne njenega obstoja in je pripravljena uporabiti vsa sredstva za dosego svojega cilja. Videti je, kot da je vladna obramba pred epidemijo obenem tudi boj proti levici. V Evropi ni nikjer ničesar podobnega, povsod so različne stranke stopile skupaj in probleme rešujejo po svojih najboljših močeh.

VEČ ...|4. 11. 2020
Politična levica deluje po načelu čim slabše za ljudi, tem bolje zanjo

Andrej Muren: Boj proti epidemiji je ideološko obarvan, saj politična levica poskuša zrušiti vlado Janeza Janše že od prvega dne njenega obstoja in je pripravljena uporabiti vsa sredstva za dosego svojega cilja. Videti je, kot da je vladna obramba pred epidemijo obenem tudi boj proti levici. V Evropi ni nikjer ničesar podobnega, povsod so različne stranke stopile skupaj in probleme rešujejo po svojih najboljših močeh.

Andrej Muren

politika politična levica epidemija koronavirus

VEČ ...|28. 10. 2020
Aleš Maver: Edinost, sreča, sprava, pa kaj še …

V zadnjih tednih se nam spet zastavlja vprašanje pregovorne slovenske neenotnosti. Vsaj na prvi pogled se zdi, da je z izjemo Združenih držav Amerike malo držav, kjer bi celo ob hudi krizi zaradi koronavirusa družbene in politične razlike praviloma dobivale prednost pred učinkovitim skupnim prizadevanjem za omejitev pandemije.

Seveda odgovora na to, zakaj je pri nas (pa tudi kje drugje) drugi val po vsem videzu precej bolj “pasji” od prvega, ne kaže iskati zgolj v tradicionalni prepirljivosti. Kaže se, da so v podobnih težavah še nekatere druge srednjeevropske države, ki so jo v prvo odnesle razmeroma dobro, recimo Češka, tudi Slovaška in Hrvaška. Pri njih ni videti, da bi bile domače zamere tako zelo v ospredju kot na sončni strani Alp. Belgija, Francija in Luksemburg so po drugi strani z visokimi številkami “izstopali” že v prvo. Enako velja za Španijo, kjer so tradicionalne zamere podobno globoke kot v Sloveniji, le da so se v upiranju protikoronskim ukrepom bolj odlikovali desni, ker je vlada trenutno pač leva. Francija ima tudi dolgo zgodovino razdeljenosti, ki se vleče vsaj v leto 1789, ampak je težko reči, kolikšno vlogo igra ob spopadanju s pandemijo.

Celoten komentar najdete na spletnem portalu Časnik.

Aleš Maver: Edinost, sreča, sprava, pa kaj še …

V zadnjih tednih se nam spet zastavlja vprašanje pregovorne slovenske neenotnosti. Vsaj na prvi pogled se zdi, da je z izjemo Združenih držav Amerike malo držav, kjer bi celo ob hudi krizi zaradi koronavirusa družbene in politične razlike praviloma dobivale prednost pred učinkovitim skupnim prizadevanjem za omejitev pandemije.

Seveda odgovora na to, zakaj je pri nas (pa tudi kje drugje) drugi val po vsem videzu precej bolj “pasji” od prvega, ne kaže iskati zgolj v tradicionalni prepirljivosti. Kaže se, da so v podobnih težavah še nekatere druge srednjeevropske države, ki so jo v prvo odnesle razmeroma dobro, recimo Češka, tudi Slovaška in Hrvaška. Pri njih ni videti, da bi bile domače zamere tako zelo v ospredju kot na sončni strani Alp. Belgija, Francija in Luksemburg so po drugi strani z visokimi številkami “izstopali” že v prvo. Enako velja za Španijo, kjer so tradicionalne zamere podobno globoke kot v Sloveniji, le da so se v upiranju protikoronskim ukrepom bolj odlikovali desni, ker je vlada trenutno pač leva. Francija ima tudi dolgo zgodovino razdeljenosti, ki se vleče vsaj v leto 1789, ampak je težko reči, kolikšno vlogo igra ob spopadanju s pandemijo.

Celoten komentar najdete na spletnem portalu Časnik.

Aleš Maver

politika družba komentar koronavirus

Aleš Maver: Edinost, sreča, sprava, pa kaj še …

V zadnjih tednih se nam spet zastavlja vprašanje pregovorne slovenske neenotnosti. Vsaj na prvi pogled se zdi, da je z izjemo Združenih držav Amerike malo držav, kjer bi celo ob hudi krizi zaradi koronavirusa družbene in politične razlike praviloma dobivale prednost pred učinkovitim skupnim prizadevanjem za omejitev pandemije.

Seveda odgovora na to, zakaj je pri nas (pa tudi kje drugje) drugi val po vsem videzu precej bolj “pasji” od prvega, ne kaže iskati zgolj v tradicionalni prepirljivosti. Kaže se, da so v podobnih težavah še nekatere druge srednjeevropske države, ki so jo v prvo odnesle razmeroma dobro, recimo Češka, tudi Slovaška in Hrvaška. Pri njih ni videti, da bi bile domače zamere tako zelo v ospredju kot na sončni strani Alp. Belgija, Francija in Luksemburg so po drugi strani z visokimi številkami “izstopali” že v prvo. Enako velja za Španijo, kjer so tradicionalne zamere podobno globoke kot v Sloveniji, le da so se v upiranju protikoronskim ukrepom bolj odlikovali desni, ker je vlada trenutno pač leva. Francija ima tudi dolgo zgodovino razdeljenosti, ki se vleče vsaj v leto 1789, ampak je težko reči, kolikšno vlogo igra ob spopadanju s pandemijo.

Celoten komentar najdete na spletnem portalu Časnik.

VEČ ...|28. 10. 2020
Aleš Maver: Edinost, sreča, sprava, pa kaj še …

V zadnjih tednih se nam spet zastavlja vprašanje pregovorne slovenske neenotnosti. Vsaj na prvi pogled se zdi, da je z izjemo Združenih držav Amerike malo držav, kjer bi celo ob hudi krizi zaradi koronavirusa družbene in politične razlike praviloma dobivale prednost pred učinkovitim skupnim prizadevanjem za omejitev pandemije.

Seveda odgovora na to, zakaj je pri nas (pa tudi kje drugje) drugi val po vsem videzu precej bolj “pasji” od prvega, ne kaže iskati zgolj v tradicionalni prepirljivosti. Kaže se, da so v podobnih težavah še nekatere druge srednjeevropske države, ki so jo v prvo odnesle razmeroma dobro, recimo Češka, tudi Slovaška in Hrvaška. Pri njih ni videti, da bi bile domače zamere tako zelo v ospredju kot na sončni strani Alp. Belgija, Francija in Luksemburg so po drugi strani z visokimi številkami “izstopali” že v prvo. Enako velja za Španijo, kjer so tradicionalne zamere podobno globoke kot v Sloveniji, le da so se v upiranju protikoronskim ukrepom bolj odlikovali desni, ker je vlada trenutno pač leva. Francija ima tudi dolgo zgodovino razdeljenosti, ki se vleče vsaj v leto 1789, ampak je težko reči, kolikšno vlogo igra ob spopadanju s pandemijo.

Celoten komentar najdete na spletnem portalu Časnik.

Aleš Maver

politika družba komentar koronavirus

VEČ ...|21. 10. 2020
Dr. Žiga Turk: Lokavo izključevanje
Da so nasprotniki vlade v tem času predstavili alternativnega mandatarja in si nadeli ime Koalicija ustavnega loka, so na najboljši možen način demonstrirali svojo neustavnost in nedemokratičnost. To je dobro, razumljivo in tudi lokavo.
Dr. Žiga Turk: Lokavo izključevanje
Da so nasprotniki vlade v tem času predstavili alternativnega mandatarja in si nadeli ime Koalicija ustavnega loka, so na najboljši možen način demonstrirali svojo neustavnost in nedemokratičnost. To je dobro, razumljivo in tudi lokavo.

Žiga Turk

komentar koronavirus družba politika

Dr. Žiga Turk: Lokavo izključevanje
Da so nasprotniki vlade v tem času predstavili alternativnega mandatarja in si nadeli ime Koalicija ustavnega loka, so na najboljši možen način demonstrirali svojo neustavnost in nedemokratičnost. To je dobro, razumljivo in tudi lokavo.
VEČ ...|21. 10. 2020
Dr. Žiga Turk: Lokavo izključevanje
Da so nasprotniki vlade v tem času predstavili alternativnega mandatarja in si nadeli ime Koalicija ustavnega loka, so na najboljši možen način demonstrirali svojo neustavnost in nedemokratičnost. To je dobro, razumljivo in tudi lokavo.

Žiga Turk

komentar koronavirus družba politika

VEČ ...|14. 10. 2020
Aleš Maver: Damijanov “ustavni lok” namenjen izključevanju SDS iz demokratičnega procesa

Ena od bizarnejših, čeprav ne tudi čisto nepomembnih potez zadnjega opozicijskega predloga za zamenjavo vlade je lastno poimenovanje “Damijanovih štirih” za ustavni lok. Pojem “ustavni lok” sam je eden od snovalcev domnevne nove koalicije očitno uvozil iz Italije. Tam je senca te besedne zveze visela nad političnim prostorom skoraj petdeset let, od uvedbe republike leta 1946 do Berlusconijevega prihoda za vladno krmilo leta 1994. V “ustavnem loku” so bile vse stranke, ki so glasovale za republikansko ustavo. Tiste, ki niso, so bile po tej teoriji same po sebi izločene iz sodelovanja pri oblasti. V času, ko je bila ustava sprejeta, se je to nanašalo predvsem na monarhistične skupine. Čeprav je za ohranitev savojske dinastije na referendumu leta 1946 glasovalo (vsaj) 46 odstotkov Italijanov, politični predstavniki zamisli o italijanski kraljevini nikoli niso prelezli desetodstotne letvice na volitvah. Njihova moč je kar naprej pešala in do začetka sedemdesetih let so s političnega prizorišča povsem izginili.

Aleš Maver: Damijanov “ustavni lok” namenjen izključevanju SDS iz demokratičnega procesa

Ena od bizarnejših, čeprav ne tudi čisto nepomembnih potez zadnjega opozicijskega predloga za zamenjavo vlade je lastno poimenovanje “Damijanovih štirih” za ustavni lok. Pojem “ustavni lok” sam je eden od snovalcev domnevne nove koalicije očitno uvozil iz Italije. Tam je senca te besedne zveze visela nad političnim prostorom skoraj petdeset let, od uvedbe republike leta 1946 do Berlusconijevega prihoda za vladno krmilo leta 1994. V “ustavnem loku” so bile vse stranke, ki so glasovale za republikansko ustavo. Tiste, ki niso, so bile po tej teoriji same po sebi izločene iz sodelovanja pri oblasti. V času, ko je bila ustava sprejeta, se je to nanašalo predvsem na monarhistične skupine. Čeprav je za ohranitev savojske dinastije na referendumu leta 1946 glasovalo (vsaj) 46 odstotkov Italijanov, politični predstavniki zamisli o italijanski kraljevini nikoli niso prelezli desetodstotne letvice na volitvah. Njihova moč je kar naprej pešala in do začetka sedemdesetih let so s političnega prizorišča povsem izginili.

Aleš Maver

komentar

Aleš Maver: Damijanov “ustavni lok” namenjen izključevanju SDS iz demokratičnega procesa

Ena od bizarnejših, čeprav ne tudi čisto nepomembnih potez zadnjega opozicijskega predloga za zamenjavo vlade je lastno poimenovanje “Damijanovih štirih” za ustavni lok. Pojem “ustavni lok” sam je eden od snovalcev domnevne nove koalicije očitno uvozil iz Italije. Tam je senca te besedne zveze visela nad političnim prostorom skoraj petdeset let, od uvedbe republike leta 1946 do Berlusconijevega prihoda za vladno krmilo leta 1994. V “ustavnem loku” so bile vse stranke, ki so glasovale za republikansko ustavo. Tiste, ki niso, so bile po tej teoriji same po sebi izločene iz sodelovanja pri oblasti. V času, ko je bila ustava sprejeta, se je to nanašalo predvsem na monarhistične skupine. Čeprav je za ohranitev savojske dinastije na referendumu leta 1946 glasovalo (vsaj) 46 odstotkov Italijanov, politični predstavniki zamisli o italijanski kraljevini nikoli niso prelezli desetodstotne letvice na volitvah. Njihova moč je kar naprej pešala in do začetka sedemdesetih let so s političnega prizorišča povsem izginili.

VEČ ...|14. 10. 2020
Aleš Maver: Damijanov “ustavni lok” namenjen izključevanju SDS iz demokratičnega procesa

Ena od bizarnejših, čeprav ne tudi čisto nepomembnih potez zadnjega opozicijskega predloga za zamenjavo vlade je lastno poimenovanje “Damijanovih štirih” za ustavni lok. Pojem “ustavni lok” sam je eden od snovalcev domnevne nove koalicije očitno uvozil iz Italije. Tam je senca te besedne zveze visela nad političnim prostorom skoraj petdeset let, od uvedbe republike leta 1946 do Berlusconijevega prihoda za vladno krmilo leta 1994. V “ustavnem loku” so bile vse stranke, ki so glasovale za republikansko ustavo. Tiste, ki niso, so bile po tej teoriji same po sebi izločene iz sodelovanja pri oblasti. V času, ko je bila ustava sprejeta, se je to nanašalo predvsem na monarhistične skupine. Čeprav je za ohranitev savojske dinastije na referendumu leta 1946 glasovalo (vsaj) 46 odstotkov Italijanov, politični predstavniki zamisli o italijanski kraljevini nikoli niso prelezli desetodstotne letvice na volitvah. Njihova moč je kar naprej pešala in do začetka sedemdesetih let so s političnega prizorišča povsem izginili.

Aleš Maver

komentar

VEČ ...|7. 10. 2020
Janez Juhant: Tridesetletnica osamosvojitve je priložnost tudi za drugorazredne
Demokracija je izziv za vse, je prepričan Janez Juhant, po evangelijskih besedah pa to dosegajo le močne in odločne osebnosti, ne protestni nasilneži, ki jim je treba odločno reči ne, pač pa močni v duhu in resnici.
Janez Juhant: Tridesetletnica osamosvojitve je priložnost tudi za drugorazredne
Demokracija je izziv za vse, je prepričan Janez Juhant, po evangelijskih besedah pa to dosegajo le močne in odločne osebnosti, ne protestni nasilneži, ki jim je treba odločno reči ne, pač pa močni v duhu in resnici.

Janez Juhant

komentar

Janez Juhant: Tridesetletnica osamosvojitve je priložnost tudi za drugorazredne
Demokracija je izziv za vse, je prepričan Janez Juhant, po evangelijskih besedah pa to dosegajo le močne in odločne osebnosti, ne protestni nasilneži, ki jim je treba odločno reči ne, pač pa močni v duhu in resnici.
VEČ ...|7. 10. 2020
Janez Juhant: Tridesetletnica osamosvojitve je priložnost tudi za drugorazredne
Demokracija je izziv za vse, je prepričan Janez Juhant, po evangelijskih besedah pa to dosegajo le močne in odločne osebnosti, ne protestni nasilneži, ki jim je treba odločno reči ne, pač pa močni v duhu in resnici.

Janez Juhant

komentar

VEČ ...|30. 9. 2020
Jože Mlakar: Šolarji z maskami ali brez
Neodvisni strokovnjaki ne obstajajo. So samo drug od drugega odvisni in med seboj povezani učitelji, ravnatelji, zdravniki, pedagogi, socialni delavci, psihologi in upajmo, da tudi politiki. Da bi učitelji in ravnatelji stvari vzeli v svoje roke, potrebujejo najprej zaupanje. Zaupanje vlade in predsednika države Boruta Pahorja, zaupanje šolskega sindikata ter njegovega predsednika Branimirja Štruklja, zaupanje učencev, staršev in splošne javnosti.
Jože Mlakar: Šolarji z maskami ali brez
Neodvisni strokovnjaki ne obstajajo. So samo drug od drugega odvisni in med seboj povezani učitelji, ravnatelji, zdravniki, pedagogi, socialni delavci, psihologi in upajmo, da tudi politiki. Da bi učitelji in ravnatelji stvari vzeli v svoje roke, potrebujejo najprej zaupanje. Zaupanje vlade in predsednika države Boruta Pahorja, zaupanje šolskega sindikata ter njegovega predsednika Branimirja Štruklja, zaupanje učencev, staršev in splošne javnosti.

Jože Mlakar

koronavirus maske rušenje vlade šolstvo politika

Jože Mlakar: Šolarji z maskami ali brez
Neodvisni strokovnjaki ne obstajajo. So samo drug od drugega odvisni in med seboj povezani učitelji, ravnatelji, zdravniki, pedagogi, socialni delavci, psihologi in upajmo, da tudi politiki. Da bi učitelji in ravnatelji stvari vzeli v svoje roke, potrebujejo najprej zaupanje. Zaupanje vlade in predsednika države Boruta Pahorja, zaupanje šolskega sindikata ter njegovega predsednika Branimirja Štruklja, zaupanje učencev, staršev in splošne javnosti.
VEČ ...|30. 9. 2020
Jože Mlakar: Šolarji z maskami ali brez
Neodvisni strokovnjaki ne obstajajo. So samo drug od drugega odvisni in med seboj povezani učitelji, ravnatelji, zdravniki, pedagogi, socialni delavci, psihologi in upajmo, da tudi politiki. Da bi učitelji in ravnatelji stvari vzeli v svoje roke, potrebujejo najprej zaupanje. Zaupanje vlade in predsednika države Boruta Pahorja, zaupanje šolskega sindikata ter njegovega predsednika Branimirja Štruklja, zaupanje učencev, staršev in splošne javnosti.

Jože Mlakar

koronavirus maske rušenje vlade šolstvo politika

VEČ ...|23. 9. 2020
Ambrož Kodelja: Goriški komunisti nadzorovali in ovirali versko življenje
Na podlagi tega, kaj vse se je sukalo okrog gradnje cerkve v Novi Gorici in kaj vse se je dogajalo v zvezi z njo, smo tisti, ki smo to opazovali iz ozadja in se tedaj zgražali, že davno prišli do spoznanja, v kakšnih časih smo tedaj živeli – nekateri ne bodo tega nikoli spoznali – in kako nas je tedanji politični režim imel “na špagi”, obenem pa je marsikoga tudi krepko izrabljal.
Ambrož Kodelja: Goriški komunisti nadzorovali in ovirali versko življenje
Na podlagi tega, kaj vse se je sukalo okrog gradnje cerkve v Novi Gorici in kaj vse se je dogajalo v zvezi z njo, smo tisti, ki smo to opazovali iz ozadja in se tedaj zgražali, že davno prišli do spoznanja, v kakšnih časih smo tedaj živeli – nekateri ne bodo tega nikoli spoznali – in kako nas je tedanji politični režim imel “na špagi”, obenem pa je marsikoga tudi krepko izrabljal.

Ambrož Kodelja

človekove pravice Nova Gorica svoboda izpovedovanja vere zgodovina politika

Ambrož Kodelja: Goriški komunisti nadzorovali in ovirali versko življenje
Na podlagi tega, kaj vse se je sukalo okrog gradnje cerkve v Novi Gorici in kaj vse se je dogajalo v zvezi z njo, smo tisti, ki smo to opazovali iz ozadja in se tedaj zgražali, že davno prišli do spoznanja, v kakšnih časih smo tedaj živeli – nekateri ne bodo tega nikoli spoznali – in kako nas je tedanji politični režim imel “na špagi”, obenem pa je marsikoga tudi krepko izrabljal.
VEČ ...|23. 9. 2020
Ambrož Kodelja: Goriški komunisti nadzorovali in ovirali versko življenje
Na podlagi tega, kaj vse se je sukalo okrog gradnje cerkve v Novi Gorici in kaj vse se je dogajalo v zvezi z njo, smo tisti, ki smo to opazovali iz ozadja in se tedaj zgražali, že davno prišli do spoznanja, v kakšnih časih smo tedaj živeli – nekateri ne bodo tega nikoli spoznali – in kako nas je tedanji politični režim imel “na špagi”, obenem pa je marsikoga tudi krepko izrabljal.

Ambrož Kodelja

človekove pravice Nova Gorica svoboda izpovedovanja vere zgodovina politika

VEČ ...|16. 9. 2020
Mitja Pucelj: Različni vatli pri ocenjevanju ravnanja naših in vaših
Moramo se vprašati, ali smo sploh pripravljeni in izmožno vzpostaviti sistem, v katerem opravljamo merjenje družbenega dogajanja objektivno, ne pa subjektivno.
Mitja Pucelj: Različni vatli pri ocenjevanju ravnanja naših in vaših
Moramo se vprašati, ali smo sploh pripravljeni in izmožno vzpostaviti sistem, v katerem opravljamo merjenje družbenega dogajanja objektivno, ne pa subjektivno.

Mitja Pucelj

družba politika komentar

Mitja Pucelj: Različni vatli pri ocenjevanju ravnanja naših in vaših
Moramo se vprašati, ali smo sploh pripravljeni in izmožno vzpostaviti sistem, v katerem opravljamo merjenje družbenega dogajanja objektivno, ne pa subjektivno.
VEČ ...|16. 9. 2020
Mitja Pucelj: Različni vatli pri ocenjevanju ravnanja naših in vaših
Moramo se vprašati, ali smo sploh pripravljeni in izmožno vzpostaviti sistem, v katerem opravljamo merjenje družbenega dogajanja objektivno, ne pa subjektivno.

Mitja Pucelj

družba politika komentar

VEČ ...|9. 9. 2020
Ivan Štuhec: Ljubljanski biciklisti delujejo po Kučanovem konceptu
Ljubljanski biciklisti imajo dovolj razlogov za proteste, samo izbrali so si napačen naslov in napačne koncepte. Njihov zgodovinski dosežek bodo prazne zračnice, ker biciklirajo nebuloze.
Ivan Štuhec: Ljubljanski biciklisti delujejo po Kučanovem konceptu
Ljubljanski biciklisti imajo dovolj razlogov za proteste, samo izbrali so si napačen naslov in napačne koncepte. Njihov zgodovinski dosežek bodo prazne zračnice, ker biciklirajo nebuloze.

Ivan Štuhec

komentar

Ivan Štuhec: Ljubljanski biciklisti delujejo po Kučanovem konceptu
Ljubljanski biciklisti imajo dovolj razlogov za proteste, samo izbrali so si napačen naslov in napačne koncepte. Njihov zgodovinski dosežek bodo prazne zračnice, ker biciklirajo nebuloze.
VEČ ...|9. 9. 2020
Ivan Štuhec: Ljubljanski biciklisti delujejo po Kučanovem konceptu
Ljubljanski biciklisti imajo dovolj razlogov za proteste, samo izbrali so si napačen naslov in napačne koncepte. Njihov zgodovinski dosežek bodo prazne zračnice, ker biciklirajo nebuloze.

Ivan Štuhec

komentar

VEČ ...|2. 9. 2020
Janša ne razdvaja, ampak združuje, tudi levico
Niti Tanja Fajon niti Marjan Šarec nista zmožna povezati razdrobljene levice, pač pa je Janša tako rekoč edini združevalen element na prafaktorje razkosane levice. Čas je, da si dediči revolucije nalijejo čistega vina in se prenehajo pretvarjati sami pred seboj. Potreben je kanček resnicoljubnosti.
Janša ne razdvaja, ampak združuje, tudi levico
Niti Tanja Fajon niti Marjan Šarec nista zmožna povezati razdrobljene levice, pač pa je Janša tako rekoč edini združevalen element na prafaktorje razkosane levice. Čas je, da si dediči revolucije nalijejo čistega vina in se prenehajo pretvarjati sami pred seboj. Potreben je kanček resnicoljubnosti.

Domen Mezeg

politika antijanšizem janez janša

Janša ne razdvaja, ampak združuje, tudi levico
Niti Tanja Fajon niti Marjan Šarec nista zmožna povezati razdrobljene levice, pač pa je Janša tako rekoč edini združevalen element na prafaktorje razkosane levice. Čas je, da si dediči revolucije nalijejo čistega vina in se prenehajo pretvarjati sami pred seboj. Potreben je kanček resnicoljubnosti.
VEČ ...|2. 9. 2020
Janša ne razdvaja, ampak združuje, tudi levico
Niti Tanja Fajon niti Marjan Šarec nista zmožna povezati razdrobljene levice, pač pa je Janša tako rekoč edini združevalen element na prafaktorje razkosane levice. Čas je, da si dediči revolucije nalijejo čistega vina in se prenehajo pretvarjati sami pred seboj. Potreben je kanček resnicoljubnosti.

Domen Mezeg

politika antijanšizem janez janša

VEČ ...|26. 8. 2020
Igor Podbrežnik: Jamnikova mati in Radonjić prepričana, da Novič ni moril, a to pravosodja ne ustavi
Klemen Jaklič, ki ga kolegi sodniki vedno povozijo in mu je dovoljeno pisati ločena menja, v zadevi Novič ni obupal. Verjame, da na koncu vedno zmaga resnica. Kaj pa Novič, kdo mu lahko povrne ime, uničeno življenje, na silo zaključeno znanstveno kariero. In vsem njegovim domačim, ki z njim preživljajo vse te preizkušnje in krivice? Kaj pa gospa Jamnik, mama žrtve skrbno načrtovanega umora, ki je prepričana, da morilec ni Novič. Ji bo zdravje še služilo do dne, ko bo lahko zvedela, kdo je v resnici morilec njenega sina.
Igor Podbrežnik: Jamnikova mati in Radonjić prepričana, da Novič ni moril, a to pravosodja ne ustavi
Klemen Jaklič, ki ga kolegi sodniki vedno povozijo in mu je dovoljeno pisati ločena menja, v zadevi Novič ni obupal. Verjame, da na koncu vedno zmaga resnica. Kaj pa Novič, kdo mu lahko povrne ime, uničeno življenje, na silo zaključeno znanstveno kariero. In vsem njegovim domačim, ki z njim preživljajo vse te preizkušnje in krivice? Kaj pa gospa Jamnik, mama žrtve skrbno načrtovanega umora, ki je prepričana, da morilec ni Novič. Ji bo zdravje še služilo do dne, ko bo lahko zvedela, kdo je v resnici morilec njenega sina.

Igor Podbrežnik

pravo komentar

Igor Podbrežnik: Jamnikova mati in Radonjić prepričana, da Novič ni moril, a to pravosodja ne ustavi
Klemen Jaklič, ki ga kolegi sodniki vedno povozijo in mu je dovoljeno pisati ločena menja, v zadevi Novič ni obupal. Verjame, da na koncu vedno zmaga resnica. Kaj pa Novič, kdo mu lahko povrne ime, uničeno življenje, na silo zaključeno znanstveno kariero. In vsem njegovim domačim, ki z njim preživljajo vse te preizkušnje in krivice? Kaj pa gospa Jamnik, mama žrtve skrbno načrtovanega umora, ki je prepričana, da morilec ni Novič. Ji bo zdravje še služilo do dne, ko bo lahko zvedela, kdo je v resnici morilec njenega sina.
VEČ ...|26. 8. 2020
Igor Podbrežnik: Jamnikova mati in Radonjić prepričana, da Novič ni moril, a to pravosodja ne ustavi
Klemen Jaklič, ki ga kolegi sodniki vedno povozijo in mu je dovoljeno pisati ločena menja, v zadevi Novič ni obupal. Verjame, da na koncu vedno zmaga resnica. Kaj pa Novič, kdo mu lahko povrne ime, uničeno življenje, na silo zaključeno znanstveno kariero. In vsem njegovim domačim, ki z njim preživljajo vse te preizkušnje in krivice? Kaj pa gospa Jamnik, mama žrtve skrbno načrtovanega umora, ki je prepričana, da morilec ni Novič. Ji bo zdravje še služilo do dne, ko bo lahko zvedela, kdo je v resnici morilec njenega sina.

Igor Podbrežnik

pravo komentar

VEČ ...|19. 8. 2020
Aleš Maver: Oprosti, Belorusija
Priznam, nad Belorusijo sem obupal kar precej let nazaj. Ko sem jo leta 2011 obiskal, sem tam videl marsikaj, česar si brez ostanka nisem znal razložiti. Kljub izrazito sovjetski sceni sem dobil občutek, da ljudje vsaj v mestih živijo solidno. Upanja, da bi se Belorusi kaj veliko pred njegovo smrtjo znebili dolgoletnega predsednika Aljaksandra Lukašenke, pa vsaj glede na tedaj videno nisem več gojil.Celotni komentar je objavljen na spletni strani Casnik.si.
Aleš Maver: Oprosti, Belorusija
Priznam, nad Belorusijo sem obupal kar precej let nazaj. Ko sem jo leta 2011 obiskal, sem tam videl marsikaj, česar si brez ostanka nisem znal razložiti. Kljub izrazito sovjetski sceni sem dobil občutek, da ljudje vsaj v mestih živijo solidno. Upanja, da bi se Belorusi kaj veliko pred njegovo smrtjo znebili dolgoletnega predsednika Aljaksandra Lukašenke, pa vsaj glede na tedaj videno nisem več gojil.Celotni komentar je objavljen na spletni strani Casnik.si.

Aleš Maver

politika komentar tujina

Aleš Maver: Oprosti, Belorusija
Priznam, nad Belorusijo sem obupal kar precej let nazaj. Ko sem jo leta 2011 obiskal, sem tam videl marsikaj, česar si brez ostanka nisem znal razložiti. Kljub izrazito sovjetski sceni sem dobil občutek, da ljudje vsaj v mestih živijo solidno. Upanja, da bi se Belorusi kaj veliko pred njegovo smrtjo znebili dolgoletnega predsednika Aljaksandra Lukašenke, pa vsaj glede na tedaj videno nisem več gojil.Celotni komentar je objavljen na spletni strani Casnik.si.
VEČ ...|19. 8. 2020
Aleš Maver: Oprosti, Belorusija
Priznam, nad Belorusijo sem obupal kar precej let nazaj. Ko sem jo leta 2011 obiskal, sem tam videl marsikaj, česar si brez ostanka nisem znal razložiti. Kljub izrazito sovjetski sceni sem dobil občutek, da ljudje vsaj v mestih živijo solidno. Upanja, da bi se Belorusi kaj veliko pred njegovo smrtjo znebili dolgoletnega predsednika Aljaksandra Lukašenke, pa vsaj glede na tedaj videno nisem več gojil.Celotni komentar je objavljen na spletni strani Casnik.si.

Aleš Maver

politika komentar tujina

VEČ ...|12. 8. 2020
Andrej Tomelj: Baragovo semenišče in cerkev v Križankah nista tržaški Narodni dom
Demokratična Italija je po stotih letih storila zavezujoč korak in ne samo z besedami, temveč z dejanjem simbolično poravnala zgodovinski dolg do zdesetkane in še vedno bolj ali manj razdeljene slovenske manjšine. Po navdušenju ob vračanju Narodnega doma tržaškim Slovencem ob stoletnici njegovega požiga so se začela pojavljati razmišljanja kritičnih opazovalcev in poznavalcev razmer v Trstu. Odpira se vrsta vprašanj, na katera še ni odgovorov.
Andrej Tomelj: Baragovo semenišče in cerkev v Križankah nista tržaški Narodni dom
Demokratična Italija je po stotih letih storila zavezujoč korak in ne samo z besedami, temveč z dejanjem simbolično poravnala zgodovinski dolg do zdesetkane in še vedno bolj ali manj razdeljene slovenske manjšine. Po navdušenju ob vračanju Narodnega doma tržaškim Slovencem ob stoletnici njegovega požiga so se začela pojavljati razmišljanja kritičnih opazovalcev in poznavalcev razmer v Trstu. Odpira se vrsta vprašanj, na katera še ni odgovorov.

Andrej Tomelj

komentar družba

Andrej Tomelj: Baragovo semenišče in cerkev v Križankah nista tržaški Narodni dom
Demokratična Italija je po stotih letih storila zavezujoč korak in ne samo z besedami, temveč z dejanjem simbolično poravnala zgodovinski dolg do zdesetkane in še vedno bolj ali manj razdeljene slovenske manjšine. Po navdušenju ob vračanju Narodnega doma tržaškim Slovencem ob stoletnici njegovega požiga so se začela pojavljati razmišljanja kritičnih opazovalcev in poznavalcev razmer v Trstu. Odpira se vrsta vprašanj, na katera še ni odgovorov.
VEČ ...|12. 8. 2020
Andrej Tomelj: Baragovo semenišče in cerkev v Križankah nista tržaški Narodni dom
Demokratična Italija je po stotih letih storila zavezujoč korak in ne samo z besedami, temveč z dejanjem simbolično poravnala zgodovinski dolg do zdesetkane in še vedno bolj ali manj razdeljene slovenske manjšine. Po navdušenju ob vračanju Narodnega doma tržaškim Slovencem ob stoletnici njegovega požiga so se začela pojavljati razmišljanja kritičnih opazovalcev in poznavalcev razmer v Trstu. Odpira se vrsta vprašanj, na katera še ni odgovorov.

Andrej Tomelj

komentar družba

VEČ ...|5. 8. 2020
Domen Mezeg: Milan Kučan, dovolite nam višegrajske sanje
Četudi si Kučan in imaš zveze v politiki, gospodarstvu, sodstvu in javnih občilih ter mnogi vztrepetajo, ko odpreš usta, še ne pomeni, da si Vsemogočni. Država, v kateri je naš prvi predsednik Kučan odrastel in mu je bila tako zelo pri srcu, ima na pokopališču zgodovine svoj sijajen nagrobnik. Mnogi se spominjajo njenega kratkotrajnega obstoja, mladi pa ta spomenik vse manj obiskujejo. Z generacijami tone v pozabo in vse bolj postaja domena zgodovinarjev. Žal.
Domen Mezeg: Milan Kučan, dovolite nam višegrajske sanje
Četudi si Kučan in imaš zveze v politiki, gospodarstvu, sodstvu in javnih občilih ter mnogi vztrepetajo, ko odpreš usta, še ne pomeni, da si Vsemogočni. Država, v kateri je naš prvi predsednik Kučan odrastel in mu je bila tako zelo pri srcu, ima na pokopališču zgodovine svoj sijajen nagrobnik. Mnogi se spominjajo njenega kratkotrajnega obstoja, mladi pa ta spomenik vse manj obiskujejo. Z generacijami tone v pozabo in vse bolj postaja domena zgodovinarjev. Žal.

Domen Mezeg

komentar družba politika

Domen Mezeg: Milan Kučan, dovolite nam višegrajske sanje
Četudi si Kučan in imaš zveze v politiki, gospodarstvu, sodstvu in javnih občilih ter mnogi vztrepetajo, ko odpreš usta, še ne pomeni, da si Vsemogočni. Država, v kateri je naš prvi predsednik Kučan odrastel in mu je bila tako zelo pri srcu, ima na pokopališču zgodovine svoj sijajen nagrobnik. Mnogi se spominjajo njenega kratkotrajnega obstoja, mladi pa ta spomenik vse manj obiskujejo. Z generacijami tone v pozabo in vse bolj postaja domena zgodovinarjev. Žal.
VEČ ...|5. 8. 2020
Domen Mezeg: Milan Kučan, dovolite nam višegrajske sanje
Četudi si Kučan in imaš zveze v politiki, gospodarstvu, sodstvu in javnih občilih ter mnogi vztrepetajo, ko odpreš usta, še ne pomeni, da si Vsemogočni. Država, v kateri je naš prvi predsednik Kučan odrastel in mu je bila tako zelo pri srcu, ima na pokopališču zgodovine svoj sijajen nagrobnik. Mnogi se spominjajo njenega kratkotrajnega obstoja, mladi pa ta spomenik vse manj obiskujejo. Z generacijami tone v pozabo in vse bolj postaja domena zgodovinarjev. Žal.

Domen Mezeg

komentar družba politika

VEČ ...|29. 7. 2020
Ob obletnici izbruha prve svetovne vojne
V teh dneh se spominjamo začetka prve svetovne vojne, zato naj omenimo, da je avstrijski zunanji minister Brechtold napisal Srbiji ultimat, ki ga ta ni mogla sprejeti.To je gotovo eno od dejstev, ki niso tako znana kot sam sarajevski atentat.

Ena izmed modrosti zgodovine je, da se vojne ne končajo tako, kot so si zamislili tisti, ki so jih začeli. Mnogi vladarji so to sicer vedeli, a bili so prepričani, da bo pri njih drugače; da bo prav njihova vojaška avantura izjema, ki bo potrdila sicer trdno pravilo.

Medtem ko je bil Franc Ferdinand nasprotnik vojne s Srbijo, to ni veljalo za mnoge na dunajskem dvoru. Vrhovni poveljnik generalštaba (Franz Conrad) je bil eden izmed tistih, ki je že leta 1913 predlagal zasedbo Srbije, pač po vzoru tega, kako so si priključili Bosno.

Conrad je zunanjega ministra Brechtolda nagovarjal k vojni, medtem ko je Franc Ferdinand ministru pisal, da Rusija ob tem ne bi mirno stala ob strani. Morebitna zmaga bi pomenila mnogo žrtev; pridobili bi nekaj nasadov sliv in kozjih pašnikov, za povrhu pa še precej ubijalskih upornikov.

Celotni komentar je objavljen na spletni strani Casnik.si.
Ob obletnici izbruha prve svetovne vojne
V teh dneh se spominjamo začetka prve svetovne vojne, zato naj omenimo, da je avstrijski zunanji minister Brechtold napisal Srbiji ultimat, ki ga ta ni mogla sprejeti.To je gotovo eno od dejstev, ki niso tako znana kot sam sarajevski atentat.

Ena izmed modrosti zgodovine je, da se vojne ne končajo tako, kot so si zamislili tisti, ki so jih začeli. Mnogi vladarji so to sicer vedeli, a bili so prepričani, da bo pri njih drugače; da bo prav njihova vojaška avantura izjema, ki bo potrdila sicer trdno pravilo.

Medtem ko je bil Franc Ferdinand nasprotnik vojne s Srbijo, to ni veljalo za mnoge na dunajskem dvoru. Vrhovni poveljnik generalštaba (Franz Conrad) je bil eden izmed tistih, ki je že leta 1913 predlagal zasedbo Srbije, pač po vzoru tega, kako so si priključili Bosno.

Conrad je zunanjega ministra Brechtolda nagovarjal k vojni, medtem ko je Franc Ferdinand ministru pisal, da Rusija ob tem ne bi mirno stala ob strani. Morebitna zmaga bi pomenila mnogo žrtev; pridobili bi nekaj nasadov sliv in kozjih pašnikov, za povrhu pa še precej ubijalskih upornikov.

Celotni komentar je objavljen na spletni strani Casnik.si.

Tine Golež

komentar

Ob obletnici izbruha prve svetovne vojne
V teh dneh se spominjamo začetka prve svetovne vojne, zato naj omenimo, da je avstrijski zunanji minister Brechtold napisal Srbiji ultimat, ki ga ta ni mogla sprejeti.To je gotovo eno od dejstev, ki niso tako znana kot sam sarajevski atentat.

Ena izmed modrosti zgodovine je, da se vojne ne končajo tako, kot so si zamislili tisti, ki so jih začeli. Mnogi vladarji so to sicer vedeli, a bili so prepričani, da bo pri njih drugače; da bo prav njihova vojaška avantura izjema, ki bo potrdila sicer trdno pravilo.

Medtem ko je bil Franc Ferdinand nasprotnik vojne s Srbijo, to ni veljalo za mnoge na dunajskem dvoru. Vrhovni poveljnik generalštaba (Franz Conrad) je bil eden izmed tistih, ki je že leta 1913 predlagal zasedbo Srbije, pač po vzoru tega, kako so si priključili Bosno.

Conrad je zunanjega ministra Brechtolda nagovarjal k vojni, medtem ko je Franc Ferdinand ministru pisal, da Rusija ob tem ne bi mirno stala ob strani. Morebitna zmaga bi pomenila mnogo žrtev; pridobili bi nekaj nasadov sliv in kozjih pašnikov, za povrhu pa še precej ubijalskih upornikov.

Celotni komentar je objavljen na spletni strani Casnik.si.
VEČ ...|29. 7. 2020
Ob obletnici izbruha prve svetovne vojne
V teh dneh se spominjamo začetka prve svetovne vojne, zato naj omenimo, da je avstrijski zunanji minister Brechtold napisal Srbiji ultimat, ki ga ta ni mogla sprejeti.To je gotovo eno od dejstev, ki niso tako znana kot sam sarajevski atentat.

Ena izmed modrosti zgodovine je, da se vojne ne končajo tako, kot so si zamislili tisti, ki so jih začeli. Mnogi vladarji so to sicer vedeli, a bili so prepričani, da bo pri njih drugače; da bo prav njihova vojaška avantura izjema, ki bo potrdila sicer trdno pravilo.

Medtem ko je bil Franc Ferdinand nasprotnik vojne s Srbijo, to ni veljalo za mnoge na dunajskem dvoru. Vrhovni poveljnik generalštaba (Franz Conrad) je bil eden izmed tistih, ki je že leta 1913 predlagal zasedbo Srbije, pač po vzoru tega, kako so si priključili Bosno.

Conrad je zunanjega ministra Brechtolda nagovarjal k vojni, medtem ko je Franc Ferdinand ministru pisal, da Rusija ob tem ne bi mirno stala ob strani. Morebitna zmaga bi pomenila mnogo žrtev; pridobili bi nekaj nasadov sliv in kozjih pašnikov, za povrhu pa še precej ubijalskih upornikov.

Celotni komentar je objavljen na spletni strani Casnik.si.

Tine Golež

komentar

VEČ ...|22. 7. 2020
Žiga Turk: Vnuki
Pred dobrim tednom je Janez Janša tvitnil naslednje: »Pokola v Srebrenici ne bi bilo, če bi na ozemlju bivše Jugoslavije po njenem razpadu počistili s komunistično ideologijo in obsodili povojne poboje v Sloveniji in drugod.« In pripel daljši članek o tem, kako smo na ozemlju SFRJ razčiščevali s svojo preteklostjo (vir), ki ga je napisal že pred več kot desetimi leti. Tvit je sprožil plaz zgražanja na družbenih omrežjih, zgage so ga potvorjenega izvozile v Bosno, od tam pa se je zgražanje vrnilo v slovenska sredstva množičnega obveščanja. Vredno razmisleka pri vsem skupaj je, zakaj je okrog tega tak škandal.
Žiga Turk: Vnuki
Pred dobrim tednom je Janez Janša tvitnil naslednje: »Pokola v Srebrenici ne bi bilo, če bi na ozemlju bivše Jugoslavije po njenem razpadu počistili s komunistično ideologijo in obsodili povojne poboje v Sloveniji in drugod.« In pripel daljši članek o tem, kako smo na ozemlju SFRJ razčiščevali s svojo preteklostjo (vir), ki ga je napisal že pred več kot desetimi leti. Tvit je sprožil plaz zgražanja na družbenih omrežjih, zgage so ga potvorjenega izvozile v Bosno, od tam pa se je zgražanje vrnilo v slovenska sredstva množičnega obveščanja. Vredno razmisleka pri vsem skupaj je, zakaj je okrog tega tak škandal.

Žiga Turk

komentar

Žiga Turk: Vnuki
Pred dobrim tednom je Janez Janša tvitnil naslednje: »Pokola v Srebrenici ne bi bilo, če bi na ozemlju bivše Jugoslavije po njenem razpadu počistili s komunistično ideologijo in obsodili povojne poboje v Sloveniji in drugod.« In pripel daljši članek o tem, kako smo na ozemlju SFRJ razčiščevali s svojo preteklostjo (vir), ki ga je napisal že pred več kot desetimi leti. Tvit je sprožil plaz zgražanja na družbenih omrežjih, zgage so ga potvorjenega izvozile v Bosno, od tam pa se je zgražanje vrnilo v slovenska sredstva množičnega obveščanja. Vredno razmisleka pri vsem skupaj je, zakaj je okrog tega tak škandal.
VEČ ...|22. 7. 2020
Žiga Turk: Vnuki
Pred dobrim tednom je Janez Janša tvitnil naslednje: »Pokola v Srebrenici ne bi bilo, če bi na ozemlju bivše Jugoslavije po njenem razpadu počistili s komunistično ideologijo in obsodili povojne poboje v Sloveniji in drugod.« In pripel daljši članek o tem, kako smo na ozemlju SFRJ razčiščevali s svojo preteklostjo (vir), ki ga je napisal že pred več kot desetimi leti. Tvit je sprožil plaz zgražanja na družbenih omrežjih, zgage so ga potvorjenega izvozile v Bosno, od tam pa se je zgražanje vrnilo v slovenska sredstva množičnega obveščanja. Vredno razmisleka pri vsem skupaj je, zakaj je okrog tega tak škandal.

Žiga Turk

komentar

VEČ ...|15. 7. 2020
Kar se ni posrečilo Kolindi in Türku, je uresničil Andrzej Duda
Mogoče je bil pa ves cirkus, ki je obdajal poljske predsedniške volitve, nekoliko pretiran. Dobro, trmasto vztrajanje vladajoče stranke, naj bo glasovanje sredi najhujšega otepanja s koronavirusom, je bilo neumno. Ampak sicer se ni zgodilo nič zelo posebnega.Andrzej Duda je res zmagal z minimalno razliko. Nazadnje se je števec ustavil pri 51 odstotkih. Toda prvič je za predsednika srednje- in vzhodnoevropske sploh ni samoumevno, da zmaga tudi v drugo, pa naj velja še za tako priljubljenega. O tem bi lahko marsikaj povedali Danilo Türk, Ivo Josipović, Kolinda Grabar Kitarović in Dudov predhodnik Bronislaw Komorowski. Tudi presedniki, ki so mandat ponovili, denimo Borut Pahor in Miloš Zeman, so se prerinili skozi šivankino uho prav tako kot Duda.Drugič je bila izjemno tesna večina poljskih glasovanj o predsedniku. Pred petimi leti je Duda, takrat res kot outsider, slavil z 51,5 odstotka glasov. Aleksander Kwasniewski je leta 1995 proti Walensi, ki je bil tokrat glasen podpornik Dudovega protikandidata Rafala Trzaskowskega, zbral nekaj manj kot 52 odstotkov, Bronislaw Komorowski leta 2010 proti Jaroslawu Kaczynskemu 53 in Lech Kaczynski pet let prej proti Donaldu Tusku 54 odstotkov. Edini res prepričljivi zmagovalec po letu 1990 je bil Kwasniewski, ko je v drugo leta 2000 slavil že v prvem krogu. Ravno tako je bilo za vse volitve značilno vidno nasprotje med zahodom in vzhodom države in med velikimi mesti in drugimi deli. V prvih so se bolje odrezali liberalnejši, v drugih konservativnejši kandidati. Letos ni bilo drugače.Da so ljudje tokratnim volitvam vseeno pripisovali nekoliko večji pomen, kaže predvsem volilna udeležba. Da se je povsem približala sedemdesetim odstotkom, je za poljske razmere izjemno. In priča o večji polariziranosti volilnega telesa od običajne.Tudi sicer je volilni boj potekal v bolj črno-belih tonih kot večina drugih, vse od tistega leta 1995, v katerem sta se udarila tedanji protikomunistični junak Walensa in postkomunist Kwasniewski. Varšavski Rafal Trzaskowski se je od tradicionalnih poljskih svetinj skušal distancirati veliko bolj, kot sta to počela Donald Tusk in Bronislaw Komorowski, čeprav sta prihajala iz iste stranke, Državljanske platforme. Kot sem tudi na Časniku že opozarjal, je drsenje Državljanske platforme proti levi in v smer socialnega liberalizma zahodnoevropskega tipa v veliki meri posledica neugodne okoliščine, da se vladajoča stranka Zakon in pravičnost prodaja kot edina branilka osrednjih poljskih svetinj, narodne samobitnosti in poljskega katolištva, ki so bile praviloma skupne večini Poljakov ne glede na strankarsko pripadnost.Duda je torej sicer zmagal, vendar je njegov mandat šibkejši kot v prvo, saj tokrat ni nastopil kot novinec, temveč kot sorazmerno priljubljeni dosedanji predsednik. Čaka ga težka naloga, da se po polariziranem predvolilnem boju izkaže za predsednika vseh Poljakov. Trzaskowski se je po drugi strani v predsedniški tekmi uveljavil kot nekak naravni vodja opozicije. Izziv zanj je, kako se upreti sirenskim glasovom z evropskega zahoda in pokazati, da je mogoč tudi liberalizem srednje- in vzhodnoevropskega tipa. Liberalizem, ki bo ob družbenih vprašanjih zmogel več prave samozavesti in spoštovanja izročil, kot je zmorejo zahodnoevropski kolegi, ki so danes sicer najglasnejši častilci varšavskega župana.
Kar se ni posrečilo Kolindi in Türku, je uresničil Andrzej Duda
Mogoče je bil pa ves cirkus, ki je obdajal poljske predsedniške volitve, nekoliko pretiran. Dobro, trmasto vztrajanje vladajoče stranke, naj bo glasovanje sredi najhujšega otepanja s koronavirusom, je bilo neumno. Ampak sicer se ni zgodilo nič zelo posebnega.Andrzej Duda je res zmagal z minimalno razliko. Nazadnje se je števec ustavil pri 51 odstotkih. Toda prvič je za predsednika srednje- in vzhodnoevropske sploh ni samoumevno, da zmaga tudi v drugo, pa naj velja še za tako priljubljenega. O tem bi lahko marsikaj povedali Danilo Türk, Ivo Josipović, Kolinda Grabar Kitarović in Dudov predhodnik Bronislaw Komorowski. Tudi presedniki, ki so mandat ponovili, denimo Borut Pahor in Miloš Zeman, so se prerinili skozi šivankino uho prav tako kot Duda.Drugič je bila izjemno tesna večina poljskih glasovanj o predsedniku. Pred petimi leti je Duda, takrat res kot outsider, slavil z 51,5 odstotka glasov. Aleksander Kwasniewski je leta 1995 proti Walensi, ki je bil tokrat glasen podpornik Dudovega protikandidata Rafala Trzaskowskega, zbral nekaj manj kot 52 odstotkov, Bronislaw Komorowski leta 2010 proti Jaroslawu Kaczynskemu 53 in Lech Kaczynski pet let prej proti Donaldu Tusku 54 odstotkov. Edini res prepričljivi zmagovalec po letu 1990 je bil Kwasniewski, ko je v drugo leta 2000 slavil že v prvem krogu. Ravno tako je bilo za vse volitve značilno vidno nasprotje med zahodom in vzhodom države in med velikimi mesti in drugimi deli. V prvih so se bolje odrezali liberalnejši, v drugih konservativnejši kandidati. Letos ni bilo drugače.Da so ljudje tokratnim volitvam vseeno pripisovali nekoliko večji pomen, kaže predvsem volilna udeležba. Da se je povsem približala sedemdesetim odstotkom, je za poljske razmere izjemno. In priča o večji polariziranosti volilnega telesa od običajne.Tudi sicer je volilni boj potekal v bolj črno-belih tonih kot večina drugih, vse od tistega leta 1995, v katerem sta se udarila tedanji protikomunistični junak Walensa in postkomunist Kwasniewski. Varšavski Rafal Trzaskowski se je od tradicionalnih poljskih svetinj skušal distancirati veliko bolj, kot sta to počela Donald Tusk in Bronislaw Komorowski, čeprav sta prihajala iz iste stranke, Državljanske platforme. Kot sem tudi na Časniku že opozarjal, je drsenje Državljanske platforme proti levi in v smer socialnega liberalizma zahodnoevropskega tipa v veliki meri posledica neugodne okoliščine, da se vladajoča stranka Zakon in pravičnost prodaja kot edina branilka osrednjih poljskih svetinj, narodne samobitnosti in poljskega katolištva, ki so bile praviloma skupne večini Poljakov ne glede na strankarsko pripadnost.Duda je torej sicer zmagal, vendar je njegov mandat šibkejši kot v prvo, saj tokrat ni nastopil kot novinec, temveč kot sorazmerno priljubljeni dosedanji predsednik. Čaka ga težka naloga, da se po polariziranem predvolilnem boju izkaže za predsednika vseh Poljakov. Trzaskowski se je po drugi strani v predsedniški tekmi uveljavil kot nekak naravni vodja opozicije. Izziv zanj je, kako se upreti sirenskim glasovom z evropskega zahoda in pokazati, da je mogoč tudi liberalizem srednje- in vzhodnoevropskega tipa. Liberalizem, ki bo ob družbenih vprašanjih zmogel več prave samozavesti in spoštovanja izročil, kot je zmorejo zahodnoevropski kolegi, ki so danes sicer najglasnejši častilci varšavskega župana.

Aleš Maver

Andrzej Duda liberalizem Poljska Rafal Trzaskowski politika svet

Kar se ni posrečilo Kolindi in Türku, je uresničil Andrzej Duda
Mogoče je bil pa ves cirkus, ki je obdajal poljske predsedniške volitve, nekoliko pretiran. Dobro, trmasto vztrajanje vladajoče stranke, naj bo glasovanje sredi najhujšega otepanja s koronavirusom, je bilo neumno. Ampak sicer se ni zgodilo nič zelo posebnega.Andrzej Duda je res zmagal z minimalno razliko. Nazadnje se je števec ustavil pri 51 odstotkih. Toda prvič je za predsednika srednje- in vzhodnoevropske sploh ni samoumevno, da zmaga tudi v drugo, pa naj velja še za tako priljubljenega. O tem bi lahko marsikaj povedali Danilo Türk, Ivo Josipović, Kolinda Grabar Kitarović in Dudov predhodnik Bronislaw Komorowski. Tudi presedniki, ki so mandat ponovili, denimo Borut Pahor in Miloš Zeman, so se prerinili skozi šivankino uho prav tako kot Duda.Drugič je bila izjemno tesna večina poljskih glasovanj o predsedniku. Pred petimi leti je Duda, takrat res kot outsider, slavil z 51,5 odstotka glasov. Aleksander Kwasniewski je leta 1995 proti Walensi, ki je bil tokrat glasen podpornik Dudovega protikandidata Rafala Trzaskowskega, zbral nekaj manj kot 52 odstotkov, Bronislaw Komorowski leta 2010 proti Jaroslawu Kaczynskemu 53 in Lech Kaczynski pet let prej proti Donaldu Tusku 54 odstotkov. Edini res prepričljivi zmagovalec po letu 1990 je bil Kwasniewski, ko je v drugo leta 2000 slavil že v prvem krogu. Ravno tako je bilo za vse volitve značilno vidno nasprotje med zahodom in vzhodom države in med velikimi mesti in drugimi deli. V prvih so se bolje odrezali liberalnejši, v drugih konservativnejši kandidati. Letos ni bilo drugače.Da so ljudje tokratnim volitvam vseeno pripisovali nekoliko večji pomen, kaže predvsem volilna udeležba. Da se je povsem približala sedemdesetim odstotkom, je za poljske razmere izjemno. In priča o večji polariziranosti volilnega telesa od običajne.Tudi sicer je volilni boj potekal v bolj črno-belih tonih kot večina drugih, vse od tistega leta 1995, v katerem sta se udarila tedanji protikomunistični junak Walensa in postkomunist Kwasniewski. Varšavski Rafal Trzaskowski se je od tradicionalnih poljskih svetinj skušal distancirati veliko bolj, kot sta to počela Donald Tusk in Bronislaw Komorowski, čeprav sta prihajala iz iste stranke, Državljanske platforme. Kot sem tudi na Časniku že opozarjal, je drsenje Državljanske platforme proti levi in v smer socialnega liberalizma zahodnoevropskega tipa v veliki meri posledica neugodne okoliščine, da se vladajoča stranka Zakon in pravičnost prodaja kot edina branilka osrednjih poljskih svetinj, narodne samobitnosti in poljskega katolištva, ki so bile praviloma skupne večini Poljakov ne glede na strankarsko pripadnost.Duda je torej sicer zmagal, vendar je njegov mandat šibkejši kot v prvo, saj tokrat ni nastopil kot novinec, temveč kot sorazmerno priljubljeni dosedanji predsednik. Čaka ga težka naloga, da se po polariziranem predvolilnem boju izkaže za predsednika vseh Poljakov. Trzaskowski se je po drugi strani v predsedniški tekmi uveljavil kot nekak naravni vodja opozicije. Izziv zanj je, kako se upreti sirenskim glasovom z evropskega zahoda in pokazati, da je mogoč tudi liberalizem srednje- in vzhodnoevropskega tipa. Liberalizem, ki bo ob družbenih vprašanjih zmogel več prave samozavesti in spoštovanja izročil, kot je zmorejo zahodnoevropski kolegi, ki so danes sicer najglasnejši častilci varšavskega župana.
VEČ ...|15. 7. 2020
Kar se ni posrečilo Kolindi in Türku, je uresničil Andrzej Duda
Mogoče je bil pa ves cirkus, ki je obdajal poljske predsedniške volitve, nekoliko pretiran. Dobro, trmasto vztrajanje vladajoče stranke, naj bo glasovanje sredi najhujšega otepanja s koronavirusom, je bilo neumno. Ampak sicer se ni zgodilo nič zelo posebnega.Andrzej Duda je res zmagal z minimalno razliko. Nazadnje se je števec ustavil pri 51 odstotkih. Toda prvič je za predsednika srednje- in vzhodnoevropske sploh ni samoumevno, da zmaga tudi v drugo, pa naj velja še za tako priljubljenega. O tem bi lahko marsikaj povedali Danilo Türk, Ivo Josipović, Kolinda Grabar Kitarović in Dudov predhodnik Bronislaw Komorowski. Tudi presedniki, ki so mandat ponovili, denimo Borut Pahor in Miloš Zeman, so se prerinili skozi šivankino uho prav tako kot Duda.Drugič je bila izjemno tesna večina poljskih glasovanj o predsedniku. Pred petimi leti je Duda, takrat res kot outsider, slavil z 51,5 odstotka glasov. Aleksander Kwasniewski je leta 1995 proti Walensi, ki je bil tokrat glasen podpornik Dudovega protikandidata Rafala Trzaskowskega, zbral nekaj manj kot 52 odstotkov, Bronislaw Komorowski leta 2010 proti Jaroslawu Kaczynskemu 53 in Lech Kaczynski pet let prej proti Donaldu Tusku 54 odstotkov. Edini res prepričljivi zmagovalec po letu 1990 je bil Kwasniewski, ko je v drugo leta 2000 slavil že v prvem krogu. Ravno tako je bilo za vse volitve značilno vidno nasprotje med zahodom in vzhodom države in med velikimi mesti in drugimi deli. V prvih so se bolje odrezali liberalnejši, v drugih konservativnejši kandidati. Letos ni bilo drugače.Da so ljudje tokratnim volitvam vseeno pripisovali nekoliko večji pomen, kaže predvsem volilna udeležba. Da se je povsem približala sedemdesetim odstotkom, je za poljske razmere izjemno. In priča o večji polariziranosti volilnega telesa od običajne.Tudi sicer je volilni boj potekal v bolj črno-belih tonih kot večina drugih, vse od tistega leta 1995, v katerem sta se udarila tedanji protikomunistični junak Walensa in postkomunist Kwasniewski. Varšavski Rafal Trzaskowski se je od tradicionalnih poljskih svetinj skušal distancirati veliko bolj, kot sta to počela Donald Tusk in Bronislaw Komorowski, čeprav sta prihajala iz iste stranke, Državljanske platforme. Kot sem tudi na Časniku že opozarjal, je drsenje Državljanske platforme proti levi in v smer socialnega liberalizma zahodnoevropskega tipa v veliki meri posledica neugodne okoliščine, da se vladajoča stranka Zakon in pravičnost prodaja kot edina branilka osrednjih poljskih svetinj, narodne samobitnosti in poljskega katolištva, ki so bile praviloma skupne večini Poljakov ne glede na strankarsko pripadnost.Duda je torej sicer zmagal, vendar je njegov mandat šibkejši kot v prvo, saj tokrat ni nastopil kot novinec, temveč kot sorazmerno priljubljeni dosedanji predsednik. Čaka ga težka naloga, da se po polariziranem predvolilnem boju izkaže za predsednika vseh Poljakov. Trzaskowski se je po drugi strani v predsedniški tekmi uveljavil kot nekak naravni vodja opozicije. Izziv zanj je, kako se upreti sirenskim glasovom z evropskega zahoda in pokazati, da je mogoč tudi liberalizem srednje- in vzhodnoevropskega tipa. Liberalizem, ki bo ob družbenih vprašanjih zmogel več prave samozavesti in spoštovanja izročil, kot je zmorejo zahodnoevropski kolegi, ki so danes sicer najglasnejši častilci varšavskega župana.

Aleš Maver

Andrzej Duda liberalizem Poljska Rafal Trzaskowski politika svet

VEČ ...|8. 7. 2020
Dr. Ivan Štuhec: Janšizem, kaj je to?
Na zadnjih volitvah je Janez Janša dobil relativno večino, čeprav so večinski mediji dan in noč »nabijali«, kdo vse z njim ne gre v koalicijo. Janez Janša je tudi danes edini politik v slovenskem parlamentu, ki se je dal izvoliti na vseh dosedanjih volitvah. Tega niso naredili ne Milan Kučan ne Spomenka Hribar ne Niko Toš niti Drago Kos, ki si jemljejo pravico, da kot nekoč v socializmu kot nikoli izvoljeni politiki kreirajo slovensko politiko.
Dr. Ivan Štuhec: Janšizem, kaj je to?
Na zadnjih volitvah je Janez Janša dobil relativno večino, čeprav so večinski mediji dan in noč »nabijali«, kdo vse z njim ne gre v koalicijo. Janez Janša je tudi danes edini politik v slovenskem parlamentu, ki se je dal izvoliti na vseh dosedanjih volitvah. Tega niso naredili ne Milan Kučan ne Spomenka Hribar ne Niko Toš niti Drago Kos, ki si jemljejo pravico, da kot nekoč v socializmu kot nikoli izvoljeni politiki kreirajo slovensko politiko.

Ivan Štuhec

politika protesti Janez Janša

Dr. Ivan Štuhec: Janšizem, kaj je to?
Na zadnjih volitvah je Janez Janša dobil relativno večino, čeprav so večinski mediji dan in noč »nabijali«, kdo vse z njim ne gre v koalicijo. Janez Janša je tudi danes edini politik v slovenskem parlamentu, ki se je dal izvoliti na vseh dosedanjih volitvah. Tega niso naredili ne Milan Kučan ne Spomenka Hribar ne Niko Toš niti Drago Kos, ki si jemljejo pravico, da kot nekoč v socializmu kot nikoli izvoljeni politiki kreirajo slovensko politiko.
VEČ ...|8. 7. 2020
Dr. Ivan Štuhec: Janšizem, kaj je to?
Na zadnjih volitvah je Janez Janša dobil relativno večino, čeprav so večinski mediji dan in noč »nabijali«, kdo vse z njim ne gre v koalicijo. Janez Janša je tudi danes edini politik v slovenskem parlamentu, ki se je dal izvoliti na vseh dosedanjih volitvah. Tega niso naredili ne Milan Kučan ne Spomenka Hribar ne Niko Toš niti Drago Kos, ki si jemljejo pravico, da kot nekoč v socializmu kot nikoli izvoljeni politiki kreirajo slovensko politiko.

Ivan Štuhec

politika protesti Janez Janša

VEČ ...|1. 7. 2020
Jože Možina: Razkrinkanje politične zlorabe represivnih organov pomembnejše od Hojsove ministrske kariere
Poteze ministra Hojsa in posledično premiera Janše niso znak politične krize, ampak akt za njeno ublažitev tudi kot poteza politične zrelosti. Hkrati je to deklarativni signal koaliciji, da se je »fronta« sedanje vlade, ki je obkrožena z virusno krizo, mediji in opozicijo, dejansko razširila še na odkrit spopad z globoko državo. O njenem obstoju vsaj malo poučeni ne dvomijo več. Posebej dve koalicijski stranki, SMC in DeSUS, doživljata poskuse discipliniranja, ko se nomenklatura do njiju obnaša, kot da sta to njena politična satelita, ne pa samostojna politična subjekta. Če bo strankama to politično samostojnost uspelo ohraniti, se bosta dejansko okrepili in z njima tudi vlada.
Jože Možina: Razkrinkanje politične zlorabe represivnih organov pomembnejše od Hojsove ministrske kariere
Poteze ministra Hojsa in posledično premiera Janše niso znak politične krize, ampak akt za njeno ublažitev tudi kot poteza politične zrelosti. Hkrati je to deklarativni signal koaliciji, da se je »fronta« sedanje vlade, ki je obkrožena z virusno krizo, mediji in opozicijo, dejansko razširila še na odkrit spopad z globoko državo. O njenem obstoju vsaj malo poučeni ne dvomijo več. Posebej dve koalicijski stranki, SMC in DeSUS, doživljata poskuse discipliniranja, ko se nomenklatura do njiju obnaša, kot da sta to njena politična satelita, ne pa samostojna politična subjekta. Če bo strankama to politično samostojnost uspelo ohraniti, se bosta dejansko okrepili in z njima tudi vlada.

Jože Možina

komentar družba politika

Jože Možina: Razkrinkanje politične zlorabe represivnih organov pomembnejše od Hojsove ministrske kariere
Poteze ministra Hojsa in posledično premiera Janše niso znak politične krize, ampak akt za njeno ublažitev tudi kot poteza politične zrelosti. Hkrati je to deklarativni signal koaliciji, da se je »fronta« sedanje vlade, ki je obkrožena z virusno krizo, mediji in opozicijo, dejansko razširila še na odkrit spopad z globoko državo. O njenem obstoju vsaj malo poučeni ne dvomijo več. Posebej dve koalicijski stranki, SMC in DeSUS, doživljata poskuse discipliniranja, ko se nomenklatura do njiju obnaša, kot da sta to njena politična satelita, ne pa samostojna politična subjekta. Če bo strankama to politično samostojnost uspelo ohraniti, se bosta dejansko okrepili in z njima tudi vlada.
VEČ ...|1. 7. 2020
Jože Možina: Razkrinkanje politične zlorabe represivnih organov pomembnejše od Hojsove ministrske kariere
Poteze ministra Hojsa in posledično premiera Janše niso znak politične krize, ampak akt za njeno ublažitev tudi kot poteza politične zrelosti. Hkrati je to deklarativni signal koaliciji, da se je »fronta« sedanje vlade, ki je obkrožena z virusno krizo, mediji in opozicijo, dejansko razširila še na odkrit spopad z globoko državo. O njenem obstoju vsaj malo poučeni ne dvomijo več. Posebej dve koalicijski stranki, SMC in DeSUS, doživljata poskuse discipliniranja, ko se nomenklatura do njiju obnaša, kot da sta to njena politična satelita, ne pa samostojna politična subjekta. Če bo strankama to politično samostojnost uspelo ohraniti, se bosta dejansko okrepili in z njima tudi vlada.

Jože Možina

komentar družba politika

VEČ ...|24. 6. 2020
Andrej M. Poznič: Praznični komentar ob dnevu državnosti
Ko bi bil Poncij Pilat vedel, da bo njegovo umivanje rok postalo simbol bega pred odgovornostjo, Bog ve, kaj bi naredil? Imel je, strahopetec, vso oblast, da Jezusa oprosti ali da križati. Spoznal je njegovo nedolžnost, a je popustil pred drhaljo, ki jo je podpihovala takratna judovska elita. Preprosto se je zbal po pravici soditi. Klavrna podoba, ki jo je zapustil v zgodovini, je postala simbol vseh tistih, ki bi lahko kaj storili, pa se bojijo in pobegnejo pred odgovornostjo. Marjan Šarec npr. je strahopetec in je vrgel puško v koruzo, a ne pravimo »da si je umil roke«, ker pač vsi vemo, da je bila njegova oblast navidezna in je lahko igral predsednika vlade, kolikor časa se je držal scenarija, ki mu ga je pisala globoka država.Pravimo pa, da si umije roke tisti, ki zavestno pogleda stran. Takih pa je, priznajmo si, mnogo preveč. Marsikdaj tudi sami spadamo v kategorijo umivalcev rok.Molk je včasih ponaredek miru
Andrej M. Poznič: Praznični komentar ob dnevu državnosti
Ko bi bil Poncij Pilat vedel, da bo njegovo umivanje rok postalo simbol bega pred odgovornostjo, Bog ve, kaj bi naredil? Imel je, strahopetec, vso oblast, da Jezusa oprosti ali da križati. Spoznal je njegovo nedolžnost, a je popustil pred drhaljo, ki jo je podpihovala takratna judovska elita. Preprosto se je zbal po pravici soditi. Klavrna podoba, ki jo je zapustil v zgodovini, je postala simbol vseh tistih, ki bi lahko kaj storili, pa se bojijo in pobegnejo pred odgovornostjo. Marjan Šarec npr. je strahopetec in je vrgel puško v koruzo, a ne pravimo »da si je umil roke«, ker pač vsi vemo, da je bila njegova oblast navidezna in je lahko igral predsednika vlade, kolikor časa se je držal scenarija, ki mu ga je pisala globoka država.Pravimo pa, da si umije roke tisti, ki zavestno pogleda stran. Takih pa je, priznajmo si, mnogo preveč. Marsikdaj tudi sami spadamo v kategorijo umivalcev rok.Molk je včasih ponaredek miru

Andrej M. Poznič

komentar

Andrej M. Poznič: Praznični komentar ob dnevu državnosti
Ko bi bil Poncij Pilat vedel, da bo njegovo umivanje rok postalo simbol bega pred odgovornostjo, Bog ve, kaj bi naredil? Imel je, strahopetec, vso oblast, da Jezusa oprosti ali da križati. Spoznal je njegovo nedolžnost, a je popustil pred drhaljo, ki jo je podpihovala takratna judovska elita. Preprosto se je zbal po pravici soditi. Klavrna podoba, ki jo je zapustil v zgodovini, je postala simbol vseh tistih, ki bi lahko kaj storili, pa se bojijo in pobegnejo pred odgovornostjo. Marjan Šarec npr. je strahopetec in je vrgel puško v koruzo, a ne pravimo »da si je umil roke«, ker pač vsi vemo, da je bila njegova oblast navidezna in je lahko igral predsednika vlade, kolikor časa se je držal scenarija, ki mu ga je pisala globoka država.Pravimo pa, da si umije roke tisti, ki zavestno pogleda stran. Takih pa je, priznajmo si, mnogo preveč. Marsikdaj tudi sami spadamo v kategorijo umivalcev rok.Molk je včasih ponaredek miru
VEČ ...|24. 6. 2020
Andrej M. Poznič: Praznični komentar ob dnevu državnosti
Ko bi bil Poncij Pilat vedel, da bo njegovo umivanje rok postalo simbol bega pred odgovornostjo, Bog ve, kaj bi naredil? Imel je, strahopetec, vso oblast, da Jezusa oprosti ali da križati. Spoznal je njegovo nedolžnost, a je popustil pred drhaljo, ki jo je podpihovala takratna judovska elita. Preprosto se je zbal po pravici soditi. Klavrna podoba, ki jo je zapustil v zgodovini, je postala simbol vseh tistih, ki bi lahko kaj storili, pa se bojijo in pobegnejo pred odgovornostjo. Marjan Šarec npr. je strahopetec in je vrgel puško v koruzo, a ne pravimo »da si je umil roke«, ker pač vsi vemo, da je bila njegova oblast navidezna in je lahko igral predsednika vlade, kolikor časa se je držal scenarija, ki mu ga je pisala globoka država.Pravimo pa, da si umije roke tisti, ki zavestno pogleda stran. Takih pa je, priznajmo si, mnogo preveč. Marsikdaj tudi sami spadamo v kategorijo umivalcev rok.Molk je včasih ponaredek miru

Andrej M. Poznič

komentar

VEČ ...|17. 6. 2020
Ivan Štuhec: Zdrava bodi, moja lepa domovina
Na spominski slovesnosti ob 75. obletnici povojnih pobojev in 30. obletnici prve spominske maše v Rogu je v soboto, 6. junija, pri Macesnovi gorici oktet Cerkvenega mešanega pevskega zbora Andreja Vavkna iz župnije Cerklje na Gorenjskem na koncu zapel Mavovo pesem Moja domovina, katere refren se glasi: »Zdrava bodi, moja lepa domovina, moja lepa domovina.« Gre za pesem, ki so jo peli domobranski vojaki kot svojo himno. Po vojni je bila prepovedana, čeprav je njena vsebina zgolj in izključno domovinska.
Ivan Štuhec: Zdrava bodi, moja lepa domovina
Na spominski slovesnosti ob 75. obletnici povojnih pobojev in 30. obletnici prve spominske maše v Rogu je v soboto, 6. junija, pri Macesnovi gorici oktet Cerkvenega mešanega pevskega zbora Andreja Vavkna iz župnije Cerklje na Gorenjskem na koncu zapel Mavovo pesem Moja domovina, katere refren se glasi: »Zdrava bodi, moja lepa domovina, moja lepa domovina.« Gre za pesem, ki so jo peli domobranski vojaki kot svojo himno. Po vojni je bila prepovedana, čeprav je njena vsebina zgolj in izključno domovinska.

Ivan Štuhec

domovina družba zgodovina komentar

Ivan Štuhec: Zdrava bodi, moja lepa domovina
Na spominski slovesnosti ob 75. obletnici povojnih pobojev in 30. obletnici prve spominske maše v Rogu je v soboto, 6. junija, pri Macesnovi gorici oktet Cerkvenega mešanega pevskega zbora Andreja Vavkna iz župnije Cerklje na Gorenjskem na koncu zapel Mavovo pesem Moja domovina, katere refren se glasi: »Zdrava bodi, moja lepa domovina, moja lepa domovina.« Gre za pesem, ki so jo peli domobranski vojaki kot svojo himno. Po vojni je bila prepovedana, čeprav je njena vsebina zgolj in izključno domovinska.
VEČ ...|17. 6. 2020
Ivan Štuhec: Zdrava bodi, moja lepa domovina
Na spominski slovesnosti ob 75. obletnici povojnih pobojev in 30. obletnici prve spominske maše v Rogu je v soboto, 6. junija, pri Macesnovi gorici oktet Cerkvenega mešanega pevskega zbora Andreja Vavkna iz župnije Cerklje na Gorenjskem na koncu zapel Mavovo pesem Moja domovina, katere refren se glasi: »Zdrava bodi, moja lepa domovina, moja lepa domovina.« Gre za pesem, ki so jo peli domobranski vojaki kot svojo himno. Po vojni je bila prepovedana, čeprav je njena vsebina zgolj in izključno domovinska.

Ivan Štuhec

domovina družba zgodovina komentar

VEČ ...|10. 6. 2020
Janez Juhant: Janez Juhant nacionalni televiziji in radiu očita dvojna merila
Zaradi nadaljevanja destruktivnega delovanja RTV Slovenija se oglašam javno. Del novinarjev oz. vodstva na RTV Slovenija po oceni precejšnjega dela javnosti deluje nacionalnostrateško po meri razdiralne politike sedanje opozicije, brez posluha za krizni čas, zavajajoče, nesorazmerno, ne v interesu celotne nacionalne skupnosti niti ne spodbuja tvornega strateškega dialoga za narod in državo.
Janez Juhant: Janez Juhant nacionalni televiziji in radiu očita dvojna merila
Zaradi nadaljevanja destruktivnega delovanja RTV Slovenija se oglašam javno. Del novinarjev oz. vodstva na RTV Slovenija po oceni precejšnjega dela javnosti deluje nacionalnostrateško po meri razdiralne politike sedanje opozicije, brez posluha za krizni čas, zavajajoče, nesorazmerno, ne v interesu celotne nacionalne skupnosti niti ne spodbuja tvornega strateškega dialoga za narod in državo.

dr. Janez Juhant

komentar družba politika

Janez Juhant: Janez Juhant nacionalni televiziji in radiu očita dvojna merila
Zaradi nadaljevanja destruktivnega delovanja RTV Slovenija se oglašam javno. Del novinarjev oz. vodstva na RTV Slovenija po oceni precejšnjega dela javnosti deluje nacionalnostrateško po meri razdiralne politike sedanje opozicije, brez posluha za krizni čas, zavajajoče, nesorazmerno, ne v interesu celotne nacionalne skupnosti niti ne spodbuja tvornega strateškega dialoga za narod in državo.
VEČ ...|10. 6. 2020
Janez Juhant: Janez Juhant nacionalni televiziji in radiu očita dvojna merila
Zaradi nadaljevanja destruktivnega delovanja RTV Slovenija se oglašam javno. Del novinarjev oz. vodstva na RTV Slovenija po oceni precejšnjega dela javnosti deluje nacionalnostrateško po meri razdiralne politike sedanje opozicije, brez posluha za krizni čas, zavajajoče, nesorazmerno, ne v interesu celotne nacionalne skupnosti niti ne spodbuja tvornega strateškega dialoga za narod in državo.

dr. Janez Juhant

komentar družba politika

VEČ ...|3. 6. 2020
Novinarji brez meja: Janša je najmočnejši slovenski politik
V preteklem tednu se je ugledna organizacija Novinarji brez meja razpisala o slovenskem predsedniku vlade Janezu Janši. Ne bom se spuščal v različne vidike njihove “analize”, pač pa se bom ustavil zgolj ob njihovi oznaki, ki me je najbolj razvedrila. Poročilo organizacije Janšo neženirano razglaša za “najmočnejšega slovenskega politika”.
Novinarji brez meja: Janša je najmočnejši slovenski politik
V preteklem tednu se je ugledna organizacija Novinarji brez meja razpisala o slovenskem predsedniku vlade Janezu Janši. Ne bom se spuščal v različne vidike njihove “analize”, pač pa se bom ustavil zgolj ob njihovi oznaki, ki me je najbolj razvedrila. Poročilo organizacije Janšo neženirano razglaša za “najmočnejšega slovenskega politika”.

Aleš Maver

komentar družba politika

Novinarji brez meja: Janša je najmočnejši slovenski politik
V preteklem tednu se je ugledna organizacija Novinarji brez meja razpisala o slovenskem predsedniku vlade Janezu Janši. Ne bom se spuščal v različne vidike njihove “analize”, pač pa se bom ustavil zgolj ob njihovi oznaki, ki me je najbolj razvedrila. Poročilo organizacije Janšo neženirano razglaša za “najmočnejšega slovenskega politika”.
VEČ ...|3. 6. 2020
Novinarji brez meja: Janša je najmočnejši slovenski politik
V preteklem tednu se je ugledna organizacija Novinarji brez meja razpisala o slovenskem predsedniku vlade Janezu Janši. Ne bom se spuščal v različne vidike njihove “analize”, pač pa se bom ustavil zgolj ob njihovi oznaki, ki me je najbolj razvedrila. Poročilo organizacije Janšo neženirano razglaša za “najmočnejšega slovenskega politika”.

Aleš Maver

komentar družba politika

VEČ ...|27. 5. 2020
Tamara Griesser Pečar: Pravne podlage za izročitev jugoslovanskih vojnih ujetnikov ni bilo. Kar zmenili so se.
Spomnimo se, kaj se je zgodilo maja in junija leta 1945. Zaradi prodiranja partizanov sta se slovenska narodna vlada, ki je bila ustanovljena na Taboru v Ljubljani 3. maja 1945, in večina Slovenske narodne vojske umaknili v britansko okupacijsko cono na Koroškem. Tam so Britanci domobrance nastanili v taborišču Vetrinj. Niso pa odšli samo domobranci, temveč tudi četniki, domobrani, ustaši. Spremljali so jih številni civilisti. Britanci so vse te jugoslovanske enote predali Titovim četam. Repatriacija se je začela 18. maja, trajala pa je do konca meseca.
Tamara Griesser Pečar: Pravne podlage za izročitev jugoslovanskih vojnih ujetnikov ni bilo. Kar zmenili so se.
Spomnimo se, kaj se je zgodilo maja in junija leta 1945. Zaradi prodiranja partizanov sta se slovenska narodna vlada, ki je bila ustanovljena na Taboru v Ljubljani 3. maja 1945, in večina Slovenske narodne vojske umaknili v britansko okupacijsko cono na Koroškem. Tam so Britanci domobrance nastanili v taborišču Vetrinj. Niso pa odšli samo domobranci, temveč tudi četniki, domobrani, ustaši. Spremljali so jih številni civilisti. Britanci so vse te jugoslovanske enote predali Titovim četam. Repatriacija se je začela 18. maja, trajala pa je do konca meseca.

Tamara Griesser Pečar

komentar družba politika

Tamara Griesser Pečar: Pravne podlage za izročitev jugoslovanskih vojnih ujetnikov ni bilo. Kar zmenili so se.
Spomnimo se, kaj se je zgodilo maja in junija leta 1945. Zaradi prodiranja partizanov sta se slovenska narodna vlada, ki je bila ustanovljena na Taboru v Ljubljani 3. maja 1945, in večina Slovenske narodne vojske umaknili v britansko okupacijsko cono na Koroškem. Tam so Britanci domobrance nastanili v taborišču Vetrinj. Niso pa odšli samo domobranci, temveč tudi četniki, domobrani, ustaši. Spremljali so jih številni civilisti. Britanci so vse te jugoslovanske enote predali Titovim četam. Repatriacija se je začela 18. maja, trajala pa je do konca meseca.
VEČ ...|27. 5. 2020
Tamara Griesser Pečar: Pravne podlage za izročitev jugoslovanskih vojnih ujetnikov ni bilo. Kar zmenili so se.
Spomnimo se, kaj se je zgodilo maja in junija leta 1945. Zaradi prodiranja partizanov sta se slovenska narodna vlada, ki je bila ustanovljena na Taboru v Ljubljani 3. maja 1945, in večina Slovenske narodne vojske umaknili v britansko okupacijsko cono na Koroškem. Tam so Britanci domobrance nastanili v taborišču Vetrinj. Niso pa odšli samo domobranci, temveč tudi četniki, domobrani, ustaši. Spremljali so jih številni civilisti. Britanci so vse te jugoslovanske enote predali Titovim četam. Repatriacija se je začela 18. maja, trajala pa je do konca meseca.

Tamara Griesser Pečar

komentar družba politika

Priporočamo
|
Aktualno

Naš gost

VEČ ...|8. 5. 2021
Natalija Spark, Slovenka leta 2020

Natalija Spark je tolmačka slovenskega znakovnega jezika, ki jo spremlja vse življenje, saj je otrok gluhih staršev. Je pedagoginja, andragoginja in magistrica psihosocialne pomoči. Ob svoji hčeri je pod okrilje sprejela še dva malčka, za katera biološka mama ni našla (po)moči. Je ženska, ki ve, kaj želi doseči, s svojo empatijo in razumevanjem vliva upanje v družbo ter med ljudi. Navdihujoča žena. 

Natalija Spark, Slovenka leta 2020

Natalija Spark je tolmačka slovenskega znakovnega jezika, ki jo spremlja vse življenje, saj je otrok gluhih staršev. Je pedagoginja, andragoginja in magistrica psihosocialne pomoči. Ob svoji hčeri je pod okrilje sprejela še dva malčka, za katera biološka mama ni našla (po)moči. Je ženska, ki ve, kaj želi doseči, s svojo empatijo in razumevanjem vliva upanje v družbo ter med ljudi. Navdihujoča žena. 

Nataša Ličen

življenjeodnosipogovordružba

Program zadnjega tedna

VEČ ...|14. 5. 2021
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 14. maj 2021 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 14. maj 2021 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Slovenski mučenci 20. stoletja

VEČ ...|26. 4. 2020
P. Kerubin Tušek

P. Kerubin Tušek

Jože Bartolj

duhovnostpolitika

Naš pogled

VEČ ...|11. 5. 2021
Marjana Debevec: Družina – krhka in ranljiva, a hkrati Božja mojstrovina

Družina – krhka in ranljiva, a hkrati Božja mojstrovina

V soboto bo (15. 5. 2021 - je bil) svetovni dan družin. O družini in njeni vlogi v družbi je bilo že veliko govora. V zadnjih desetletjih so nekateri mediji, tudi filmska industrija, dajali vtis, da tradicionalna družina počasi izgublja svojo vrednost in da jo lahko kadarkoli nadomestijo druge oblike sobivanja. Pomembno je le, da človek sledi svojim občutjem. Pandemija pa nas je postavila na realna tla.

Marjana Debevec: Družina – krhka in ranljiva, a hkrati Božja mojstrovina

Družina – krhka in ranljiva, a hkrati Božja mojstrovina

V soboto bo (15. 5. 2021 - je bil) svetovni dan družin. O družini in njeni vlogi v družbi je bilo že veliko govora. V zadnjih desetletjih so nekateri mediji, tudi filmska industrija, dajali vtis, da tradicionalna družina počasi izgublja svojo vrednost in da jo lahko kadarkoli nadomestijo druge oblike sobivanja. Pomembno je le, da človek sledi svojim občutjem. Pandemija pa nas je postavila na realna tla.

Marjana Debevec

komentar

Doživetja narave

VEČ ...|7. 5. 2021
Observatorij Rezman in astrofotografija

V oddaji smo gostili amaterskega astronoma Toneta Špenka, ki združuje vizualno in fotografsko astronomijo. S prijatelji je postavil amaterski observatorij Rezman v Tunjicah pri Kamniku.

Observatorij Rezman in astrofotografija

V oddaji smo gostili amaterskega astronoma Toneta Špenka, ki združuje vizualno in fotografsko astronomijo. S prijatelji je postavil amaterski observatorij Rezman v Tunjicah pri Kamniku.

Blaž Lesnik

nočno neboastronomijavesoljeastrofotografijanarava

Zgodbe za otroke - šmarnice

VEČ ...|13. 5. 2021
Samotarji niso osamljeni ljudje

»Moj Gospod in moj Bog, vzemi mi vse, kar bi me oviralo, da ne pridem k tebi, in daj mi vse, kar mi bo pomagalo, da pridem k tebi. Vzemi mene meni in daj mene tebi!« To je molitev, ki jo je molil samotar sveti Nikolaj iz Flüe,slišali jo boste v zanimivem delu šmarnic.

Samotarji niso osamljeni ljudje

»Moj Gospod in moj Bog, vzemi mi vse, kar bi me oviralo, da ne pridem k tebi, in daj mi vse, kar mi bo pomagalo, da pridem k tebi. Vzemi mene meni in daj mene tebi!« To je molitev, ki jo je molil samotar sveti Nikolaj iz Flüe,slišali jo boste v zanimivem delu šmarnic.

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljiceslovenskoslovenskešmarnice 2021

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|14. 5. 2021
V spomin: Rajko Štefanič (1947 - 2021)

V dopolnjenem 75. letu se je po hudi bolezni poslovil Rajko Štefanič, kmet in gostilničar iz Zupančičevega hrama v Dragatušu, dolgoletni predsednik Zveze lastnikov gozdov Slovenije, ki si je skupaj s somišljeniki aktivno prizadeval za dobro slovenskega podeželja in vseh, ki tam živijo in delajo. Predvsem je želel, da bi tudi v Sloveniji sprejeli take zakonodajne rešitve, ki bi spoštovale ustavo in lastnikom gozdov ne bi omejevale lastninske pravice.

V spomin: Rajko Štefanič (1947 - 2021)

V dopolnjenem 75. letu se je po hudi bolezni poslovil Rajko Štefanič, kmet in gostilničar iz Zupančičevega hrama v Dragatušu, dolgoletni predsednik Zveze lastnikov gozdov Slovenije, ki si je skupaj s somišljeniki aktivno prizadeval za dobro slovenskega podeželja in vseh, ki tam živijo in delajo. Predvsem je želel, da bi tudi v Sloveniji sprejeli take zakonodajne rešitve, ki bi spoštovale ustavo in lastnikom gozdov ne bi omejevale lastninske pravice.

Robert Božič

Svetovalnica

VEČ ...|14. 5. 2021
Kako ukrepati, ko zagori?

Marsikaj lahko storimo sami, ampak veliko delo pa opravijo gasilci. O tem in o delu v času epidemije ter tem, kako vzgajajo mlade prostovoljce, je spregovoril poveljnik Gasilske zveze Slovenije Franci Petek

Kako ukrepati, ko zagori?

Marsikaj lahko storimo sami, ampak veliko delo pa opravijo gasilci. O tem in o delu v času epidemije ter tem, kako vzgajajo mlade prostovoljce, je spregovoril poveljnik Gasilske zveze Slovenije Franci Petek

Nataša Ličen

svetovanjepožargasilcipomočpreventiva

Duhovna misel

VEČ ...|14. 5. 2021
Ostriči glavo

V današnjem prvem berilu srečamo izjemno zanimiv prizor. Čisto na koncu je namreč mimogrede omenjeno, da si je Pavel …

Ostriči glavo

V današnjem prvem berilu srečamo izjemno zanimiv prizor. Čisto na koncu je namreč mimogrede omenjeno, da si je Pavel …

Gabriel Kavčič

duhovnost

Rožni venec

VEČ ...|14. 5. 2021
Častitljivi del dne 14. 5.

Molili so radijski sodelavci.

Častitljivi del dne 14. 5.

Molili so radijski sodelavci.

Radio Ognjišče