Vrata, okna in oboki

V tokratni oddaji smo prisluhnili pesniški zbirki Vrata, okna in oboki avtorice Olge Sedakove.

11. 2. 2026
Vrata, okna in oboki

V tokratni oddaji smo prisluhnili pesniški zbirki Vrata, okna in oboki avtorice Olge Sedakove.

Gregor Čušin

VEČ ...|11. 2. 2026
Vrata, okna in oboki

V tokratni oddaji smo prisluhnili pesniški zbirki Vrata, okna in oboki avtorice Olge Sedakove.

Gregor Čušin

glasbapoezija

Otok

VEČ ... |
Pred rajskimi vrati

Tokrat smo skozi oči pesnika pogledali kako je Pred rajskimi vrati. Tak je naslov zbirke pesmi lani preminulega srbskega pesnika Ljubomirja Simovića.

Pred rajskimi vrati

Tokrat smo skozi oči pesnika pogledali kako je Pred rajskimi vrati. Tak je naslov zbirke pesmi lani preminulega srbskega pesnika Ljubomirja Simovića.

glasbapoezija

Otok

Pred rajskimi vrati

Tokrat smo skozi oči pesnika pogledali kako je Pred rajskimi vrati. Tak je naslov zbirke pesmi lani preminulega srbskega pesnika Ljubomirja Simovića.

VEČ ...|4. 3. 2026
Pred rajskimi vrati

Tokrat smo skozi oči pesnika pogledali kako je Pred rajskimi vrati. Tak je naslov zbirke pesmi lani preminulega srbskega pesnika Ljubomirja Simovića.

Gregor Čušin

glasbapoezija

Otok

VEČ ... |
V kamen

V tokratni oddaji smo slišali pesmi Marka Kravosa iz njegove zbirke V kamen.

V kamen

V tokratni oddaji smo slišali pesmi Marka Kravosa iz njegove zbirke V kamen.

glasbapoezija

Otok

V kamen

V tokratni oddaji smo slišali pesmi Marka Kravosa iz njegove zbirke V kamen.

VEČ ...|25. 2. 2026
V kamen

V tokratni oddaji smo slišali pesmi Marka Kravosa iz njegove zbirke V kamen.

Gregor Čušin

glasbapoezija

Otok

VEČ ... |
Goličava

Tokrat smo slišali poezijo Toneta Pavčka iz njegove zbirke Goličava.

Goličava

Tokrat smo slišali poezijo Toneta Pavčka iz njegove zbirke Goličava.

glasbapoezija

Otok

Goličava

Tokrat smo slišali poezijo Toneta Pavčka iz njegove zbirke Goličava.

VEČ ...|18. 2. 2026
Goličava

Tokrat smo slišali poezijo Toneta Pavčka iz njegove zbirke Goličava.

Gregor Čušin

glasbapoezija

Otok

VEČ ... |
V drevo

Tokrat smo slišali pesmi iz zbirke V drevo pesnice Ane Pepelnik.

V drevo

Tokrat smo slišali pesmi iz zbirke V drevo pesnice Ane Pepelnik.

glasbapoezija

Otok

V drevo

Tokrat smo slišali pesmi iz zbirke V drevo pesnice Ane Pepelnik.

VEČ ...|4. 2. 2026
V drevo

Tokrat smo slišali pesmi iz zbirke V drevo pesnice Ane Pepelnik.

Gregor Čušin

glasbapoezija

Otok

VEČ ... |
Risovo poročilo in Jezik in Kruh

Tokrat je bil z nami makedonski pesnik Slave Gjorgo Dimoski in pesmi, ki so v prevodu izšle v zbirki pod naslovom Risovo poročilo in Jezik in Kruh.

Risovo poročilo in Jezik in Kruh

Tokrat je bil z nami makedonski pesnik Slave Gjorgo Dimoski in pesmi, ki so v prevodu izšle v zbirki pod naslovom Risovo poročilo in Jezik in Kruh.

glasbapoezija

Otok

Risovo poročilo in Jezik in Kruh

Tokrat je bil z nami makedonski pesnik Slave Gjorgo Dimoski in pesmi, ki so v prevodu izšle v zbirki pod naslovom Risovo poročilo in Jezik in Kruh.

VEČ ...|28. 1. 2026
Risovo poročilo in Jezik in Kruh

Tokrat je bil z nami makedonski pesnik Slave Gjorgo Dimoski in pesmi, ki so v prevodu izšle v zbirki pod naslovom Risovo poročilo in Jezik in Kruh.

Gregor Čušin

glasbapoezija

Otok

VEČ ... |
V tvoj plamen

Tokrat smo prebirali poezijo Nataše Ahčin iz njene zbirke V tvoj plamen.

V tvoj plamen

Tokrat smo prebirali poezijo Nataše Ahčin iz njene zbirke V tvoj plamen.

glasbapoezija

Otok

V tvoj plamen

Tokrat smo prebirali poezijo Nataše Ahčin iz njene zbirke V tvoj plamen.

VEČ ...|21. 1. 2026
V tvoj plamen

Tokrat smo prebirali poezijo Nataše Ahčin iz njene zbirke V tvoj plamen.

Gregor Čušin

glasbapoezija

Otok

VEČ ... |
Zdravljenje prednikov

Kaj v nas odloča, koliko bomo pozabili in koliko si bomo zapomnili? Katere spomine na prednike bomo ohranili?
V tokratni oddaji smo prisluhnili poeziji Miriam Drev iz njene zbirke Zdravljenje prednikov.

Zdravljenje prednikov

Kaj v nas odloča, koliko bomo pozabili in koliko si bomo zapomnili? Katere spomine na prednike bomo ohranili?
V tokratni oddaji smo prisluhnili poeziji Miriam Drev iz njene zbirke Zdravljenje prednikov.

glasbapoezija

Otok

Zdravljenje prednikov

Kaj v nas odloča, koliko bomo pozabili in koliko si bomo zapomnili? Katere spomine na prednike bomo ohranili?
V tokratni oddaji smo prisluhnili poeziji Miriam Drev iz njene zbirke Zdravljenje prednikov.

VEČ ...|14. 1. 2026
Zdravljenje prednikov

Kaj v nas odloča, koliko bomo pozabili in koliko si bomo zapomnili? Katere spomine na prednike bomo ohranili?
V tokratni oddaji smo prisluhnili poeziji Miriam Drev iz njene zbirke Zdravljenje prednikov.

Gregor Čušin

glasbapoezija

Otok

Otok

OTOK ni oddaja o poeziji in glasbi, temveč je oddaja s poezijo in glasbo. Nič odvečnih besed, le besede poetov … prebrane med akordi prijetne glasbe. Kratek predah za ušesa, srce in duha. OTOK bo nudil kratek postanek sredi življenja, varen privez … da se obnovijo zaloge volje, vere in smisla … S pomočjo pesnikov – prerokov sodobnega časa … bomo gledali zvezde in iskali pravo smer.

Gregor Čušin

Gregor Čušin

Priporočamo
|
Aktualno

Za življenje

VEČ ... |
Zakonca Tavčar o postenju

Zakonca Tavčar sta premišljevala o tem, kaj je pravi post.

Zakonca Tavčar o postenju

Zakonca Tavčar sta premišljevala o tem, kaj je pravi post.

Mateja Subotičanec

vzgojaduhovnost

Naš gost

VEČ ... |
Martina Piskar, sočutna bližina

Naša gostja je bila Martina Piskar, zaposlena v hospicu. Delo z umirajočimi sprejema kot plemenito poslanstvo in je za to delo hvaležna.

Martina Piskar, sočutna bližina

Naša gostja je bila Martina Piskar, zaposlena v hospicu. Delo z umirajočimi sprejema kot plemenito poslanstvo in je za to delo hvaležna.

Mateja Sobutičanec

spominživljenje

Doživetja narave

VEČ ... |
Fiziologija v ekstremnih pogojih - Od Planice do Marsa

Naš gost v Zanimivostih nočnega neba je bil vodja laboratorija za vesoljsko fiziologijo prof. dr. Igor Mekjávič. Planiški laboratorij je kot eden izmed treh v Evropi akreditiran za izvajanje medicinskih raziskav za Evropsko vesoljsko agencijo. Opisal je, kako znanstveniki v Sloveniji premikajo meje razumevanja človeškega telesa v ekstremnih razmerah in med drugim tudi, zakaj prostovoljci v okviru študij 60 dni ležijo z glavo navzdol in kako s tem simulirajo učinke breztežnosti.

Fiziologija v ekstremnih pogojih - Od Planice do Marsa

Naš gost v Zanimivostih nočnega neba je bil vodja laboratorija za vesoljsko fiziologijo prof. dr. Igor Mekjávič. Planiški laboratorij je kot eden izmed treh v Evropi akreditiran za izvajanje medicinskih raziskav za Evropsko vesoljsko agencijo. Opisal je, kako znanstveniki v Sloveniji premikajo meje razumevanja človeškega telesa v ekstremnih razmerah in med drugim tudi, zakaj prostovoljci v okviru študij 60 dni ležijo z glavo navzdol in kako s tem simulirajo učinke breztežnosti.

Blaž Lesnik

vesoljebreztežnostmedicinaekstremne razmerečloveško telogravitacija

Komentar tedna

VEČ ... |
Pamet v roke

Ta teden, ki se počasi izteka, je zagotovo najbolj zaznamovalo dogajanje na Bližnjem vzhodu. Toda bolj kot sami napadi so medijsko pozornost pritegnili Slovenci, ki se zaradi zahtevnih, vojnih razmer v državah ob Perzijskem zalivu niso mogli vrniti v domovino. Teh je bilo verjetno še nekoliko več kot sicer, saj je do zaostrenih razmer prišlo prav v času zimskih počitnic dela Slovenije, ko so se nekateri odločili za obisk privlačnega Dubaja, pa tudi nekaterih bolj eksotičnih, oddaljenih krajev.

Pamet v roke

Ta teden, ki se počasi izteka, je zagotovo najbolj zaznamovalo dogajanje na Bližnjem vzhodu. Toda bolj kot sami napadi so medijsko pozornost pritegnili Slovenci, ki se zaradi zahtevnih, vojnih razmer v državah ob Perzijskem zalivu niso mogli vrniti v domovino. Teh je bilo verjetno še nekoliko več kot sicer, saj je do zaostrenih razmer prišlo prav v času zimskih počitnic dela Slovenije, ko so se nekateri odločili za obisk privlačnega Dubaja, pa tudi nekaterih bolj eksotičnih, oddaljenih krajev.

Helena Jaklitsch

komentar

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ... |
8. marec bo posvečen Bruni Dorbolò

Že vrsto let tudi v Benečiji praznujejo mednarodni dan žena. Letos pripravljajo posebno prireditev v spomin na Bruno Dorbolò, ustanoviteljico Zveze beneških žena. Prireditev bo potekala v tovarni, prav tam, kjer je bil leta 1978 prvi Dan žena v organizaciji omenjene zveze, saj ji niso hoteli dati na voljo nobenega drugega prostora. Beneško gledališče bo letos obudilo igro Tonina Drejova, ki jo je prvič uprizorilo istega leta 1978. Priredila jo je Marina Cernetig, ki skrbi tudi za režijo. Pred igro bodo govorili o vztrajnosti in ustvarjalnosti beneških žena. Kot piše petnajstdnevik Dom, je bila Bruna Dorbolò (1947-2017) med protagonisti preporoda beneških Slovencev in je imela pri srcu domači slovenski jezik, ki se ga je naučila v maminem naročju, ga govorila s sestrami, na vasi in povsod, kjer je le mogla. V njem je pisala pesmi, komentarje, gledališka besedila... Svojo pot v kulturi je začela pri Študijskem centru Nediža, zadnja leta je posvetila pa Inštitutu za slovensko kulturo, ki mu je od ustanovitve predsedovala. Veliko entuziazma pa tudi truda je vložla v izvajanje evropskega projekta Jezik-Lingua, skozi katerega se je rodil tudi multimedijski muzej SMO. Bruna Dorbolò je bla aktivna tudi v politiki. Za časa njenega županovanja (1999–2004) je špetrska občina kot prva v Videmski pokrajini v svoj statut vključila slovensko narodno identiteto kot temeljno sestavino občinske skupnosti.

8. marec bo posvečen Bruni Dorbolò

Že vrsto let tudi v Benečiji praznujejo mednarodni dan žena. Letos pripravljajo posebno prireditev v spomin na Bruno Dorbolò, ustanoviteljico Zveze beneških žena. Prireditev bo potekala v tovarni, prav tam, kjer je bil leta 1978 prvi Dan žena v organizaciji omenjene zveze, saj ji niso hoteli dati na voljo nobenega drugega prostora. Beneško gledališče bo letos obudilo igro Tonina Drejova, ki jo je prvič uprizorilo istega leta 1978. Priredila jo je Marina Cernetig, ki skrbi tudi za režijo. Pred igro bodo govorili o vztrajnosti in ustvarjalnosti beneških žena. Kot piše petnajstdnevik Dom, je bila Bruna Dorbolò (1947-2017) med protagonisti preporoda beneških Slovencev in je imela pri srcu domači slovenski jezik, ki se ga je naučila v maminem naročju, ga govorila s sestrami, na vasi in povsod, kjer je le mogla. V njem je pisala pesmi, komentarje, gledališka besedila... Svojo pot v kulturi je začela pri Študijskem centru Nediža, zadnja leta je posvetila pa Inštitutu za slovensko kulturo, ki mu je od ustanovitve predsedovala. Veliko entuziazma pa tudi truda je vložla v izvajanje evropskega projekta Jezik-Lingua, skozi katerega se je rodil tudi multimedijski muzej SMO. Bruna Dorbolò je bla aktivna tudi v politiki. Za časa njenega županovanja (1999–2004) je špetrska občina kot prva v Videmski pokrajini v svoj statut vključila slovensko narodno identiteto kot temeljno sestavino občinske skupnosti.

Matjaž Merljak

družbarojakikultura

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ... |
Dr. Aleš Maver in moralni teolog dr. Ivan Štuhec.

Družbeno dogajanje je močno razgreto, družbena omrežja so polna objav, nekatera se v strahu pred njimi zapirajo, pred politiko se zapira tudi šolski prostor. Kako brati dogajanje in kako ovrednotiti mandat vlade, ki se izteka? O tem sta v današnji oddaji spregovorila zgodovinar in politični analitik dr. Aleš Maver in moralni teolog dr. Ivan Štuhec.  

Dr. Aleš Maver in moralni teolog dr. Ivan Štuhec.

Družbeno dogajanje je močno razgreto, družbena omrežja so polna objav, nekatera se v strahu pred njimi zapirajo, pred politiko se zapira tudi šolski prostor. Kako brati dogajanje in kako ovrednotiti mandat vlade, ki se izteka? O tem sta v današnji oddaji spregovorila zgodovinar in politični analitik dr. Aleš Maver in moralni teolog dr. Ivan Štuhec.  

Radio Ognjišče

politika

Ritem srca

VEČ ... |
Himni Oratorija 2026 in srečanja hrvaške katoliške mladine ter kopica dobre glasbe

Prisluhnili smo himni letošnjega Oratorija z naslovom Živeti je lepo, potem šli na Hrvaško in himni srečanja tamkajšnje katoliške mladine, za konec oddaje pa pogledali med nekatere tuje glasbene novosti in zanimivosti; .

V oddaji smo slišali:

  • Oratorij 2026 - Živeti je lepo
  • Himna SHKM 2026 - Ja sam trst, vi ste loze
  • Terrian (feat. Eli Soares) - King Of Kings
  • Frannie Cash - Jesus All Along
  • ALIVE - Pokoj

Himni Oratorija 2026 in srečanja hrvaške katoliške mladine ter kopica dobre glasbe

Prisluhnili smo himni letošnjega Oratorija z naslovom Živeti je lepo, potem šli na Hrvaško in himni srečanja tamkajšnje katoliške mladine, za konec oddaje pa pogledali med nekatere tuje glasbene novosti in zanimivosti; .

V oddaji smo slišali:

  • Oratorij 2026 - Živeti je lepo
  • Himna SHKM 2026 - Ja sam trst, vi ste loze
  • Terrian (feat. Eli Soares) - King Of Kings
  • Frannie Cash - Jesus All Along
  • ALIVE - Pokoj

Andrej Jerman

glasbasodobna krščanska glasbaduhovnostnovosti

Petkov večer

VEČ ... |
Alex Volasko

Gostili smo še enega mladega glasbenika, ki je pred kratkim izdal novi album. Alex Volasko nam je predstavil veselje, ki ga trenutno doživlja v glasbenem in zasebnem življenju, saj je med drugim postal očka.

Alex Volasko

Gostili smo še enega mladega glasbenika, ki je pred kratkim izdal novi album. Alex Volasko nam je predstavil veselje, ki ga trenutno doživlja v glasbenem in zasebnem življenju, saj je med drugim postal očka.

Marjan Bunič

glasbapogovor

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ... |
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 6. 3.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 6. 3.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Doživetja narave

VEČ ... |
Fiziologija v ekstremnih pogojih - Od Planice do Marsa

Naš gost v Zanimivostih nočnega neba je bil vodja laboratorija za vesoljsko fiziologijo prof. dr. Igor Mekjávič. Planiški laboratorij je kot eden izmed treh v Evropi akreditiran za izvajanje medicinskih raziskav za Evropsko vesoljsko agencijo. Opisal je, kako znanstveniki v Sloveniji premikajo meje razumevanja človeškega telesa v ekstremnih razmerah in med drugim tudi, zakaj prostovoljci v okviru študij 60 dni ležijo z glavo navzdol in kako s tem simulirajo učinke breztežnosti.

Fiziologija v ekstremnih pogojih - Od Planice do Marsa

Naš gost v Zanimivostih nočnega neba je bil vodja laboratorija za vesoljsko fiziologijo prof. dr. Igor Mekjávič. Planiški laboratorij je kot eden izmed treh v Evropi akreditiran za izvajanje medicinskih raziskav za Evropsko vesoljsko agencijo. Opisal je, kako znanstveniki v Sloveniji premikajo meje razumevanja človeškega telesa v ekstremnih razmerah in med drugim tudi, zakaj prostovoljci v okviru študij 60 dni ležijo z glavo navzdol in kako s tem simulirajo učinke breztežnosti.

Blaž Lesnik

vesoljebreztežnostmedicinaekstremne razmerečloveško telogravitacija